„DOM IN SVET!' 1892, štev. 4. 189 njim ponašajo, ker bi kaj jednakega težko dobili v drugem evropskem slovstvu. Celo delo bode obsegalo štiri zvezke (tome), — a peti bode dodatek za strokovnjake: »Sistematičeskoje obozrenije russkoj etnografičeskoj literaturi«. Delo ni pisano samo za učenjake, ampak za olikance v obče. Tako je postavim zanimivo, kar piše o etnografijskih elementih v slovstvu od Puškina do 1. 50. Govori tudi o realizmu, kateri je že tako daleč zašel, da ne gleda več na zakone umetnosti itd. V I. in II. zvezku je etnografija veiikoruska, v III. maloruska, v IV. beloruska in sibirska. — Kot nadaljevanje Pypi-nove zgodovine slovanskih slovstev je izdal znani in učeni A. M. Skabičevskij delo z napisom: Istorija novejšoj russkoj literaturi«. — A. A. Fet je izdal zanimive spomine na Turgenjeva, Tolstega in Botkina na podlagi svojega dopisovanja. — Znani ruski slavist A. Semenovič Budilovič je začel začetkom tega leta izdajati list: »Slavjan-skoje obozrenije«, kateremu je glavni namen, da donaša razprave o slovstvu, zgodovini in politiki, kakor tudi dopise iz vseh slovanskih krajev, in s tem pospešuje vzajemnost vseh Slovanov. Izhajal bode v mesečnih snopičih in velja za Avstrijo 10 gld. Da bi le prav umeval in sodil avstrijske slovanske katoličane! Naposled se spomnimo še dveh odličnih mož, katere je pobrala smrt v preteklem letu. 1. Ivan Aleksandrovič Gončarov, znani ruski romanopisec. Porodil se je leta 1812. v Simbirsku. Gimnazijske študije je dovršil v Moskvi in prišel 191etni mladenič na vseučilišče v Moskvo, da se uči filologije. Ko je zvršil študije, šel je v Petrograd. L. 1835. je stopil v službo pri finančnem ministerstvu. Popotoval je potem dve leti po svetu, 1. 1856. postal censor. On ni veliko pisal, pa je izvrsten pisatelj, realist, resničen. Prvo delo mu je: »Navadna povest« (1847); drugo delo je njegov najboljši roman »Oblomov« (1859). Tretje delo je roman »Obryv«; poleg tega je opisal svojo pot okolo zemlje v delu z imenom »Fregata Palada«. 2. Proti koncu leta je umrl Konstantin Nikolajevič Leontjev, katerega dela radi čitajo in čislajo. Bil je plemenitega rodii; vseučilišče je obiskoval v Moskvi. L. 1854. je zvršil medicinske študije in bil takoj poslan na Krim. Od 1. 1887. se je pečal samo s slovstvom. Leontjev je veliko popotoval po vzhodu in od todi zajemal vsebino svojih del. Boljše študije so zbrane v knjigi: »Vostok, Rossija i Slavjanstvo«. Radi čitajo tudi povesti iz novogrškega življenja, kakor so: »Aspazija Lamprida«. »Zapiske Odisseja-Polihro-niadesa zagorskago Greka«. Narodne stvari. Učimo se jezika od naroda! (Priobčuje J os. K.) Aasno nam je zaklical svoj čas 'Levstik, da se učimo od naroda, kako nam je govoriti in pisati. To geslo se je že nekoliko pozabilo. Slovenščina toliko naglo napreduje, da, rekel bi, ne utegne ozirati se zmerom na prostonarodno govorico. Zato se lahko pripeti, da se kaka beseda skuje ali prinese od kdo ve kod in kaka*), če prav že imamo svojo dobro, a ne še dosti znano besedo. Tudi se premalo menimo za razne tenkosti v izrazih, premalo se znamo sukati s predlogi — vzgledov najdeš za vse to spodaj dovolj *) Kako grozen je n. pr. izraz: čepovlečec = Stopselzieher; neučeni »ljud« bi