GOSPODARSKI VESTNIK
ooooooooooocK>ooooooooocxxxx>ooooooooo(X30oooooooc>ooooooocx30oooooooocx3ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooootxxx)ooooooooooooooooQ
§ St. 7.	V Gorici, cine j. julija 1925.	teto III. §
6ooooooocxx3oooooooooooooooooc50oooooooooooDooooooooooooooooooyooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooaoooooooo
Uredništvo in uprava v Gorici, Via S.
IzHaja enkrat na n?esec. Stane letno Posamezna številka 1 Uro.
lO Ur.
Glovannl Štev. 6., I. nadstr.
Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira.
iOOOOOOOOuOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00000000000000X3000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOCOOOOOOOO
UČIMO SE TRGOVAT!!
Opazovanje vsakdanjega življenja nas prepričuje, da so naše gospodinje in naši gospodarji dovzetni za razne koristi ne nauke, da jih praktično uvajajo v svojem gospodinjstvu in gospodarstvu in da imajo tudi uspehe Sadje boljše rodi, tria postaja donosnejša, svilogojstvo se širi, živinoreja uspeva, vrtnarstvo napreduje. čcbeloreju zavzame vedno večji krog, poljedelstvo se izpopolnjuje in lat ko naprej. Po nekod se napredek bolj čuti takoj, drugje prihajajo ugodne po* sledice napredovanja bolj polagoma na dan. Z eno besedo rečeno: polagoma, a vidno se pridelek v vseh panogah poljedelskega udejstvovanja veča. Tudi se posamezne panoge, ki so bile do pred kratkim omejene le m; gotove vasi in okraje, vedno bolj širijo, preko svojih starih mej. Računati moramo torej na splošno, in to že v bližnji bodočnosti, na še večji razmah.
A s tem napredkom se poraja cela vrsta vprašanj, ki jim bomo morali posvetiti vso pažnjo. Omejimo se danes le na eno: na vnovčevanje pridelka. To je, kako naj se spravi pridelek na trg, v denar, da ne bo izgube In v tem oziru nismo ravno na višku. Smo še na sploh jako neokretni in majčkeni, potrebni naukov in podpore.
Vsakdo bi moral vedeti, da dobro blago dobi kupca in ima tudi ceno. Vsi pridelki pa niso enaki to je naravno. •Za1 to pa moramo skrbeti da slabo blago odberep-io, ga porabimo doma, ali pa drugače vnovčimo, na trg pa smemo dati le dobro blago, ki se lepo predstavi. In ravno to prebiranje — sortiranje blaga. kakor se pravi — je našemu človeku grozno zoprno delo in skoro popolnoma tuje. O tem se lahko prepričamo no raznih tržiščih.
Opazovali smo letošnji svilodni trg. Priznati moramo, da so nekateri svilorejci prinesli na trg blago, da je bdo nas sram: umazano in neprebrano. Za to so izgubili po 6 in še več lir pri kg. Drugi so sicer bili nekoliko bolj vestni, prinesli so dobro blago, med katerim je bil le pičel odstotek slabih svilodov a morali so ravno radi tega mnogo zgubiti na ceni. Tretji, ki so blago res vestno prebrali, so dosegli izborne cene za čiste svilode, in običajne cene za odbrano slabše blago, ki so ga posebej prodali. Ti posledn ji so blago tudi hitro oddali brez vsakih nevšečnosti. Kdo je več pridobil?
Oglejmo si izvoz našega krompirja. So preudarni kmetje, ki pripeljejo pošteno blago na trg, očiščeno zemlje 'n druge nesnage, brez drobilja in kamenja, ker se zavedajo, da le z dobrim blagom se trg pridobi in ohranijo odjemalci. So pa zopet brezvestni kmetje, kj. se naravnost trudijo, da nabašejo čimveč zemlje s krompirjem v vreče. V čigavo škodo? V svojo in vreli drugih. In to ni prav, to je škodljivo. Enkrat nasamariš tujega kupca, a nikdar več. Išči potem novih odjemalcev, skušaj popraviti neugodno sodbo, ki jo dobi tuji trg o našem krompirju. Ena lira. na tak način pridobljena, poje mnogo drugih.
In kaj je z našim sirom in maslom? Tudi tu jp treba še marsikaj preurediti. Naš planinski sir, ki je daleč po svetu znan pod označbo bovški sir. je izborne kakovosti in bi se z lahkoto oddal na trgu. ali tudi tukaj je treba enotne trgov: ske oblike. In do tega moramo priti, ker še le potem bomo imeli od živinoreje do; hodke. odgovarjajoče trudu in delu Na sploh moramo urediti vse tako. da bodo naši pridelki odgovarjali zahtevam trga in kupcev.
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO XXX3000q
Zadružništvo
0600000J000000Q000O000000000000000000Q00000000000000000C0000Q0000000000000000Q<X10000JOUonomnnoo.
I\r. REDNI OBČNI ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE V TRSTU.
Dne 4. junija 1925 se je vršil IV. redni letni občni zbor Zadružne zveze v Trstu, ki je brezdvomno sedaj ena najmočnejših gospodarskih organizacij našega ljudstva in ki je na pravi poti, da se še bolj razmahne v korist in prospeh nas vseh. Udeležba članic je bila velika. Bile so zastopane skoraj vse včlanjene zadruge, ki jih je bilo koncem leta 1924 skupaj 133.
Kdor je opazoval postanek naše Zveze, njeno delo v prvem in drugem letu in njen razvoj v tretjem letu in pregledal letno poročilo o delovanju Zveze v letu 1924, mora priznati, da se je naša Zveza iz skromnih početkov, po premaganih hudih ovirah, razmahnila na način, ki mora vzbuditi občudovanje vsakega preudarnega človeka in tiho pri-, znanje onim možem, ki so znali s svojim neumornim delom privesti naš za* vod na tako višino. To priznanje je odkrito izrazil tudi. občni zbor, in to po vsej pravici.
Ne bomo pisali obširneje o tem. Poročilo predsednika Zveze gospoda dr. Agneletta Josipa občnemu zboru, ki ga prinašamo spodaj, vsebuje vse, kar more javnost zanimati o delovanju Zveze. Rečemo le, da je naša Zveza se> daj po zamenjavi tako jak zavod, ki mu mora tudi največji črnogledec popolnoma zaupati.
Dr. Agneletto Josip:
POROČILO PREDSEDNIKA NA IV. OBČNEM ZBORU »ZADRUŽNE ZVEZE« V TRSTU.
Svetovno gospodarstvo beleži v letu 1924 na splošno majhen, ali vendar občuten napredek. Očiviidne korake je napravila sanacija povojnih kriz zlasti v skupini srednjeevropskih držav, tako
da so zamogle Nemčija, Avstrija in Poljska vpeljati že zlato valuto. Tudi v sosedni Jugoslaviji, ki je v živih gospodarskih stikih z našo državo, in čije gospodarske razmere nas morajo zato še posebno zanimati, je gospodarstvo močno napredovalo: njena trgovska bL lanca je postala aktivna, množina papir^ natega denarja v obtoku se je stabilizirala in dinar je občutno porastel v svoji vrednosti.
Pri nas v Italiji se vlada resno trudi, da zboljša državno in narodnogospodar-stvo sploh; napela je vse sile. da spravi državno bilanco v ravnotežje. Ali pri vsem tem prizadevanju ni bilo žalIFog mogoče ohraniti stabilnosti lire, ki je v letu 1924 padla nasproti švicarskemu franku od fr. 24.7714 na fr. 21.15 (L 403.1/‘> na L 46314.) in ki stoji danes na fr. 20.40 (L- 190.—,) Pri vsem tem pa bi bilo zgrešeno misliti, da se lira ne more popraviti. Prebivalstvo Italije je po svoji ogromni večini delavno, podjetno, varčno in zelo skromno; to so predpon goji za zdrav gospodarski razvoj pri zdravi gospodarski politiki. Zato stran s pesimizmom, ker pesimizem slabi voljo in ubija podjetnost.
Kljub splošnemu zboljšanju gospodarskega stanja opažamo povsod, tudi v j gospodarsko zdravih državah in državah z zlato valuto, splošno porast dnu ginje; da, v državah z boljšo valuto je draginja celo večja nego v onih s sla-; bejšo valuto, tako da je življenje v It liji cenejše nego v Švici, ali na celo Nemčiji in Avstriji; je pa tudi cenejše nego v Čehoslovaški in Jugoslaviji.
Iz tega izhaja, da ni sedanja svetovna draginja naravna posledica go: spodarskega stanja, ampak posledica umetnih vplivov, ki potekajo deloma od trustov, deloma tudi od prohibitivne politike držav, ki skušajo protežirati domačo industrijo tudi v onih panogah, ki so brez predpogojev za življenje.
Gospodarska kriza, ki je bila zavladala v naših pokrajinah, traja zlasti v vinorodnih krajih naprej. S trgovski* mi pogodbami se niso dosegle za nove pokrajine, ki se nahajajo v popolnoma drugem in težjem položaju nego stare pokrajine, ker so vsled novih mej izgu* bile gospodarsko zaledje, ki je preje konsumiralo njih proizvode, zlasti vino in zgodnje sadje, nikake olajšave. Zato je naš kmet prisiljen, zlasti v krajih, ki ne morejo oddati vsega vina, pripravljati se na to, da ali zboljša svoj pridelek, tako da bo konkurence zmožen, ali da spremeni poljske kulture in uvdde vrsto gospodarstva, ki mu bo več rentirala in ki bo laglje našla odjemalcev: so to živi* noreja, mlekarstvo, sviilogojstvo in tobak.
Tako st je Zadružna zveza nadela nalogo, da kljub velikim žrtvam nastavi 'strokovno uradništvo, ki bo stalo članom naših zadrug ob strani ob času gospodarskega prehoda od ene k drugi gospodarski kulturni obliki. Naše strem* lenje podpira pri tem tudi naše stro* kovno glasilo, »Gospodarski vestnik« s svojo bogato vsebino in praktičnim podukom.
Stanje naše Zveze Vam je očividno Predočeno v postavkah tiskanega poročila in računskega zaključka. Številke so jasen dokaz pomena in važnosti naše zadružne organizacije ne le za za* družništvo, ampak za vse naše gospodarstvo.
V 119 naših zadrugah, ki so nam poslale podatke, je bilo organizirlalnih 41.269 zadružnikov, in pri vseh 133 zadrugah doseže to število 30.000. Aktiva onih 119 zadrug so znašala koncem leta 1924, lir 44,913.000— in hranilne vloge 38,315.000 lir
Zveza je imela v minulem letu 138Ve milijona lir prometa nasproti 38 milijo* nom v letu 1923 in 14 milijonom v letu 1922. Porast prometa je posledica raz* širjenja zvezinega dolokroga.
Vloge in vloge v tekočem računu so poskočile pri Zvezi v minulem letu od L 1,641.000 na 8,462.000. Seveda je bila
leta 1924 izvedena zamenjava denarja, naloženega preko meje. O njej ne bom govoril, ampak hočem le ugotoviti, da je ravno naša Zveza storila za dosego zamenjave dosti več, nego bi si sploh kdo mogel predstavljati. Koliko je pa ona storila v zadnjem odločilnem stadiju za gladko izvedbo zamenjave, veste vsi. ki ste zamenjavo čakali.
Z zvišanjem dela morali smo zvišati tudi uradništvo. Morali smo najeti večje prostore, ki naj odgovarjajo naše* mu delu in našim potrebam in morali smo osnovati v zadnjem času v Gorici informacijski urad za naše članice iz Videmske' pokrajine.
Zadružna zveza uživa ugled in zaupanje ne le na našem trgu, ampak v vsej državi in tudi izven državnih mej. Več bank se poslužuje Zveze za svoje pošle po deželi.	^
Naš odnošaj do »Zadružne Zveze v Gorici« je normalen in prijateljski. Glede enotnega gospodarskega glasila se nismo mogli še zjediniti.
Naloge, ki našo Zvezo čakajo, so sledeče:
1)	Sanacija obstoječih zadrug: Do-čim je bilo pred zamenjavo čez polovica naših zadrug, ki niso mogle poslovati, poslujejo danes vse, izvzemši par neznatnih denarnih in gospodarskih za* drug.
Zamenjava denarja je tam, kjer so naše zadruge prišle le ob 5 letne obresti, ostala brez zlih posledic, ker so ostale zadrugam, dinarske naložbe v Ju g osla* viji. Pustila pa je zle posledice za seboj tam, kjer so zadruge tudi po 3. novembru 1918 še vlagale v večji meri denar preko meje. V splošnem pa lahko trdimo, da je število prizadetih zadrug neznatno in da bodo v par letih izbrisane vse te posledice.
Polom Banke Adriatike v Trstu je vsled opreznosti Zveze šel mimo naše* ga zadružništva brez vsake škode. Prizadete so bile le dve, tri zadruge.
Sanacija, ki jo Zveza izvaja, napreduje polagoma, ali gotovo. Za sanacijo se upptrebljavajo le prebitki, ona se ni*
kakor ne vrši na breme ostalih zadrug. V par letih bo vse naše zadružništvo brez izjeme na trdnejših nogah, nego je bilo snloh kedaj poprej.
2)	Blagovni promet in konsumne zadruge:
Zadruga ne vodi blagovnega prome* ta v lastni režiji, pač pa se je dogovorila o tem s Sloven. kmetijskim društvom v Gorici, ki je pri nas včlanjeno, glede blagovnega prometa.
Glede konsumnih društev stoji Zveza na stališču, da so ona važen faktor v zadružni gospodarski organizaciji in je zato za kpnsumna društva. Ali ravno slabe izkušnje, ki jih je imelo naše gospodarstvo do sedaj s konsumnimi zadrugami in dejstvo, da so taka društva celo v normalnih časih skoro povsod odpovedala, nas silijo k skrajni oprez* nosfi, ki je v času gospodarske krize bolj na mestu nego v času konjunkture. Tudi se je število zadružnih sposobnih ';n požrtvovalnih delavcev po vojni skrčilo. kar je treba jemati v obzir. Kjer pa so pogoji za vspevanje take vrste zadrug dani. tam se tudi take zadruge ustanavljajo in se bodo ustanovljale in podpirale.
3)	Pomnožitev produktivnih zadrug, zlasti mlekarn, sirarn, zadrug za vnovče-vanje sadja in drugih pridelkov, j‘e že v našem programu. V tem pogledu ima naše strokovno uradništvo in naši prP jatelji gotove direktive.
4)	Širjenje zadružne misli, zadružne discipline in pomnoževanje naraščaja za vodstvo zadrug sposobnih sil služijo naši zadružni tečaji. Trije so bili do se* daj, ki so dali naši deželi preko* 100 zadružnih delavcev, od katerih lep del posluje kot vodje posojilnic, ali pa de* luje v odborih zadrug.
Tako se je razvila Zveza po 4 let* nem svojem obstoju v močno gospodarsko organizacijo.
Mi, ki »Zvezo« poznamo v vseh njenih podrobnostih, lahko zatrdimo, da bo postala ona v kratkem naša prava gospodarska trdnjava, ki bo v stanu prenesti marsikak gospodarski sunek. Do* sledno in gotovo gre naprej v svojem razvoju. Ne dela in noče delati skokov, ker gospodarstvo skokov ne prenaša. Po tej poti bomo šli tudi v bodoče na* prej. v blagor in procvit našega gospodarskega zadružništva.
Dr. T.:
ZA NAŠE PLANINE.
Pokrajinska uprava videmska je razpisala nagrade za izboljšanje in umno oskrbovanje planinskih pašnikov. Na mestu bo, da priobčimo na kratko podatke o površini in pridelku, ki ga da* jejo naše planine, da tako izpoznamo njih živi jensko važnost za gospodarstvo naših gor. Dobro bo tudi, da seznanimo našo javnost z onim delom italijanske zakonodaje, ki se peča s planinami in planšarstvom.
Cela Goriška obsega 283.724 ha. 104.118 ha, od katerih je 16.400 nerodovitnih, spada v planinski pas. Ostala
površina je tako le razdeljena: obsejane njive 3.690 ha, travniki 22.430 ha, pašniki 30.180 ha, gozdi 30.645 ha in nerodovitnih tal 773 ha, skupaj 87.718 ha. Ako upoštevamo, da obsega prehodni pas 67.122 ha, nridemo do sledečih zaključ* kov:
1.	Gozdi pokrivajo na Goriškem 58% povi*šine v gorah;
2.	travniki in pašniki obsegajo v planinskem pasu 60% cele površine;
3.	gozdi obsegajo v planinskem pasu 35% površine;
4.	obsejane njive v planinskem pasu ne dosegajo niti 5% površine;
5.	gospodarstvo v planinskem pasu črpa svoje dohodke v bistvu le iz živi-
noreje, to ie od travnika in pašnika in od izkoriščanja gozdov.
Ako razmotrivamo od blizu pogoje travnikov in pašnikov, se prepričamo, da obstojajo pravi planinski pašniki le v bivšem bovškem, kobariškem in tolminskem sodnem okraju. V bovšem okraju so večinoma le kozji in ovčji pašniki, ker je tam svet strmoviseč in le malo rodoviten. Boljše je na Kobariškem in Tolminskem, kjer so planine primerne za govejo živino. To sledi tudi 'iz sledečih podatkov;	»	,
T*as!	Goveja živina*	Ovce !	Koze I
bovški	957	13856	6172
kobariški	3220	3635	1341
tolminski	5954	3502	2594
Število planin iz vseh treh pasov je razvidno iz sledečega razkaza:
Štev. planin:	Skupna Povprečna	Živina
povrSina v ha : višina v m:	na paši
Bovško	32	22.301	1230	krav	206
koz 3167 ovc 8I65
:	Kobariško	11	1.562	1200	krav	638
h,i	koz	400
ovc 1595
Tolminsko 11	?	1200 krav 1200
Razen teh je še 24 drugih planin, od katerih pa nimamo na razpolago podat* kov o obsegu in številu živine, ki se tam pase.
Računati moremo, da se je dobilo od živine med planinsko pašo 4,143.775 kg mleka, iz katerega se je izdelalo 43.702 kg maska in 408.305 kg sija. Vsled vojnih dogodkov pa so planine grozno trpele. Počasno nakazovanje odškodnine je oviralo obnovljanje planin, razen redkih izjem, in povzročilo, da se naše ljudstvo ni moglo poslužiti ugodnosti, ki jih pred* videvajo razni vladni ukrepi, zbrana in m rejeni v enotno besedilo s kr. ukazom z dne 30. decembra 1923 št. 3267 pod naslovom »preustroj in izprememba zakonodaje glede gozdov in gorskih zemljišč«. Sprva razpravlja ta zakon o omejevanju lastništva (z ozirom na gozdar* stvo), o ureditvi in pogozdovan ju gora* tih tal, o ukrepih za pospeševanje gozdnih nasadov in planinskega poljedelstva;
ter o davčnih oiajš.avah za javnopravna bitja in zasebnike, ki vršijo umno po* gozdovanje pod nadzorstvom gozdarskih oblasti. Členi 92, 93, 94, 95 in sledeči pa določajo izrecno sledeče:
»Ministrstvo za narodno gospodarstvo je pooblaščeno, da more dovo* Ijevati podpore v vzpodbudo za izboljševanje planinskih pašjiikov. Te podpore znašajo 20% do 35% zneska, ki se je po* rabil za v resnici izvršena dela na podla« gi enotnih cen načrta in troškovnika, potrjenega po gozdarskem obiastvu.
Na planinskih pašnikih sme Pričeti izboljševalna dela ne glede čigava last so, tudi skupina uživalcev, ki ima pravico do državnih podpor.
Za izboljševalne naprave na planin*’ skih pašnikih se smatra;
1.	Izkopavanje grmičevja, čiščenje kamenja in izsuševanje močvirnatih tal;
2.	namakanje, gnojenje z umetnimi gnojili, sejanje krmskih rastlin;
3.	gradnja zavetišč za pastirje in
prostorov za shrambo mleka, masla, staj, stanov, lop, gnojišč, napajališč, ureditev poti;	1	•’}
4.	urejevanje in utrjevanje zemljišča;
5.	zbiralnik deževnice in izvirne vode:
6.	vsaka naprava, ki očivido izdatno prispeva k izboljšanju pridelovanja, umni ureditvi in izkoriščanju planinskih pašnikov«.