mu gotovo rajši dejal: odmašilo ali odmašek. — sploh, premalo se že spominjamo, kako govore doma v rodni vasici naši roditelji, naši bratje in sestre. Zato mislim navesti nekaj takega blaga; nabral sem ga samo v jedni vasici: v Luši (v selški dolini) na Gorenjskem. To ali ono je morebiti že več ali manj znano; pač pa ni obče znano. Vse besede so narodne. Znamenje: A kaže padajoči, a naglasek: ' kipeči naglas; n. pr. Jaka čaka (Jaaka čaaka); široka samoglasnika e in o označujem: e in 6; n. pr. žena, noga. Zmuditi, im: Dve uri sem »zmudil« s tem delom; ali: dve uri sem »se zmudil« ž njim; mašo sem »zmudil« zaradi tebe == nisem mogel sploh iti k 190 Narodne stvari. masi; a »zamudil« sem mašo = pre-kesno sem prišel. »Z m ud a« —' Zeit-verlust, »zamuda« == zakesnitev. Če me torej pokliče sodišče za pričo, zahtevam lahko zrnu d ni no za »zmujeni« čas; a zamudnina bi se mogla nazvati morebiti globa, katero bi moral plačati jaz, če bi prepozno prišel. Uhiteti, im koga: einem zuvorkom-men; Cigale ima hrv. prestignoti koga. Mislim, da je vsekako boljši naš domači in prav navadni izraz: n. pr. hotel me je »usekniti« (= usekati) z nožem, pa sem ga »uhitel« in izbil mu nož. Uhiteti kako dejanje bi bilo: vor-beugen einer . . . Ponedeljkati, am: v ponedeljek nič ne delati, ampak samo popivati in po-pevati. Kdor »ponedeljka«, ta je »po-nedelj kar«. Zatrovati, lijem: strup neškodljiv storiti. Mleko »zatruje« strup. Zatrov bi se torej smelo reči: Gegengift. Pičleti, i: primanjkovati: »pičlih mi denarja, »pičlelo« nam je žita. Primeri: »pičlo pol četrtnice, »obilo pol« četrtnice ga je bilo. Prismoliti, olim: »Prisftil« in »pri-smolil« se je v hišo in »slonel« in »slečal« (ni se hotel »preleči« = premakniti nikamor), ta »slečon«, kakor bi bil »pri s molj en«; vso noč je »previs el«. Petati, am: Naglo so »petali« ven, ko so zaslišali . . .: hiteli so, da so drug drugemu stopali na pete »Upetati« = uiti, ubežati. Zineta: V vseh »zmetah« je »za-popaden« = vse »napasti«, vse neumnosti in napake ima. »Zmesti«: Prodaj mi deteljo! »Ne smem; že Be-nedkovemu Jaku prodajem, ne smem zmesti« (= namreč kupčije). Prižigalnik: kajfež, prižigalo, s katerim cerkovnik prižiga in ugaša sveče v cerkvi. Vicar, rja = trpin: ta človek je pravi vicar. »Vicati se«, a m se == mnogo trpeti. Žene može »vicajo« na zemlji. •^v-^ (Dalje). Nekaj narodnih rekov in pregovorov« Dopoldne lije, popoldne pije (namreč: zemlja dežnico). Novo Mesto. Ajdo je treba sejati do sv. Aleša samo dopoldne (t. j. bolj po malem), po sv. Alešu pa dopoldne in popoldne. Homec pri Kamniku. Boljše dvakrat piti, kot enkrat tepen biti. Velike Lašiče. Ne piti, ako nam kdo ponudi, to je razžaljivo in se med kmečkimi fanti navadno konča s pretepom. Beseda je vselej prosta, ker še sence nima,. Kostanjevica. Breznov Valentin, prvi spomladin. Dobre-polje. 0 sv. Valentinu (14. febr.) se prične po narodovem mnenju pomlad. Drugi pa pravijo, da se začne še-le o sv. Gregoriju (12. marca). — Ta rek je zato zanimiv, ker se v njem nahaja mesečno ime »brezen«. Grdo jutro, lep dan. Novo Mesto. Kdor po mali maši otavo kosi, jo na peči suši. Dobrepolje, Višnja Gora in drugodi. Kar je preveč, še s kruhom ni dobro. Domžale. Kdor pajka (oderuha) ubije, mu je sedem naglavnih grehov odpuščenih. Hinje. Otava se na grabljah suši. Dobrepolje. Treba jo je vedno preobračati. Obljubiti in dati je preveč. Dobrepolje. Višnja Gora. Naj bo seno ali slama, da je le polna jama. Velja o jedi. Dobrepolje. 0 sv. Vidu se črez noč vidi. Dobrepolje. Takrat je kratka noč. Da je le polna, če prav govna. Velja o jedi. Dobrepolje. Dober mož, še boljša mast (vele o bogatem človeku). Temljfne na Tolminskem. Pust zapečkom, velikanoč pod oknom; pust pod oknom, velikanoč zapečkom. Dobrepolje. Vremenski rek. Dan gori, sneg doli. Dobrova pri Ljubljani in drugodi. Prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Rek igralcev. Ljubljana. Ali pa: Prvi dobiček gre pod kotliček. Dobrepolje. Kdor ima dosti medu, lahko po steni z njim mase (se pravi o zapravljivem človeku). Besnica. Dobrepolje. O binkoštih še ptica ptico uje, da meso je, Dobrepolje. V Višnji gori pa pravijo: O vnebo-hodu. Kdor je predober, je oslu podoben. Ljubljanska okolica. Trije sršeni še gada umore (velja o obre-kovalcih). Dobrepolje. Ce človek v orehovi senci leži, ne postane vreddn (ker ne dela). Besnica. — »Vred« = kila, ki se dobi od prevelikega napora. Svoja glava, svoj bet. Obloke. V Višnji gori pa pravijo: Svoja glava, svoj sklep. Star kozel ima trd rog. Velike Lašiče. Priobčil J. 4g> „DOM IN SVETf 1892, štev. 5. 239 Nizozemskem in Laškem, črna kuga in Turki. Mongoli, Mameluki v Egiptu in grozni Timur; nato zasveti doba Karola IV., ki je tako znamenita za Nemčijo in Češko; h krati so mnogi dogodki na Angleškem in Francoskem, posebno važni na Laškem, od koder so bili šli papeži na Francosko; kralja Vaclava vladanje je znamenito zaradi cerkvenih homatij, posebej husov-stva: s cerkvenim zborom v Konstancu in Baselu in s Sigismundovo smrtjo se konča (i. zvezek. Zv. 7. nam predočuje jugovshodne dežele evropske v 15.stoletju, prodiranje Turkov, delovanje cesarja Friderika IV. in papežev proti tej nevarnosti. pa_ tudi premembe na Češkem in Ogrskem; na Španskem in Portugalskem pa se začenja teženje po novih pridobitvah, Amerika se razkrije, in prične se nova doba, nov vek. Ob istem času so vedno bolj zamotane razmere Dekličiti, čim: Franica in Reza še zmirom dekličita = vedeta se kakor dekleta, plešeta itd. Zbloja, e: i. zmešnjava; 2. slabo žganje. »Zbloditi« koga ali kaj zmešati; »zblodi se«, da nič ne ve; »zblo-j en, a, o = zmešan, (ne zbloden; ravno tako » p r i s t u j e n« človek, kateri se nam studi, »počejena« hiša, če smo jo počedili, »Brjan«, kdor je na Brdu doma itd.). Plač, a: denašnje dni se lehko dobi vse, samo za plač = gegen Bezahlung: plačati je treba, zastonj ne. Prekopna, e: sneg kopni, delajo se »prekopne«, »prekopnasto« je že: vidi se že tu in tam zemlja. Vlačič, a, plavič, a: kdor hlode vlači, plavi. Plesec, plesca, plesica, e: Tanzer, Tan-zerin. Pustiih, a, pustinjak, a: pust človek, sam za-se, kateri ni za nobeno družbo; »družen« pa ljubi družbo. na Laškem, premembe se vrše na Francoskem, Angleškem, katoliška cerkev deluje z raznim uspehom, sovražniki se prikazujejo, vihar se napoveduje, in narodi slutijo, da se hoče pojaviti nekaj važnega — reformacija je došla. — Težko je govoriti o takem delu, kakor je Weissovo; hvala