Razen podpor morejo občine, ki imajo lastne planine, dobiti še od držav« ne hranilnice in posojilnice 2% na amor« tizaciiska posojila za najdaljšo dobo 30 let. Sledijo potem še razni predpisi glede teh posojil, ki pa iih tukaj ne bomo naštevali. Poudariti hočemo le še to: Vse gorske pokrajine v državi so se v znatni meri poslužile ugodnosti, ki iih zakon zagotavlja; izboljšale so svoje pla« nine s precejšnjimi državnimi podporami, na Goriškem pa. kjer je potreba velika, se nikdo ni zganil, bodisi ker so ti predpisi le malo znani, bodisi . vsled skoro popolnega nezaupanja v nje, ali tudi vsled obsojanja vredne brezbrižnosti.	1
Že leta 1923 je pokrajinski kmetijski urad v Gorici poslal vsem prizade* tim občinam in zasebnikom posebno o* krožnico, v kateri so bili našteti vladni ukrepi in s katero se je svetovalo, naj se prizadeti obrnejo na tajništvo za gorsko gospodarstvo, ki se je obvezalo, da priskrbi načrte za obnovo naših pla* nin in tudi državno podporo.
Naš namen je, da sedaj vnovič opozorimo vse one, ki jim je pri srcu razvoj in napredek našega planšarstva, da se
je pred kratkim ustanovila nova orga-nizcija »pokrajinska poslovalnica za gorsko gospodarstvo« z namenom, vzpodbujati k izboljšanju pašnikov, izvrševati tozadevne izboljševalne načrte, priskrbovati državne podpore, to je vršiš ti vse tehnične in pisarniške posle, ki so našim gorjanom tuji.
Pokrajinski kmetijski urad v Go« rici, Via Trieste 43 daje o tem vsaktero pojasnilo ustno ali pismeno. — Razpis nagrad objavimo prihodnjič.
oooooooodooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooocxxx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Živinoreja
lOdOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
G. F.:
SNAGA V HLEVU.
Snaga' v hlevu je eden glavnih po* gojev za prospevanje in umno negovanje živinoreje. Mnogo starih pred« sod kov v tem pogledu je sicer zginilo in se umaknilo pravilnemu nabiranju o uredbi in vzdrževanju hlevov, a vendar jih je še nekaj/ki kvarno vplivajo na nošo živinorejo.
Zrak je bistveni element življenja. Njegov kisik oživlja našo kri potom pluč. brez katerih bi se popolna izmen* Java elementov, ki se pojavlja pri di< hanju, ne mogla izvršiti. Posledica tega bi bila hiranje ustroja človeškega tele* sa, vzrok za razne hude bolezni.
Kakor za človeka, tako je zrak ne* obhodno potreben tudi za živino, ki di* ha, kakor mi. Radi tega ne smemo tudi živine imeti zaprte v hlevih, kjer je slab zrak, okužen po bacilih in nasičen smr* dečega duha, ki prihaja od odpadkov (blato in voda). Že v mrzlem zimskem času moramo vedno paziti na to da pride v hlev mesto težkega, o kuže* nega znaka, svež in zdrav vzduh. Če no zračimo hlevov ob gorkih pomladan* skih, ali ob vročih poletnih d n cvili, je to naravnost blaznost.
Kali raznih bolezni so vedno pri* pravljene napasti živčevje živali. Če ni to popolnoma zdravo, se more le s težavo ubraniti napadom. Lahka spre* jemljivost bacilov pa povzroča bolez* jii, večkrat s smrtnim izidom.
V hlevih je torej treba zraka in snage. Nikdar naj ne bo ležišče živine zamazano, odpadki naj se odstranijo čim prej mogoče, voda mora imeti prost odtok po posebnih kanalčkih, tla naj bo* do vedno dobro ometena in po možnosti poškropljena z gipsom, ki zadržuje iz* hlapevanje amoniaka. Živina naj se redno čisti in češe vsak dan. Če se žival vrne z dela vsa potna, naj se dobro osiu« ži in drgne s slamo. Tak posel je lahek, a neizmerno koristen za žival. Obvaruje živino pred prehladom in pred raznimi plučnimi boleznimi, ki imajo večkrat za posledico pogin živali, ali vsaj povzro* čijo živinorejcu mnogo stroškov.
Snažnost kože omogoči, da so lahko odstranijo po kožnih luknjicah vse sno* vi, ki jih izloča telo in ki bi drugače morale odhajati po drugih telesnih delih v veliko njihovo škodo. Razni po* izkusi so dokazali veliko važnost nego* van ja in snažen j a kože. V zamazani koži se zaplodijo večkrat cela gnezda nevarnega mrčesa, ki morejo uničevalno vplivati na razvoj živali.
Neki star živinorejec, ki je imel v svojem hlevu vedno lepo in dobro rc« jeno živino, je pokazal na vprašanje, kako ravna z njo, da mu tako uspeva* česalo, rekoč: to pičo. pokladam redno vsak dan svoji živini.
Umen in napreden! živinorejec., pojdi, in stori tudi ti tako. Majhen trud, veliko vspeha. Tako ti postane živina res vir dobrih dohodkov.
/ng. Podgornik Anton:
KRMI ŽIVINO REDNO!
(Konec.)
Prehajanje od ene krme na drugo.
Preidi od ene vrste krme k drugo« vrstni prav polagoma. To ne velja le za prehod od suhega k zelenemu krmljenju, ali od zelenega k suhemu, temveč za vsa* ko menjavo krmil sploh. Na vsako novo krmilo je treba žival^polagoma privaditi. Tudi če preideš od ene vrste sena k taks* ni vrsti sena, ki je po svoji kakovosti različno od dbzdaj krmljenega. Enako moraš ravnati tudi pri krmljenju okopa* vin, močnih krmil, pri menjavi v pripravljanju krmil itd. Vedno je treba živino polagoma odvaditi od one krme, ki jo ho* češ ali moraš nehati krmiti, in prav tako privaditi na eno krmo, ki jo hočeš krmi* ti. Čimbolj razlčna so si krmila, tem dlje časa mora trajati odvada od sedanjega krmila in privajanje na novo krmilo. Vsaka prehitra menjava krmil zelo sk* bo vpliva. Mlečne živali zgubijo mleko, pitalna in mlada živina pa na teži. Na* vadno preteče precej časa, da pridejo ži* vali zopet k mleku oziroma da dosežejo svojo prejšnjo težo. Za proizvajanje (mleka, mesa, tolšče itd.) je zgubljena v takem slučaju vsa kima, ki jo dobiva žival od začetka prenagle menjave pa do takrat, ko doseže zopet ono množino mleka ali težo, ki jo je imela pred me* njavo. To nam dokazuje tudi poskus s oarom pitalnih volov, ki sta se začela kar naenkrat krmiti s krompirjem in ko se je opustilo nad-aljno krmljenje krmske pese. Oba vola sta vsled prenagle menjave od pese h krompirju izgubila na teži. Svo. jo prvotno težo je dosegel cn vol zopet erez 7 in drugi šele črez 12 dni. Vso kr* mo. Id jo je dobil en vol v 7, drugi pa v 12 dneh, je šla v izgubo. Krmi torej svojo divino kolikor mogoče enakomerno in brez prenaglega prehoda od ene krme k drugovrstni krmi.
•So/ (kuhinjska, živinska) in fosforovo* kislo klajno apno.
K rednemu krmljenju spadata tudi sol in klajno apno. Pridatek obeh je po*
treben zlasti če krmimo živini takšna kr* mila, v katerih je malo omenjenih rud* ninskih snovi. Največ soji in klajnega ap» na potrebujejo mlade živali, mlečne in breje živali. Konj potrebuje na dan 15 do 30 g fosforovokislega klajnega apna, žrebe in tele 8 do 15 g, mlado in odraslo govedo 25 do 40 g, pitalni vol 40 do 50 g, ovca, koza in prašič 10 do 20 g, pujsek in jagnje 3 do 6 g, mlada perutnina na dan iri glavo V2 do 1 g in odrasla perut* nina 1 do 2 g. Soli pa potrebuje konj dnevno 15 do 25 g, mlado govedo 10 do 20 g. mlečna (breja) krava 20 do 50 g, vprežni vol 30 do 40 g, pitalni vol 40 do 70 g, prašič in ovca 4 do 8 g, koza 10 g. perutnina 1 do 2 g na glavo in dan. Fos* forovdkislo klajno apno in sol mešano med močna krmila, rezanico itd.
Napajanje.
Živali napajamo nekoliko pred do* končanim ali šele po dokončanem krmlje* nju. Za napajanje živine je najboljša le čista, sveža, primemo topla (10 do 14°C) voda.. Premrzle vode živali ne pijejo-ra* de ali pa jo pijejo premalo.
Čiščenje jasli Ud.
Po Vsakem končanem krmljenju o* stiaži temeljito jasli in vso posodo, ki si io rabil pri krmiljenju in napajanju. Za to čiščenje rabi ščet ali metlo in vodo. Do« bro je. ako vsaj parkrat v tedinu rabimo za to čiščenje tudi vročo vodo.
Snaženje živine.
Po končanem krmljenju tudi snaži redno živino. Redno snaženje živine tudi mnogo pripomore k dobremu izkorišča* nju krmo.
Premerstein pl. Štefan:
PREGLEDOVANJE BIKOV V IDRIJSKEM OKRAJU.
Dne 14., 15., 16., 17., 18. in 19. maja 1925 se je vršilo redno pregledovanje bikov v našem živinorejskem okraju. O tem podajam sledeče poročilo:
V Zadlogu so bili komisiji predstavljenih 3 biki, vsi uvoženi 1. 1923 s Ko* roškega. Bik Franceta Rupnik, ki je bil
lansko leto eden najlepših, je letos skrajno slab in bolan. Videti je, da se njegov gospodar ne zanima za zdrav« Ijenje.
V' Črnem vrhu so bili 3 biki. vsi uvoženi s Koroškega. Jakob Terček iz Ka-njega dola bi rad svojega bika prodal, ker je baje za krave in Kanjega dola pretežak. Tehta pa le 465 kg. Ta bik naj bi se oddal kakemu posestniku v kraje, kjer imajo bolj težke krave, ka* kor n. pr. v Ledine ali Godovič. V Črnem vrhu bi bil potreben še en bik za Lome. Prihodnjič naj se da eden manj v Zadlog.
V	Godoviču 6 bikov, 5 uvoženih in 1 domač. Od uvoženih pripadajo 4 v Dole in 1 v Medvedjebrdo. tako da Go« dovič sam in Novi svet nima nobenega dopuščenega bika, kar je pač jako žalostno, da se ravno ta vas tako malo briga za zboljšanje živinoreje. — Domači bik. predstavljen komisiji, ni bil potrjen, ker ne odgovarja pasmi in tudi je z ozirom, na starost v rašči močno zaostal.
Pri Zagodu 3 biki, vsi trije s Ko* roškega. Dva pripadata v Dole, eden pa v Idrijo.