je že prenavadna, grajati ni kaj. Ako rečemo zopet, da je Weiss res velikan v zgodovinski natančnosti in mojster v pripovedovanju, nismo povedali nič novega. Da, vsi priznavajo, da zna Weiss s čudovito močjo pridobiti čitatelja in ga zanimati. To delo citati je prav tako prijetno, kakor uživati dovršen umotvor. Katoliško misleči naobraženci smejo biti ponosni, da je to delo vseskozi — katoliškega duha. Prav zato se tudi zanimamo za to delo. izhajajoče blizu naše domovine. "#« Ječa, e = ječmenova in ržena zmes. Ovshia, e: ovsena in ržena zmes. Nasvetnik, a: slišal sem to besedo samo o zakotnem pisaču, ker nasvete daje ljudem. Mraznica, c: i. tenka megla blizu tal, kadar je jasno in mraz; 2. predno začne iti sneg, lete -»mraznice« : zelo tenke in drobne posamezne snežinke. Dimnica, e: nekaka megla okrog gričev in gor; kakor dim okolo gore. Gospodaren, rna, o: kdor gospodarstvo umeje: Ta gospod je zelo gospodaren ; koj je vse njive pregledal in povedal, kaj je prav in kaj ni prav. Moškovati se s čim: moškemu biti s čim. Znasad, prislov: če roko položim na roko, stojita znasad (gov.: znasod) — druga na drugi. Menda: z -f- na -j- saditi; primeri: po-saditi. Zorilo, a: i. čas, kadar zori, n. pr.: Je-li okoli Dunaja zorilo dosti prej kakor Narodne stvari. Učimo se jezika od naroda! [JPriobcuje Jos. K.) (Dalje.) 240 Razne stvari. tod ? 2. Reifepunkt: Malo še manjka sadju do zorfla: da bode celo zrelo. Učilo, a = učenje: Ta junec je že dober za učilo; jutri ga kar uprežem. Ravno tako: vreme je dobro za »sušilo« = pripravno za sušenje sena, otave. Vpletalnica, e = vrvca ali trak, ki se vpleta v (lasne) kite. Opornja, e = kol, s katerim se podpre drevesce ali veja. Zagreb, eba = plast, i: cele zagrebe mesa imajo == zelo mnogo. Spopad, ada: Na Srbskem je bil ono leto neki spopad = mal boj (z Bolgarji); za to deklo je bil velik spopad = mnogo gospodinj jo je hotelo imeti v službo. Ozimiea, e: hruška, ki pozno dozori. Mladica, e = letošnja svinja. Nepriprava, e, neokreta, e — neokreten človek: Z levico šivaš, nepriprava ti! Kam sem pa »zakretil« (=== zavozil), neokreta! Drvnica, e: shramba za drva. Tegniti. em : i. govorico tegneš komu, če večinoma sam govoriš in sam vodiš razgovor, a on le bolj posluša; 2. kupovati in dajati kaj: mati mu tegnejo žganje, on ga nima s čim kupiti. Zabovec, vca: kdor žabe lovi. Prejevec, vca: kdor pride na prejo vas. Oparen, riia, o: oparno je solnce, tako peče . . . dež bo šel. Otok, a — oteklina. Prizasliižiti, im: »po strani« kaj zaslužiti: Poleg »kosa. kruha« (= pre-užitek, kateri mu daje sin) še kaj pri-zasluži, ker malo kaj dela okrog. P r i-zaslužek bi bil torej : Nebenverdienst. Nevidoma = ne da bi videl: nevidoma je kupil == mačka v vreči. Sevek, sevka: Ta sejalec useja »sev-kasto«: da se narede »sevki« : na nekaterih »mesteh« je pregosto, na drugih zelo redko žito. Posčtva, e: Tri mernike posetve je na tej njivi = poseje se tri mernike žita na njej. Obhod, a: Ta (ujeta) žival ima dosti obhoda — dovolj prostega prostora, da lahko hodi in skače okrog. Mrtvica, e = 1. spodnja, nerodovitna prst: zgoraj je nekaj žive prsti, a potlej pride mrtvica; 2. »zgoranja kožica: če njo prerežeš, ne teče še kri.« »Mrtev« denar — kateri ne prinaša nikakeršnih obrestij. Kipati, am : »kipala« sem gori po bregu z vrečo: s trudom in težavo šla. Zatika, e: ne vem, kak »cvirn« je to, da je taka zatika = da se tako zatika, ko šivam. (Dalje.) -H36 3L^- Razne stvari. Naše slike. Fran Cegnar. (Str. 193.) Ta slika je posneta natančno po fotografiji in nam kaže pesnika v poslednji dobi. Posebno zahvalo smo dolžni izreči gu. dr. K. Glaserju, profesorju v Trstu, da nam je priskrbel fotografijo. Gospod se ni ustrašil mnogih neuspehov in se je trudil za fotografijo tako dolgo, da jo je dobil. Hvala tudi družini pokojnikovi, da jo je posodila za rabo. — Potrpežljivost. (Str. 201.) Urednik mora povedati, da je bil pri tej sliki nekoliko v zadregi, kakšno ime bi ji dal. Dobil je fotografični posnetek iz zapuščine pokojnega Janeza od njegovega brata, ga. Valentina Subica, podobarja v Poljanah. Ta posnetek je narejen po črtici ali skici, kar se vidi iz črt, in sicer za neki del na stropu muzeja v Kaiserslauternu. Več ne moremo povedati, ker nimamo podatkov. Ali je dal umetnik sliki ime »potrpežljivost« ali ne, ne vemo: nam se je zdela popolnoma zanesljivo simbol potrpežljivosti, jako lepo izmišljen in zvršen. — Bojarinka. (Str. 216.) Slika nam kaže mlado rusko plemičko iz starejše dobe, iz dobe vareških knezov, ko so se Rusi delili v Bojarine in Ljudine. Naslikal je izvirnik N. Lorenc (ne H. L., kakor je natisneno v kakih 100 izvodih). — Egiptovski prevodniki, to so taki domačini, ki imajo zlasti osla za jahanje, katerega zasede človek za malo denarja, kakor sedemo pri nas na voz prevoščkov. 0 teh bodemo še govorili in podali drugo sliko. — Idrija: pogled z južne strani. Taka je Idrija dandanes. Ker objavimo kmalu še jedrio sliko Idrije, povemo lahko tedaj več podrobnostij. Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe. Tiska »Katoliška Tiskarna«. 286 Narodne stvari. Narodne stvari. Učimo se jezika od naroda! (Priobčuje Jos. K.) (Dalje.) Grnilav, i = gnilo sadje; zelenja v, i = nezrelo (še zeleno) sadje; praz-njav, i — praznota, praznina. Samosvoj ec, j ca = »sam svoj« človek, kateri se za druge ne meni dosti, nego le sam zase; odurnejša beseda za isti pojem je: »samoro, a«. Zmolklina, e = zmolklost, hripavost: zmolkel sem; ne vem, kako bi pregnal zmolklino. Prepit, a, o: ves prepit je, ko preveč pije, pijanec! zato je tudi hitro pijan. — »Prepita« je tudi cev pri pipi: vsa napita moče. Kazen, kazan, zna, o = skvarjen; n. pr. krompir, kostanj. Skok, skoka: »debela kratka kača, kakor kak oselnik, zelo huda; brlizga; kamor se nameri, če kak voz ali kaj drugega pride mimo, ne ustavi se, ampak kar naravnost skozi gre. Rdeč greben ima.« Nekateri govore, da bi bil to modras. Gladiti, ini: materina mati je zelo »gladila« in otroke stradala = bila je »glad6vna«, »silna« (gov. siuna) = skopa. Kuha, e = i. kar se kuha za ljudi: Prinesel sem v malin »za kuho«, a jutri prinesem »za kruh« == prinesem »kru-hovec« = meh žita, iz katerega moke bomo spekli kruh; 2. kar se kuha za živino: zlasti repa in korenje: nimam nič več kuhe za svinje; 3. kuhanje žganja: mati so pri kuhi = ali samo so tam, kjer kuhamo žganje, ali pa je sami kuhajo. (V Črnem Vrhu nad Idrijo pomeni »kuha« zelje, repo in korenje [ne