V	Spodnji Idriji 2 bika. Eden uvo* žen, drugi domač,.ki pa ni bil potrjen, ker ni čiste pasme. Tu bi bila potrebna najmanj še 2 bika, ker ima sedaj cela občina le enega.
V	Ledinah 10 bikov. Od teh 5 uvoženih, 5 domačih. Od domačih sta bila dva potrjena in eden pa izjemoma do 31. decembra 1925. Dva sta bila izvržena, ker ne odgovarjata pasmi.
Na Kočevše, za občino Čekovnik, ni bilo prignanega nobenega bika. Ta občina nima nobenega potrjenega bika. Potreben je pa eden v bližini Koecvša, eden pa v Beli za Čekovnik in Črnivrh.
Nu Vojskem 4 biki, 3 uvoženi, 1 domač, ki je bil izjemoma dopuščen do 31. decembra 1925 za pašnik na Vojši« ci. V ostalem ima Vojsko sedaj dovolj bikov.
V	Šebreijah 7 bikov. Od teh 4 uvoženi, 3 domači. Od domačih so bili vsi izvrženi, ker ne odgovarjajo pasmi. Po-
treben bi bil tedaj še en bik v Šebreijah za gorenjo vas.
Na Št. Viški gori 4 biki. Od teh 2 uvožena in 2 domača, ki pa nista bila dopuščena.
V	j rebusi 2 bika, oba domača. Po« trjen le eden.
Na Planini 3 biki. Potrjen nobeden, ker ne odgovarjajo pasmi in so tudi drugače slabo razviti.
V	Cerknem 7 bikov, 2 uvožena in 6 domačih. Od domačih je bil začasno, dopuščen eden za Gorje.
V	Novakih 5 bikov, od teh vsi domači. Potrjena sta bila 2 in 1 začasno do 31. decembra 1925.
Na Straži 3 domači biki, od katerih pa ni bil nobeden potrjen.
Na Reki 3 biki, jned temi eden uvožen s Koroškega. Domača dva sta bila izvržena, ker ne odgovarjata pasmi.
Pri Maruškovcu 2 bika, oba potrje« na. Eden je s Koroškega, a že preče) težak in ga bode treba nadomestiti.
V	občini Cerkno manjka sedaj še 12, v drugih občinah skupno 8, tako da je v idrijskem živinorejskem okraju 20 bikov premalo.
IZBORNA KRAVA — MLEKARICA.
Neka krava na Angleškem je dala v letih 1924 in 1925 v 365 dneh 16.393 l mleka in 621 kg masla. Od te krave je lastnik imel v tej dobi sledeče dohodke:
1.	Letni pridelek mleka 16.393 l;
2.	Letni pridelek masla 621 kg;
3.	Dnevni pridelek mleka 46./;
4.	Pridelek mleka v letih 192M925 je 44.598 l;
5.	Pridelek masla v letih 1921«1925 je 1698 kg.
Ti podatki, ki smo jih posneli po »Giornale di agricoltura della domenica« se zdijo skoraj neverjetni. Vendar niso nemogoči. Kajti previdno izbiranje živine za pleme in uporaba pravih načel pri tem poslu, pravilno krmljenje, dobri hlevi in sploh umno oskrbovanje živine gotovo odločilno vplivajo na donosnost živine.
>0^X30000000000^0000000000000000°OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO
Mlekarstvo
OGOOOOOOoooooooo
•OOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOC 000000000^00 oooooooo
Nadzornik Klavžar Milton:
HLADILNIK ZA MLEKO.
Poletje je tu. Vsaka dobra mlekar-nica naj skrbi za to, da naglo, pravilno in zanesljivo ohladi mleko, iz katerega namerava narejati sir.
Praktičnim sirarjem je znano, da mora biti mleko nekoliko skisano, če ho* čejo, da se prav posreči sir. Toda po* trebno je tudi, da je kislina zastopana v pravi meri in da nikdar ne prestopi one meje, ki je po skušnjah spoznana za najboljšo, da se vretje sira vrši pravilno. Preveč godno mleko daja manj dohodka na teži mlečnih izdelkov; po njem; po,-staja sir trd, testo njegovo raskavo, ne* okusno, razpokano, grenkljato in kreda* ■sto, tako da je včasih videti, kakor bi bil tak sir delan iz posnetega in ne iz neposnetega mleka.
Iz vseh teh vzrokov je veliko večje* ga pomena v mlekarstvu, da se mleko dobro ohrani, kakor bi kdo na prvi mah mislil. Tej ckclnosti mora sirar posve* titi posebno skrb.
Eden naj prikladne jših in najcenej* ših načinov ohlajenja mleka je ta, da sc z mlekom napolnjene pripravne posode Pogreznejo v hladilnik, to je nekako ko-
rito, v katero je napeljana hladna voda; najboljša je seveda studenčnica, ki ne* prenchoma priteka in odteka, tako da ostaja njena temperatura vedno nespre* men jena.
Ta način ohlajenja, ki ga je Iznašel švedski profesor Schwartz, je uveden že v marsikateri naši mlekarnici. Sponaša se prav dobro. Sclrvvartzova posoda, je zares ekonomična, ker,zavzema najmanj prostora, kar je v naših večinoma tesnih mlekarnicah velike vrednosti.
Te posode imajo tudi prav priprav* ne pokrove, kateri sicer dopuščajo, da se mleko prezračuje, a branijo ob enem, da ne more prah ali kakoršnakoli druga nesnaga do njega.
Sclrvvartzove posode se izdelujejo v različni velikosti, a najpraktičnejše so one, ki drže 40 do 50 litrov. Najhitreje sc mleko ohladi v ledenicah., a te stanejo preveč in niso zdaleka tako praktične, kakor hladilnik; kajti, če se mrzlo, iz ledenice vzeto mleko, postavi v sobo' in je tam več ur razpostavljeno navadni to* ploti, se kmalu segreje, kar daje povod raznim nepriličnostim.
Rabite OREHOV F, TROPINE, najcenejše močno krm!Io !
8°ooooooow)oooooooooo<y>oooooooocooooooocooooooocooooooooocxx3ooocooooooooooooooooooooooocoooooooooooc ooooooocooooooo ooooooo^ooooooor
IHif	Čebelarstvo	|!gj
Oooocxxv^ooooooooc>ooooooc oooooooo ooocjoooc oooooooo «x<>oooc oooooooo ckxxxxxx)Oooo<>3oocxxx>oo<xi oooooooo oooooooo oocxxxkx) oooooooo oooo<x»oooooc
Gorkič France:
ČEBELARSTVO IN DAVKI.
Prevneti zagovorniki! davčnih bremen se že par let trudijo, da bi država uvedla posebne davke na dohodke, ki izvirajo iz čebelarske obrti. V finanč* nem ministrstvu v Rimu so tudi letos obravnavati vprašanje:	ali naj dohod*
ke iz čebelarstva obdačijo ali ne. Končno pa so gospodje sklenili, da ostane tudi za letos še vse pri starem. In sicer
je ministrstvo mnenja, da so že pri davku na zemljiški dohodek tudi všteti vsi taki dohodki, ki jih conašajo obrti, ki imajo svoj neposreden izvor v zemlji, le da obsežnost teh obrti ne presega do* nosnosti zemljišča in če te obrti, vsled uporabe sredstev in večjih glavnic, ni* majo znakov posebne samostojne obrti, ki nima nič skupnega s kmetijskim obratovanjem.
Dosledno temu je ministrstvo določilo, da naj tvori dohodek iz čebelar*
stva le takrat predmet posebnega obdavčenja v zmislu predpisov davka na premično irnovino, ako se čebelarstvo opravlja kot samostojna obrt s tehnično izpopolnjenimi sredstvi, ki zahtevajo uporabo precejšnje glavnice, ali pa ka* dar čebelar nima lastnega zemljišča, ali, če ga tudi ima, pa ga ne obdeluje sam.
Toda tudi za take slučaije so davčni uradi dobili od finančnega ministrstva posebna navodila, da naj ne preveč obdavčijo čebeloreje, ker jc treba upoštevati njen velik pomen v kmetijstvu.
Mjnistrstvo bi torej kolikor toliko imelo dober namen, a vprašanje je, kako bodo davčni uradi postopali pri obdavčenju in kako bodo v praksi ravnali.
Zdi sc, da je tudi izraz »tehnično izpopolnjena sredstva« nejasen. Ta sredstva so danes pri vseh umnih čebe-lorejcih približno enaka, ker so pač pripomočki, ki jih čebelar mora imeti, ako hoče pravilno' čebelariti. So splošno v rabi. Ravno to velja glede izraza »upo; raba večjih pjavnic«. Praktičen čebelar bo pač vedel, da stane en A. Ž. panj toliko kakor kup kranjskih panjev. Mal čebelar s par A. Ž. panjev, uporablja torej »moderna sredstva« in »večjo glavnico« v svojem čebelarstvu. Ali je podvržen obdavčenju? In čebelar, ki ima par sto »kranjičev«, to je panjev najprimitivnejšega sestava, ali je ta go* tovo prost obdavčenja? Vidi se, kakor marsikje drugod, tudi tukaj, kam pride oblast s svojimi ukrepi, ako ne praša prej prizadetih strokovnih organizacij za mnenje, predno izda svoje odloke, ki se pokažejo v praktičnem življenju 'za neuporabi j ive.
Za letos sicer bo naša čebeloreja še prosta davka, ali kaj bo prihodnje leto, kdo ve. Na vsak način pa bi morala dr* žava uporabiti druge vidike za podlago obdavčenja, kakor so zgoraj omenjeni. In končno bi morale čebelarske organizacije izsiliti moderen čebelorejski zakon. ki je posebno v naših krajih nujno potreben. Oni deželni čebelarski zakon, ki je nekdaj veljal za bivšo goriško pokrajino in ki ga še danes ponekod izrabi
Ijajo v škodo čebelarstva, pač ne zadostuje več za današnje dni.
OBISK FURLANSKIH ČEBELARJEV.
Skupina štirinajstih uglednih čebelarjev, članov Furlanskega čebelarskega društva v Vidmu (Societa Apistiea Friu-lana in Udine), je dne 7. junija t. L, v spremstvu voditelja pokr. kmet. urada gosp. dr. Tonizz-a in tajnika Slov. čeb. zadruge gosp. dr. Leop. Bobič*a. obiskala nekatere čebelarje na Goriškem in si ogledala njih čebelnjake in sicer po vrsti gg. Klavčiča v Podgori, mons. dr. Josipa Ličana v Gorici, dr. Leopolda Bobiča na Peči, Josipa Pavletiča v Šempetru (na paši).-Franca Golje v Zaloščah in Janka Vodopivca v Kamnjah. Furlanski čebelarji so se živo zanimali za stanje čebe* larstva med Slovenci in zlasti za napred* no čebelarjenje v A. Ž. panju. Že pri obisku so se izjavili jako pohvalno o stanju našega naprednega čebelarstva in po obisku so pisali imenovanim čebelarjem priznalna pisma. Tako je dob:l naš tajnik daljše pismo, v ka* terem se zahvaljujejo za prijazno gostoljubnost in po tem, ko so se pohvalno izrazili o sijajni uredbi in racijonalnosb njegovega čebelnjaka, nadaljuje pismo doslovno: »Za nas vse je pomenilo pravo odkritje in bili smo živo vzradoščeni, ko smo mogli ugotoviti visoko stopnjo popolnosti, ki jo je doseglo čebelarstvo pri plemenitem slovenskem ljudstvu (fra le nobili popolazioni slovenc), s katerim si jako želimo skleniti vedno bolj prisr* čne zveze, ter nas bode jako veselilo in smatrali se bodemo počaščene, če bi mo -gli na katerikoli — tudi skromen — na? čin v bližnji bodočnosti povrniti n j ego? vo bratsko prisrčnost«.
Načelstvo Slov. čeb. zadruge je v seji od 29. junija 1925 sklenilo, da se sporoči Furlanskemu čeb. društvu iskrena zahvala za izkazano prijaznost ter da izrazi svojo radost, ker so furlanski čebelarji z svojim obiskom stvorili prvo vez med dvema društvoma, ki imata namen, da se doseže razvoj in izpopolnitev plemenitega čebelarstva. Pismo kon-
čuje: »Upamo, da nam bode dana v krats kem prilika in sicer na razstavi v Čedadu, da stopimo z V-ašim čislanim druš> tvom v oži e in prisrčne stike«.
OBVESTILA.
Cena medu. — Ker je radi izredna slabega vremena letošnji pomladanski pridelek medu jako pičel in ker je popraševanje po medu precej veliko, je načelstvo zadruge sklenilo^ da se ined na debelo t. j. v količinah nad 50 kg ne sme nikakor prodajati pod L 8 za kg, na drobno pa ne pod I. 12 (do 5 kg) in ne pod L 10 (od 5 do 50 kg). — Čebelarji, v Vašem interesu je, da se tega sklepa držite in da ne bode med nami krumirjcv, kakor so se žalibog našli lansko leto.
Vosek kupuje v vsaki količini zadruga v Gorici in ga plačuje po najugodnejših dnevnik cenah in sicer z ozirom na kakovost voska. -- Letos smo imeli večkrat priliko ugotoviti, da mnogi čebelarji ne znajo voska topiti in pripraviti. Čebelar, predno se lotiš topiti ali kuhati vosek, pouči se dobro iz knjige ali pri kakem umnem čebelarju.
kako se pripravi najlepši vosek; kajti naj višja cena se plačuje za najlepši in najčistejši vosek! O kuhanju voska prinese Gospodarski vestnik razpravo, ki je prav potrebna.
Občni zbor zadruge se bo po sklepu merodajnih organov zadruge vršil v prvi polovici meseca septembra, ko se blagovni promet oziroma poslovanje zmanjša. Gospodarsko stanje Slov. čeb. zadruge je dobro in zadovoljivo.
Razstave v Čedadu meseca septembra se udeleži tudi naša zadruga. V ta namen opozarja vse čebelarje na sledeče: Razstave se lahko ude* leži vsak čebelar; v poštev za razstavo pridejo: vosek, panji (vsake vrste), med (vsake vrste, v kozarcih enotne oblike po četrt in pol kg, ki se dobijo pri zadrugi; če ni drugače, se med prelije v zadružnih prostorih v kozarce, določene za razstavo), medica in likerji, fotografije čebelnjakov, čebel na paši, itd. Vsi za razstavo določeni predmeti naj se oddajo zadrugi, ki poskrbi potem sama za skupen prevoz v Čedad.
Satnic je še nekaj na razpolago, oanjev ni več.
^OOOOOOO '300000005000000000000000 50000000 5000000000000000000000000000000000000000 30000000OOOOOOOO OOOOOOOGOOOOOOOOOOOO OOOOOOJ50 oooooooo
Vinogradništvo
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooo oooooooo
t/šaj Just:
CEPLJENJE V OKO ALI OKULIRANJE.
Cepljenje v oko se vrši dvakrat v letu. Spomladi v poganjajoče, julija in avgusta v speče Oko. Spomladi cepljeno oko požene še v istem letu, julija in avgusta pa ostane čez zimo speče in požene šele v prihodnji pomladi. Cepljenja spomladi ne moramo izvršiti prej, nego Postane drevo sočno, po leti pa ne kasneje, ko drevo zgubi sok. Najboljši čas za cepljenje v speče oko je tik pred to dobo. Če cepimo poleti prezgodaj, požene oko že do jeseni in slabo, tudi poganjek sc pozimi posuši.
Predno začnemo cepiti, si naberemo Potrebnih cepičev. Te narežemo na drevesih dobrih, plemenitih in poznanih Vrst. Upoštevati pa ne smemo samo vr> ste, ampak tudi rodovitnost dotičnega drevesa, od katerega hočemo vzeti ce-
piče. Zato je pogrešeno rezati cepiče od mladih dreves,,ki niso še rodila. Za cepiče porežemo zdrave poletne poganjke z lepo razvitimi in spečimi očmi. Ko smo nabrali cepičev, odstranimo liste, puščajoč 1 do 1 cm peclja ob očesih. V slučaju, da nabranih cepičev ne rabimo ta> ko j, jih zavijemo v mokro cunjo in jih do uporabe hranimo v hladni kleti.
Z ozirom n-a priobčeno sliko izvrši« mo cepljenje tako-lc: Z ostro nabruše« nim ccpllnim nožem, najboljše z onim znamke »Kunde«, napravimo z noževo ostjo na gladkem lubadu na mladiki, ki jo hočemo cepiti, zarezo v podobi črke T. Navpična črta (f e) bodi 214 do 5 cm dolga, a ona počez (T d) pa 1 do 114 cm. Zarezi naj segati le do lesu. zlasti ona napečez ne sme biti globoka, ker če je podlaga tenka, se ta rada zlomi. Ko smo to zarezo napravili, izrežemo oko na sledeči način; V levo roko primemo cepič in v desno pa cepilni nož. Nato napra-
vimo približno 1 do VA> cm nad očesom plitvo počezno zarezo (a). Enako zarezo (b) 'm v isti razdalji napravimo tudi pod očesom. Nato nastavimo nož plosko ob mladiki in nekoliko višje nad gornjo zarezo in začnemo rezati navzdol do spodnje zareze. Vsled teh zarez se loči oko s koščekom lesu in lubada, v podobi 2 do 3 cm dolgega ščita {h in g), od mladike. Sredi tega ščita se nahaja oko s košče? kom peclja. Tedaj nekoliko dvignemo, z nalašč zato pripravljenim hrbtom cepil* nega noža, lubad na obeh straneh zareze T r..a divjaki in porinemo ščit z očesom v to zarezo in sicer tako. da se bo nje* gov zgornji konec dotikal napočezne zareze črke T. Nato povežemo cepljeno oko z ličjem (rafijo).
Nekateri odstranijo košček lesu, ki je ostal na spodnji strani ščita. Vendar pa to ni potrebno in utegne biti celo škodljivo, ker večkrat se pripeti, da z
odštranjenjem tega lesu, poškodujemo oko. Ta les v ščitu prav nič ne škodi. Seveda ne sme biti ščit preglobok in preširok, zgornja prečnica na ščitu bodi nekoliko širša od spodnje. Drugi zopet delajo to veliko napako, da takoj po izvr* šenem cepljenju, odrežejo cepljeno mla* diko nad očesom. To je zelo pogrešeno, ker v tem slučaju oko gotovo požene in ne ostane speče čez zimo. Če to storimo pri breskvi, ga pa gotovo zalije smola.
Cepljenje v oko se zelo rado sprime. Pozna se že v 8 do 10 dneh po izvršenem cepljenju. Ako se je oko sprijelo, ali ne, se pozna na koščku peclja, ki smo ga pustili ob očesu. Če se je oko sprijelo, odpade pecelj, čim smo se ga dotaknili. V slučaju pa, da noče odpasti, smo pa lahko gotovi, da se oko ni sprijelo.
Tri tedne po izvršenem cepljenju, odstranimo povezo in prihodnje spom* ladi odrežemo divjake nad očesom.
»0000000000000000000000000<x300000000000000000000000000000000000000000000000000cx)000000000000000000000000000000000000a
Kletarstvo
'Ooooooooooooooooooooooooooooooocooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooocx5ooooooooooooooocoooooooooooocx>oooc»ooi
P. v.:
ZADRUŽNE KLETI DRUGOD IN PRI NAS.
. Že v zadnji številki smo omenili, d-a je današnjo mogočno organizacijo zadružnih kleti v modenski pokrajini rodila krvava potreba: velika' vinska kriza, ki je pred' 20 leti žugala zadati smrten udarec tamkajšnjemu vinogradništvu. Iz malih početkov, po premaggnju neštetih ovir, po raznih bridkih razočaranjih m vsled nezlomljive volje organizatorjev šteje danes mpdensko udruženje 20 za* družnih kleti z 2500 članov in z letnim po* vprečnim pridelkom 400.000 stotov grozdja, to je nad !4 vsega pridelka po-
enotnega stalnega tipa, jim kupcev ne manjka. Navadno prodajo svoje vino že pred Božičem. Vinski trgovci, ki so spr« ya nezaupno gledali na pojav zadružnih kleti, so danes z njimi zadovoljni, ker jim nudijo dobro vino enotnega okusa v poljubnih množinah ob poljubnem času, kar posebno prija veletrgovini. Da imajo tudi posamezni vinorejci dobiček od te* ' ga, bo jasno
Industrijalizacija pridelovanja in obdelovanja vina odgovarja bolj današnjim časom, kakor pa malo kletarstvo. V pr* vem slučaju dobimo velike množine vina trajne enotne vrste, v drugem pa male količine vseh mogočih, stalno izpremen-
fll
«g*
Zadružna klet v Castelvetro.