krompirja] tudi kot človeško jedilo. Uredn.) Stan, a: srajca ima »rokava« in stan; a krilo (kiklja) ima nad pasom samo stan. Krivci, ev = pera, per = kriva peresa za klobukom, s katerimi mladeniči kličejo »na korajžo«. Motičica, e = pralica, orodje, katero potrebujejo plevice pri pletvi. Zebnik. a = mal sveder, s katerim prej prevrtaš desko itd., da lože zabiješ potem vanjo žebelj. Stavek, vka (prosa) = deset prosenih snopov skupaj: kakor »kopa« — štiri bobi itd. Vejnik, a: hrastom in nekaterim drugim drevesom, ki imajo za to pripravno listje, obsekajo se drobnejše veje, povežejo se v snope in posuše, da jih po zimi smučejo in listje zrežejo mej reza-nico za živino. (V Črnem Vrhu pravijo »vejnik« butari, ki se nese v cerkev na cvetno nedeljo, in pa stroju, s katerim se veje žito. Uredn.) Tolkač, a = kol, spodaj precej debelejši nego zgoraj, s katerim se mečka in tolče kuhana repa itd. za prašiče. Črnilo, a = tekočina, s katero se črnijo in snažijo črevlji. Pri polti odrezati vejo = prav pri deblu; pri polti odsekati drevesce = prav pri tleh (izgov. se: prpoudj. Opletje, a = kar je spletenega pri košu. Kobel, kobla = konec črešnjeve vejice z vejčicami in listjem, polne črešenj. Cešiilja, e: isto, kar kobel, samo brez sadu. »Češulj mi ni treba metati doli; vrzi mi rajši kak kobel!« Miihovnik, a =*» branilo, s katerim se maha med jedjo nad skledo, da ne silijo muhe vanjo. Ograd, ada === prostor poleg hiše (»na manjših durih«), kamor se mečejo smeti in druga taka »šara«. „DOM IN SVETi« 1892, štev. 6. 287 Jabolčllik, a = neka jed: dado se kuhati olupljeni jabolčni krhlji; ko zavre, »pristavi* se moka, t. j. odlije se nekoliko kropa, in na vrh se da nekaj moke ; potem se še malo pokuha, potlej zmečka, daje nekaka »medli« podobna jed (malo manj gosta, nego je »mesta«-}; »hru-ševec, vca« : če dado kuhat namesto jabolk hruške, »češpovec«: če češplje (pri nas jim pravijo »češpe«), a »zvižgo-vec«: če »češpovci« (= neka vrsta Razne Naše slike. Josip Juraj Strossmaver (str. 241). Slavni djakovski škof, hrvaški domoljub in mecenat je našim čitateljem vsaj po imenu dobro znan. Morebiti objavimo o drugi priliki obširen življenjepis, za sedaj omenjamo le ob kratkem glavne podatke iz njegovega življenja. Rodil se je 1. 1815. v Oseku, tukaj hodil v gimnazijo, stopil v djakovsko semenišče, v Budapešti postal doktor bogoslovja in modro-slovja, deloval v dunajskem Avguštineju in bil imenovan 1. 1850. škof djakovski. Hrvaški domovini je storil za prosveto toliko, da so skoro vse novejše ustanove (akademije, vseučilišče) njegovo delo. Strossmaver je tudi v tujini veljaven mož, na katerega se ozirajo največji sedanji državniki. — Miečislav kardinal Le-dochovvski (str. 265). Tu podajemo čitateljem sliko Slovana, ki je v cerkveni časti sedaj prvi za svetim očetom, Poljaka, kardinala Ledochow-skega, prefekta Propagande. Propaganda se imenuje oni oddelek v najvišji cerkveni vladi, ki se peča z razširjanjem svete vere in vodi katoliške misijone. V Propagandi so kardinali in prelati in imajo za misijonske dežele skoro popolno in vso cerkveno oblast. Iz tega razvidimo, da je sedanji poljski kardinal res nekak mali papež, in veseliti nas mora, da je sveti oče na tako odlično mesto postavil moža, ki ni Lah po rodu, ampak Slovan, s čimer je počastil h krati slovanske narode. — Sedanji predstojnik Propagande se je porodil dne 29. oktobra 1. 1822. v Sedomirskem, v vasi Gorki pod Klimontovim. V 18. letu je oblekel v varšavskem semenišču duhovsko suknjo, dve leti potem šel v Rim, kjer ga je papež Gregor XVI. sprejel v duhovsko diplomatično akademijo (Accademia dei nobili ecclesiastici). L. 1845. je bil nastavljen za ka-pelana v lateranski baziliki. Tukaj se je bavil med drugim tudi s poučevanjem revnih in zanemarjenih otrok. Papež Pij IX. ga je imenoval za svojega domačega prelata in poslal 1. 1851. kot avditorja nuncijature v Lizbono. Tu si je pridobil toliko zaupanje svojih prednikov, da ga je poslala rimska stolica v republiko Santa Fe čespelj, katerih meso se prav pečke drži); a »čežana, e« = zmečkani kuhani jabolčni krhlji brez močne primesi. Zvrhan, a, o: posoda je zvrhana — »zvrhano polna«, če je tako polna, da stoji vsebina više nego nje stranice, še malo vrh nje. Prekopa, e = »vodotoč«, po katerem je voda napeljana, n. pr. na kak malin. Mesarica, e = sekira, s katero pobijajo živino. (Dalje.) stvari. de Bogota, kjer so bili začeli stiskati katoliško cerkev. Dasi je bil mladi Ledochowski v smrtni nevarnosti, vendar je vstrajal tam pet let. Po-vrnivši se v Rim, bil je 1. 1861. povzdignjen v škofovsko čast, z naslovom nadškofa tebanskega, in poslan kot nuncij v Belgijo. L. 1866. pa je bil imenovan za nadškofa gnezenskega in po-znanjskega na pruskem Poljskem. Ko so oholi Prosi po zmagah nad Francozi s silo postopali proti katoliškim duhovnikom, moral je Ledo-chovvski celo v ječo. A sveti oče ga je imenoval za kardinala 1. 1875. in odtlej biva v Rimu. Kot kardinal je opravljal važne službe, dokler ga ni po smrti kardinala Simeoni-ja postavil letos sveti oče za predstojnika Propagande. Naši čitatelji pozdravljajo pač z veseljem ljubeznivega 701et-nega starčka na tako odličnem mestu in mu žele, naj bi se njegovo misijonsko delovanje razširilo daleč na vse strani sveta. — Železniki (str. 272). Kakor Konjice in Železnike, tako bo-demo opisali še razne druge slovenske kraje. Vljudno prosimo, naj nam pošljejo prijatelji tega domoljubnega dela slike slovenskih krajev itd. in nam preskrbe natančne pa mične opise. — Trebnica (str. 279). Ta sličica je posneta po sliki v neki knjigi; zaradi tega nima lepše oblike, kakor bi jo lahko sicer imela. — Sv. Janez Nepomučan (str. 285). Naša slika nam kaže soho sv. Janeza Nepomučana, katero je oskrbel za olepšavo loškega mesta vneti loški mestni župnik, g. Iv. Tomažič. Postavili in blagoslovili so soho v nedeljo, dne 15. p. m. prav slovesno. Zvršil jo je po modelu znanega spretnega po-dobarja I. Grošlja iz Selc na Gorenjskem domači izdelovalec cerkvenega orodja, g. Leopold Tratnik, iz pobrakrenega cinka jako natančno in lepo. Visočina sohe je 1'60 m, s podstavkom pa nad 3 m. Slovesnost blagoslovljenja se je vršila obJepem vremenu prav sijajno; pobožnega ljudstva iz Loke in okolice se je kar trlo, tudi iz Ljubljane in druzih krajev je dospelo nekaj občinstva. — Z veseljem pozdravljamo in čitateljem kažemo delo obeh domačih mojstrov. Prosimo prijatelje, naj nam vselej poročajo o takih delih.