Pretakanje vina v zalogi ogromnih sodov in strojev. '
Robkanje grozdja in dolivanje sladkorja v moštu.
krajine. Kleti, od katerih predela vsaka letno od 15 do 20 tisoč hi vina, so izborno urejene in dobro opremljene z vsemi Potrebnimi stroji in orodjem, večinoma z električnim pogonom. Ob trgatvi predela vsaka krog 2000 stotov grozdja dnevno. Prvovrstna posoda, deloma iz lesa deloma iz cementa, omogoča pravilno vkletenje vina. V nazorno pojasnilo Prinašamo dve sliki, iz katerih se lahko Posname lepa notranja ureditev kleti.
Ugodnosti in koristi, ki jih imajo nrodenski vinorejci so velikanske. Onemogočile so skoro pojav vinske krize in
izboljšale pridelek vina. Ker pridelujejo velike množine zdravega in pitnega vina Ijivih okusov, ki grozno otežujejo trgovino. V prvem slučaju se proizvajalni stroški nižajo, v drugem pa izdatki rastejo od leta do leta, vsled tega je prvo vino ceneje, a drugo dražje.
V dežeji imamo že lepe zglede zadružnih kleti, a le v malem obsegu. Tre* ba da se te združijo po modenskem vzorcu, ker le tako bodo mogle uspešno vršiti ono nalogo, ki jo imajo v našem gospodarstvu v današnjih časih. Vsako odlašanje pomeni škodo za nas.
'500000000g000000000000000000000000000000C>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOO'
flUlj	Sadjarstv.o
V ^------ V	V lO/JlOJ Ji
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooočooooooooc
>ooooooooooooooo<
m
Državni upravitelj Kofol Franjo:
VZROKI NERODOVITNOSTI SADNEGA DREVJA!
Večkrat sc pritožujejo sadjarji, da jim v njihovem sadovnjaku lo ali ono, sicer jako lepo razvito, a že precej staro drevo noče roditi, čeprav je bilo pravilno sajeno ter drugače dobro oskrbovano in negovano. Kaj je temu vzrok? Da, vzro* ki nerodovitnosti sadnega drevja so različni!
Če hočemo temu odpomoči, mora? mo šele s temeljitim opazovanjem dognati, kje leži pravzaprav pravi vzrok nerodovitnosti, kajti ti so jako različni. Naštejem naj nekatere:
1.	naravna nerodovitnost, izrazit lenuh;
2.	neprikladna podlaga;
3.	pregloboko sajenje drevja;
4.	pomanjkanje vode;
5.	slaba zemlja, bodisi da je plitva in kamenita, bodisi tudi, da je premokra;
6.	pomanjkanje redilnih snovi v zemlji zlasti dušika, kalija, fosforja in apna; napačno gnojenje v obče;
7.	slabo deževno vreme med cvetjem ter odprta in severnim vetrovom (burji) izpostavljena lega;
8.	'neprikladna lega na splošno, za dotično sadno pleme ali celo za vrsto samo;
9.	slabo oskrbovanje po saditvi;
10.	pregosto sajenje ali pa tudi preširoko sajenje;
11.	poškodbe po boleznih in škod* Ijivcih;
12.	nepravilno in površno obiranje sadja ter starost drevja samega.
K točki 1. — Glede naravne nerodovitnosti je pripomniti, da se izključijo od razmnoževanja vsa od narave nero* dovitna drevesa, ker ta napaka se pode* duje skoraj nespremenljivo s cepiči. Dalje, v posameznih slučajih se dajo posamezna nerodovitna drevesa prisiliti k
rodovitnosti tudi s tem, da jim. odrežemo po eno močno korenino tekom zime. Ali pa, da se naveže okoli debla v gotovi višinj, 2 do 3 cm širok železno-pločevh nast obroč, ki ga tesno z žico pritrdimo na drevo.
Posledica temu je. da se asimilacijski tok, to je sok od listja navzdol po ličju h koreninam, zaustavi in zavre, ker se obroč čedalje bolj zaje v lub. Ta za* vora tokov soka povzroča rodovitnost, ker prevladujejo potem od listja na* vzdol prihajajoče redilne snovi (asimi-lati ozir organske redilne snovi, n. pr. škrob, sladkor, beljakovine itd.), neor-ganskim, v vodi raztopljenim in od ko* renin prihajajočim rudninskim snovem, ki jih tira transpiracijski tok po bel javi navzgor v listje. Preobilica asimilatov torej vpliva ugodno na rodovitnosft drevja! Seveda se mora potem pravo>-časno obroč Odstraniti, ker bi siegr drevo ta obroč zadušil. Nekateri zabijejo dva do tri daljše (zarjavele) žeblje v de* blo, ki tudi povzročijo več ali manjo ro* dovitnost, vendar pa se to ne priporoča ker drevo vsled tega preveč trpi in mu močno škoduje. Na splošno pa naj se lepo razraščena in nerodovitna drevesa precepijo s cepiči rodovitnih dreves.
K 2. — Vse neprikladne in lišajeve ter slabe, krive in mogoče od uši napadene podlage, (pa če tudi so gozdni divjaki). naj se ne precepljajo, kajti na sla* bi podlagi zraste pozneje tudi slabo drevo. Pri vzgoji pritlikavcev v drevesnici naj se pazi, katere vrste jabolk uspevajo boljše na dusevnocu, katere zopet na paradjževcu; sicer je pa pri hruškah to dognano, katera uspeva boljše na divjaku ali pa na kutini. Na vsak način moramo pa dvojno cepljenje ozir. upo* rabo takozvanih deblotvorcev omejiti, če že ne opustiti Boljše je v tem slučaju, da vzgojimo divjake; do krone visoko in jih šele potem precepimo.
'	(Dalje.)
»OOOOOOOOOOOOOOOOO
>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC DOOOOOOOOOOOOOOO00000000
Poljedelstvo
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCOOOOOOCK oooooooooooooooooocooooooooooooo000000000000000000000000oooooooa 0000000000000000
IZBIRAJ SEME ŽE NA NJIVI.
Žito je za nas eden najvažnejših pridelkov, ne le radi tega, ker prevladuje v našem poljedelstvu, ampak posebno radi tega, ker ga več potrebujemo, kakor pridelamo.
Mnogo se je že pisalo, kako bi sc pridelek žita v državi pomnožil. Mnogo se je govorilo, a primeroma . malo do* seglo. Ne bo pa odveč, ako tudi mi spre-gvorimo par stavkov o tem vprašanju.
Ako hočemo imeti lep žitni pridelek, si moramo za časa priskrbeti dos bro, zdravo in lepo seme za prihodnjo setev. Seme je najglaVnejši pogoj za uspeh pridelka.; (Pomniti je treba, da lepo zraščena in dobro uspevajoča rastlina da tudi lepo in dobro seme, ki skupi ja v sebi vsa značilna svojstva dotične žitne vrste. Pazimo torej . prav posebno na one kose zemlje, kjer žito
bujno raste, ker od tod si bomo mogli priskrbeti dobro seme. Tcmiu koščcku s_etve moramo posvetiti posebno skrb; jo pravilno negovati in varovati pred raznimi glivičnimi boleznimi, ker tako si vzgojimo zdravo in neokuženo seme, jamstvo za bodoči pridelek. Če je se* tev pregosta, naj se nekaj rastlin odstrani; in tako omogoči ostalim, da boljše 'vzpevajo. Zamuda časa bo obilo poplačana. Do žetve moramo paziti na izbrana semenišča. Dozorelo žito, ki je odmenjeno za seme, naj se žanje in mlati posebej, in posebej naj se tudi spravi. Priporočljivo je izvršiti mlatev žita, za šemo namenjenega, s cepcem in ne z mlatilnico, ker ostane tako skoro vse zrnje nepokvarjeno.
Ako si bodo naši poljedelci tako izbirali, spravljali in hranili seme, so lahko prepričani, da je to prvi korak, ki jamči dober izid prihodnje letine.
OOOOOOOOOp<y OOOOOOCV OOOOOOOCOOOOOOtX OOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOO-VJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoro
D <1 v k I In pristojbine
OOOOOOOC OOOOOOOC OOOOOOOC OOOOOOOCOOOOOCOC OOOOOOOCOOOOOOOC OOOOOOOCOOOOOOOCoooooooe000000000000000000^00000000000000000000000000000000
II
G. F.:
POPRAVLJANJE DAVČNIH NAPOVEDI. ,
Od 1. maja do 31. julija imajo dav« koplačevalci, ki so vpisani v davčnih seznamih negotovih in izpremenljivih dohodkov v svrho obdavčenja na nepre« mično imovino. letos čas, da zahtevajo poprave teh dohodkov, ako so se v zadnjem letu njih dohodki bistveno iz-Premenili. Ti popravki, ako jih davčni uradi priznajo za utemeljene, bi prišli v veljavo s 1. januarja 1926.
Omeniti pa moram, da imajo davčni agenti tudi od svoje strani pravico, da zahtevajo popravke, ki so v škodo davkoplačevalca, to je, lahko zahtevajo vi« šanje že vpisanih dohodkov in to le ne tistih, za katere prosi davkoplačevalec
popravka, ampak tudi vseh drugih. Stvar izgleda v praksi tako. da more davčni agent zahtevati povišek kateregakoli drugega dohodka, ki ga ima prosilec, in ne le tistega, za katerega davkoplačeva« lec zahteva popravek v svojo korist.
Če hočem biti stvaren, moram pozvati davkoplačevalce k največji previdnosti. Naj ne stavijo predlogov za po« pravke, ako niso povsem prepričani, da je njihova zahteva popolnoma uprav!« čena in da gotovo dosežejo prošeno znižanje, ne da bi vsled tega prišli v nevarnost, da bi se morebitni drugi njih dohodki povišali, čemur bi sledilo zvišanje davka. Z drugimi besedami reče« no, preudariti morajo, ali bi bila končna svota davkov na premično imovino po izvršenih zahtevanih popravkih v korist in uradnih popravkih v breme dav-
kopkcevalca višja ali nižja od sedanje. Davčni uradi imajo do popolnosti izvedeno poizvedovalno in zaupniško službo in slišijo večkrat tudi travo rasti.
Prijava za popravek mora vsebovati natančno označbo dohodka, za katerega .se zahteva poprava in one, ki naj os ta« nejo neizpremenjeni-. V tej novi prijavi se je treba sklicevati tudi na prvotno vloženo priglasitev. Vse ostalo je raz« vidno iz tozadevnih tiskovin, ki se do-hijo pri davčnih uradih. Podpisati mora novo prijavo sam davkoplačevalec, ali pa njegov upravičeni zastopnik:	to pa
mora biti označeno na prijavi. Družinski poglavar ima pravico zahtevati po« pravke za se, za ženo, za otroke ali za druge družinske člane, kakor tudi za tiste .dohodke, ki jih le uživa ali upravlja.
Prijave za popravek se vlagajo pri pristojnem davčnem uradu, ali pa pri do* . mačem županstvu, toda v zadnjem slu« čaju mora izdati župan davkoplačevalcu posebno potrdilo, da je bila prijava pravočasno vložena, ker bi drugače postala brezpredmetna, ako bi ne došla na dav-vni urad v predpisanem roku do 31. ju«
lija. Enako potrdilo naj se zahteva iz previdnosti tudi od davčnega urada.
Previdni naj bodo davkoplačevalci tudi pri sklepanju dogovorov (konkordatov) glede davkov. Naj ne podpišejo, dokler niso natančno podučeni, kakšne posledice bo imel podpis za nje. V to svrho naj zahtevajo od davčnega uradnika natančnih pojasnil. Preudarijo pa naj tudi dobro, predno odrečejo končni podpis za dogovor, ker večkrat je boljši miren sporazum, kakor pa negotova pri« tožbena pot.
Priznavam pa brez ovinkov, da so se ravno v naših krajih ob uvedbi itali« janske davčne zakonodaje izvršile iz raznih razlogov, ki bodo Več ali manj vsem jasni, krivice, ki jih je treba popraviti. Davčni uradi, kakor tudi davčne komisije se držijo ponekod tega načela. A na davkoplačevalcu samem je v prvi vrsti ležeče, da se krivica popravi. Dav« karija ne bo sama od sebe črtala nikdar predpisanih davkov, ako ni bila za to naprošena. In krivda je na strani davkoplačevalca, če se pravočasno ne zgane v varstvo svojih koristi.
Poročila
OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
RAZPIS NAGRAD ZA PRAVILNO GRADNJO HLEVOV. SVINJAKOV IN GNOJIŠČ.
Kr. komisija za upravo furlanske pokrajine razpisuje v svrho, da se vzpodbudijo živinorejci goriškegag, kanalskega, ajdovskega, komenskega in idrijskega sodnega okraja k plodonosni tekmi v gradnji hlevov, svinjakov in gnojišč nagrade, ki se bodo podeljevale pod sledečimi pogoji:
1.	Natečaj obsega dve vrsti:	a)
gradnjo novih hlevov, svinjakov in gnojišč; b) preuredbo ih uredbo že obstoje« čih hlevov in svinjakov.
2.	V poštev ne pride pri natečaju, kdor bi se prijavil za sam hlev ali za samo gnojišče, ako niso pravilno ureje«
ne tudi druge zgradbe, za katere so razpisane nagrade.
3.	Predmet natečaja bodo zgradbe in preuredbe, ki jih je prosilec izvršil, ali ki jih namerava izvršiti po lastni pobudi v letu 1924, 1925 in 1926.
Prošnje sprejema podravnateljstvo pokrajinskega kmetijskega urada v Go« rici (Sottodirezione della Cattcdra Ambulante di Agricoltura di Gorizia) in oddelek tega urada v Ajdovščini.
4.	Vsak prosilec mora v prošnji navesti: a) ime, priimek in očetovstvo; b) natančen naslov, občino, bivališče in hišno številko; c) dela, ki jih je izvršil ali še le namerava izvršiti. Prošnja, naj se opremi z načrtom, ki ga je napravil zidarski mojster in s stroškovnikom.
5.	Obdarovalna komisija, ki jo bo
imenovala kr. komisija za upravo fur* lanske pokrajine, bo pregledovala te» kom meseca avgusta 1926 izboljšave, za katerih izvršitev so zaprosili živinorejci nagrade; njena razsodba bo nepreklicna.
6.	Za nagrade je določen znesek 25.000 [ir v gotovini, svetinje in diplomi, ki se bodo razdelili tekom meseca decembra 1926.
Posamezne nagrade v denarju ne bodo mogle presegati zneska 1500 lir.
7.	Prizadeti se morejo obrniti za pojasnila na podravnateljstvo pokrajin« skega kmetijskega urada v Gorici, Via Trieste 43, ali pa na oddelek tega urada v Ajdovščini. (Prihodnjič priobčimo še razpis nagrad za pospeševanje planšar« stva. — Uredništvo).
>ooooooooooooo(wiooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooocooooooooooooocxxxx>oooooooooooooooooo
Gospodarski koledar
icxxx>0000000000co0000000000c>cxxxx30000000000cxxxxxj00000txx)000000000000000000000000cxxxxxxx3000000000000000000000000000000000000
JULIJ. '
Poljedelstvo: Deževno vreme je za« držalo ob koncu junija prvo izkopavanje ali izoravanje zgodnjega krompirja. Da ne bo krompir umazan in da se izogneš gnitju, izoravaj ga lo ob suhem vremenu. Pri izberi za seme namenjenega zgodnjega krompirja upoštevaj vse za junij navedeno. — Glavni čas žetve, je tu. Najbolje je, da požanješ žito, ko je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo zrnja izpade in se poizgubi. Po«, sobno velja to za pšenico, še bolj pa za oves. Le za seme namenjeno žito naj popolnoma dozori že na steblu.
Srpu naj sledi v njivi takoj plug. Podorji strnišče takoj, da se zemlja ne osuši in ne izgubi svoje godnosti. Za zgodnjim krompirjem in žitom se seje činkvantin, ajda. repa itd. Sadi se pozni kapus in vrzote. Ob priliki, ko osipaš turšico, jo tudi pognoji z dušičnatim gnojilom, ako potrebno. V tem mesecu lahko seješ za zeleno krmo turšico ali kaj drugega.
Živinoreja: Krmi in oskrbuj govejo živino in prašiče, kakor v pretečenem mesecu. Pazi, da daješ živini le -zdravo in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb moraš posvetiti v tem mesecu, ko je vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni dovolj časa v to črez Poldne.' Ne pokladaj živini presvežega in nevležanega sena. Še ncpokipelo in ne-
vležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hlc« va čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači in pokrij na gnojniku. Zatiraj nadležni mrčes. Perutnino pusti po odžetem ž;tu na strnišče. da pobere izpadlo žitno zrnje m pride tako do močne in cene hrane.
Travništvo: Košnja travnikov je v polnem tiiu. Vidi se, da živinorejci čimdalje bolj upoštevajo vrednost pravo« časne košnje travnikov v svrho dobave redilnega in tečnega sena.
Vinogradništvo:	V zadnjem mese-
cu je v vinogradih napravila veliko škodo peronospora in tupatam tudi oidium. Kdor je pravočasno žveplal in škropil, mu peronospora in oidium nista napravila škode. Škropljenje in žveplan j e se mora nadaljevati, da obvarujemo vinograde nad al j ne škode. Letos mnogo de« žuje in dež hitro izpere modro galico raz listje. Zato bi bilo dobro primešati brozgi na vsak hi Vi kg galuna. Tako pripravljena brozga se listov bolj prime. Kdor je cepil v zeleno, naj ne žabi škro« piti tudi cepičev, ki so peronospori bolj podvrženi, kakor stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Na« čin tega cepljenja trt se jo v Brdih precej udomačil. Na ta način pocepimo lahko tudi one divjake, ki sc niso. cepljene v zeleno, prijele.
Sadjarstvo: V sadovnjaku je zatiranje škodljivcev najvažnejše delo o tem mesecu. Škodo nam delajo listne uši, gosenice, ličinke in nekatere glivice, zla-
sti rija. Listne uši zatiramo s tobačnim izvlečkom in s trskami kvasijo, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzenijatom, Izmed gosenic je zdaj najbolj škodljiva takozvani pedic ali mera. zlasti na čre* šnjah, kjer žre listje. Na črešnjah dela tudi škodo majhna, polžku podobna IU činka od listne ose. Ta ličinka objeda črešnjevo listje, puščajoč vse žilice in spodnjo plat lista na miru. Objedeno listje poštene kot tenčica prozorno. Od teh dveh škodljivcev napadene črešnje, rodijo v prihodnjem letu slabo. Zato pokončujte pridno ta dva škodljivca. Proti obema je poškropiti črešnje z 1 och stotno raztopino Svinčenega arzenijata v vodi. Če pa črešnja boluje tudi na riji, porabite mesto vode brozgo modre galn ce, tako, kakor jo rabite proti peronos-pori.
Kletarstvo: V kleti v tem mesecu ni posebnega dela. Skrbeti moramo, da bo klet hladna, da bo prazna posoda zažve-plana in sodi zaliti. Vinu dodamo 5 do 10 g kalcijumsulfita. S tem ga čuvamo proti vsem boleznim.
Čebelarstvo: V tem mesecu je naj* važnejše opravilo, ki bo pa letos, žali* bog, marsikateremu čebelarju prihranjeno, točenje medu. Med je najbolje trčati večkrat po potrebi, vendar ne prej, ko je vsaj polovica celic v satniku po* krita. Prezgodaj trčan med vsebuje pre-več vode in se pozneje rad pokvari. Iz panjev vzete satnike je najbolje takoj iztrčati, dokler so gorki, ker gorki med se rajši trča kakor mrzli. Iztrčane sat* nike, če jih več ne rabimo, denimo vendar še v medišča in jih tam pustimo čez noč, da jih čebele izližejo in očistijo. Ce
trčamo v krajih, kjer je paša "onehala, moramo trčati v zaprtem prostoru, da nas čebele pri delu ne bodo nadlegovale, in da ne privabimo roparic. V tem mesecu nastane vročina. Zato moramo skr* beti, da panje nekoliko zasenčimo. V vročini rabijo čebele za zmanjšanje to* plote v panju veliko vode in zato moramo skrbeti, da bo v napajališču pred čebelnjakom vedno dovolj vode, katero nekoliko osolimo. Rojenje je končalo in troti so brezpotrebni. Čebele jih bodo začele moriti. Čebelarji v goriški okolici in v vipavski dolini bodo morali peljati svoje čebele kam na pašo, ker v teh kra* jih neha v tem mesecu vsaka paša, ki pa je je bilo dosedaj zaradi neprestanih nalivov prav malo.
Vrtnarstvo: V tem mesecu dobiš mnogo prostih leh vsled pobrane zelenjave itd. Na proste lehe presadi jesen* sko solato, jesensko endivijo, karfijol, brokol, kapus, sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca tudi motovilec. Da bo motovilec boljše kalil, pokril z njim. posejane lehe z vejevjem, listjem, s .slamo ali starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kol ali pa napni žico in jih priveži ob isto. Preš črpava j paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti smodu škro* pi ponovno paradižnike z 2% raztopino modre galice in apna. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsa* ko seme in hrani ga v suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh in zračen prostor pod streho. Gredice prekopaj in pognoji. — Na jagodnih lehah prikrajšaj poganjke.
r)00000000'v)o0000000000000000000000-xxxxx)0000000c00000000000000000000000000000000000000000cxxx>0000000000000000000000000000r'p»00000000g
Vprašanja Irt odgovori ||§||
0000000000000000o0cxxxx>0000000000000000000000000c000000c000000000<xxxxxx)000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Št. 49. — A. B. Srpenica. — Vi pu Odgovor: Najboljše je, da porijete sete: Katero sredstvo je najboljše za od*	vse ščavlje,	ko je zemlja vlažna	ali mo-
pravo plevela po travnikih, ki ga pri nas	kra, s celo	korenino vred. ker	le tako
imenujemo »ščavlje«. Ta plevel ima ve-	morete zemljo temeljito očistiti.	Druge-
like liste, podobne repnim in ima kore*	ga sredstva	Vam ne moremo svetovati,
nasto korenino jako dolgo.	Št. 50. — V. I. M. — Vi pišete: V na-
ši okolici ie letos ječmen snetljiv. Nekje več, nekje manj. Nobena njiva ni čista. Kakšna je ta bolezen? Najstarejši kmetovalci pri nas ne pomnijo, da bi bil ječmen kedaj snetljiv.
Odgovor: Vaš ječmen je napaden skoro gotovo po posebni rastlinski bo* lezni, kj se imenuje prašnati snet ali čr* nivec. Ta bolezen napada vsakovrstno žito in travo. Prenaša se po trosih. Da obvarujete žito pred to boleznijo, je treba, da se že seme namaka skozi 12 ur v 14%ni raztopini modre galice in to neposredno pred setvijo, če se pa seme le poškropi, je treba l%no galično raz* topino. — D.
Št. 51. — A. B. — Srpenica: Vi pra-sate: Katero sredstvo učinkuje za odpravo bradavic na vimena in siskih pri kravah? Imam kravo, ki ima na vimenu polno malih, podolgastih, črnih bradavic.
Odgovor: Ako ni še bradavic preveliko število, poskusite z zdravljenjem tako-le:	Prevežite posamezne izrastke
tik ob korenini trdo z elastično gumi j e* vo vrvico. Vrvica se vsled pritiska zaje v meso, na kar bradavica po preteku 14 dni sama odpade. Ako ne, prevežite še enkrat ravno na istem mestu. Manjše bradavice, ki jih ne morete prevezati, pa zdravite s posebno tekočino, ki jo dobite le na živinozdravniški recept v lekarni Tekočina je precej žgoča, vsled tega Vam mi recepta ne moremo dati, ker bi radi oddaljenosti naš živinOzdravnik*so-trudnik ne mogel nadzorovati zdrav? Ijanja. — ic.
Št. 52. — Kmetijska zadruga - O. K. — Vi pišete: Letošnjo spomlad je v našem okrožju preveč deževnih nalivov in sploh mokrote. Ljudje se bojijo, da bo letošnji pridelek krompirja po večini gnjil. Prosimo pojasnil in nasvetov, ako bi se dala na kakšen način gniloba krompirja preprečiti in kako. Ako bi pomagalo škropljenje, s čim naj bi se škropilo in s koliko odstotki, ter v katerem času pred ali po1 cvetju?
Odgovor: Škropljenje pomaga. In sicer škropljenje z razstopino modre galice in apna, kakor je v rabi za škrop?
Ijenje v vinogradu proti strupeni rosi. Da bo razstopina dovolj močna, je treba vzeti na 100 litrov vode IV2 kg modre galice in 2 do 214 kg gašenega apna. Prvo se razstopi galica v vodi in ko je ta razstopljena naj se doda še potrebna množina apna, ki naj bo dobro vmešano. Za škropljenje se' rabijo trtne škropil? niče. Prvič naj se krompir škropi, ko smo ga oborah, med cvetjem alii po cvetju' v drugič pa 3 ali 4 tedne pozneje — G.
Št. 53. — T. A. P. — Vi pišete: V moji koruzi, v shrambi, se je letos zuplo; dilo vse polno metuljčkov. Bojim se. da ne bo ta za nikako rabo. Na kakšen način bi najprej odpravil ali zamoril zaplojene metuljčke, ne da bi koruza izgubila na vrednosti?
Odgovor: V koruzo se je vgnezdil žitni molj. Če dobro pogledate v kup turšice, zapazite v njej belim črvičkom podobne goseničice, ki vrtajo v zrnje in žro mokasto plast. Po molju napadeno žito se navzame smradu goseničjega blata. Moka iz takega žita diši po za-duhlem. — V shrambo turšice postavite škaf poln vode. Letajoči metuljčki se radi zaletajo v vodo, kjer jih mnogo pogine. — Moljasto žito morate pred up o? rabo presneti z vrha in popražiti ga v krušni peči. Na kupu Ostalo žito pa pokrijte z mokro rjuho. Goseničice jako ljubijo mokroto in zlezejo na rjuho, na kar jih lahko pokončate. — Če se je molj pa že močno zaplodil, operite pod z !u? gom, stene ostrgajte in pobelite z apne* nim beležem. Morebitne razpoke v zidu zamažite z ometom ali s katramom. — D.
št. 54. — T. A. P. — Vi pišete: Na fižolu se mi je zarodih letos polno nekakih žužkov, kakor še nikdar do sedaj. Kako naj se branim za prihodnje take škode?
Odgovor: Vaš fižol je napadel poseben kukec, imenovan fižolar, ki poklada jajčeca na še rastoče stročje. Ko se ličinke izvalijo, se zarijejo v stročje odnosno v zrnje in razjedajo fižol. Da za* trete to golazen, segrejte fižol na 50 stopinj, ličinke odnosno hrošči poctkajo vsled toplote. — D.
OOOOOOOC onoo OOOOOOOOOflOaOOOC OOCXX)QOOOQOOOOOQOOOOOSC>OOOOOOQOOCX)QOQOOOOOČ100000QOOOOOQQ opoooooo ppooooog oopooooo ooopooopooopoooo i
Tržnecene
OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO (
Tomaževa žlindra. — Cena žlindri do danes še ni natančno določena. Danes ponujajo razne tvrdke žlindro po L' 43 do 45 franke Gorica. — Ta cena pa še ni nikakor ustaljena, ker obstoja možnost povišanja železniških tarifov na mednarodnih progah.
Čilski soliter. — Cena pristnemu blagu z jamstvom ISO L za 100 kg. Na trgu se občuti pomanjkanje in porast cene solitru. Slovensko kmetijsko društvo ga prodaja še vedno po stari ceni.
Modra galica 98-99 nazionale. Sedaj, ko je pojenjal dež, nal^a Povpraševanje. A žalibog.
dobre galice ni dobiti. PomanjiuuuC P,ice )e )ako občutno in to tembolj, ker se je sedaj mnogo rabi: In sicer mnogo več, kakor se je pričakovalo. Vsled tega popraševanje veliko, a, blaga malo
Žveplo Abbany, ventilirano najnovejše vrste. L. 120 za 100 kg na drobno, na debelo po dogovoru. Cena se drži, radi precejšnjih nabav od strani vinogradnikov.
Orehove trcpine, zmlete v vrečah po 100 kg se-dobe pri Slov. kmet. društvu v Gorici. Cena
nh drobno 150 lir za 100 kg, na debelo po dogo« voru. To je najcenejše in tudi najboljše močno krmilo. Povpraševanje narašča.
Kmetijsko orodje. — Cena se je ustalila in dosegla višino porasta vozarine, to je okrog 30 lir pri kosu.
Vino. — Z izboljšanjem vremena bo mogoče določiti ceno. Zarod na trti je precej dober, ako obdrži in nc nastopi peronospora.
Svilodi- — Sezija je že pri kraju, vendar pa so na trgu tu pa tam zakasneli svilodi in ti po ceni 28 do 30 lir za kg. Povprečna cena letošnjega pri-' delka je bilo 32.00 br
Krma, — Cena senu pada. Mnogo sena je uničil zadnji dež, vendar pa {o ne vpliva mnogo na ceno, ker je letina še precej dobra..
Med. — Letos je pridelek slab, mogoče četrt lanske letine. Cena na debelo najmanj 800 lir za 100 kg. Na drobno 10 do 12 lir za kg.
Prašiči. — Na trgu v Gorici mnogo blaga, malo kupcev, cena nizka, 30 do 60 lir za 8 tedensko mladiče.
OOOOOO9C
O OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Gospodarski drobiž ^1111
OOOOOOOO 30000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOOC OOOOOOOO
Odpis davčnih zusiunkov za Istro. —r Ministrski svet je sklenil, da se odstopijo vsi zastali davki v Istri, ki jih ima poterjati država, v korist občin in pokrajinske uprave. To velja za Istro in Voloskj politični okraj. — S tem hoče država pomagati občinam do primernih dohodkov po eni strani, in razbremeniti po drugi strani davkoplačevalce, Ker bos de vsled norenje odstopitve davčni vi? jak občin znatno popustil.
Vinarsko ud nižanje iz Milana se je po svojih najuglednejših zastopnikih mudilo 18. junija t. 1. v Gorici. To priliko je porabil vinoreiski oddelek kme? tijskeffa urada, da je predložil nohtom v poskušnjo vzorce naših briških in vipav skih vin, ki so jih dali na razpolago večji
vinogradniki. Vino je ugajalo. To je dobro, ker obsega u druženj e največje italijanske vinotržce. Med gosti je bil tudi poslanec Marescalchi.
Osebna vest. — Vitez dr. Tonizzo Datelmo, podravnatelj pokrajinskega kmetijskega urada v Gorici in spoštovani naš sotrudnik, je imenovan od mini? strstva za narodno gospodarstvo za iz? vedenca glede rastlinskih bolezni s se? dežem v Gorici. — Častitamo! — S tein, imenovanjem je ustreženo ponovnim zahtevam goriškib izvozničarjev. Tudi bo sedaj lažje nadzorovati izvajanje za* kona v varstvo rastlin in raznih drevesnic, posebno trtnic.
Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (1.—VIL—1925.) — 'Odgovorni urednik: Dominko- Viljem.