KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI
Sandra Habjanič
"PUSTI SE IZPRAŠEVATI, ODKRITI IN SPOZNATI,
v 1__v
PA BOS IZPRASEVAL, ODKRIL IN SPOZNAL!"
Koroškega človeku in njegovo po Hribih, gorah in dolinah plazečo se pokrajino sem kot otrok, rojen na prekmurski ravnini, doživljala kol nekaj, kar je zavito v mistično, meni tujo kopreno. Koliko so na to mojo predstavi > vplivale 1'reži ho ve povesti in po njih posneti filmi s trpečimi, za vsakdanji kruh boreči se liki, in pa skrivnostne /godbe o kralju Matjažu, ne vem Vem le jto, da se je slika, ki sem jo o Koroški in njenih l|udeh nosila nekje v sebi, počasi, a vztrajno spreminjala.
Oh prvem "popotovanju" po dolini Drave sem vzhičeno požirala čudovito lepe prizore mogočnih gozdov, gora in vsenaokrog posutih domov Občutka sivine in temačne žali isti, ki sta me napadla vsakokrat oh misli na že prej omenjene filme, naenkrat ni in nt hotelo biti! Prej nasprotno Bolj ko sem se pogrezala v netita koroške zemlje ki me je navdajala z neko notranjo močjo, katere sila se je izražala v neskončnem spokoju in občutku samozadoščenja, bolj sem se zavedala preprostosti in radosti danega nam življenja In s kakšno jakostjo me je tedaj, ob prvem dejanskem srečanju s Koroško, zadeto spoznanje, da niso samo "moje" ravninske mlake, obrasle z lokvanji in prepredene z meglicami, liste, ki so me bile sposobne osrečiti vsakič, ko me je misel zanesla k njim...
Nekoliko kasneje sem se povsem naključno začela srečevali s Korošci in njihovim pojočim jezikom Postali so tlel moje zavesti, ki jih je, ne tla bi vedela zakaj, sprejemala nadvse dobrohotno,
Nekako takšni so bili moji ¡»ici koraki na poti seznanjanja z najsevernejšo krpico slovenske zemlje, ki me je s tako močjo priklenila nase. tla sem se ji zapisala priklanjati in ji "služiti" kot raziskovalka, opazovalka in opisov aIka v njenem objemu živetih ljudi
Čeprav sem večna zagovornica neponovljivosti m izvirnosti vsega živega, gibajočega in spreminjajočega se sveta, pa mi (tudi) etnologija pomaga vztrajati pri hkratnem prepričanju o ustaljenosti določenih v zorcev, po katerih se vse. kar nas obdaja. odvija po bolj ali manj "shojenih pote I i". Pa naj gre za odmiranje drev esnih listov, razmnoževanje sesalcev ali prehranjevanje posameznih ljudstev
Prisotnosti Korošcev in delitve le-teh na tiste tostran in one onstran meje sem se (še zlasti razumsko) začela zavedati pred tremi leti, kome je povsem nepričakovano "zadelo" ponujeno mi terensko tlelo na Koroškem. \a avstrijskem Koroškem.
Po kratkotrajnem otlz.vanjanjti alarmnega signala v mojih možganskih celicah, kosem mrzlično brskata po kakršnihkoli podatkih, povezanih z avstrijsko Koroško, sem, ne tla bi se spomnila še česa drugega razen Katantanije. knežjega kamna in slovenske manjšine, zinila preprosti "¡a", ki sem ga nekaj mesecev kasneje, ko sem s tresočimi se rokami pakirala reči za odhod na prvi teren onstran meje, krepko obžalovala, l'a ne za tiolgo. Pokrajina mi je zlezla pod kožo Že kmalu po
prestopu meje, ljudje pa takoj, ko so se mi ob zvenu svoje prijetne slovensčinc. zaznamovane z germanskim V jem in s svojim skoraj naivno iskrenim pogledom zazrli v < »ci.
Res. tla od tedaj ni pretekle» veliko v< >dc pa vendar dovolj, tla si drznem spregovoriti o ljudeh, ki jim zaradi preprostega dejstva tla so Slovenci, ni bilo ravno lepo
.V kapelicami in križi posuta pokrajina iti njem ljudje s o, poleg domačega Prekmurja, moj najljubši teren. Slovenske družine in njih domove sem spoznata na Rad i šah, v Celovcu, Pliberku in Škocjanu. Foto: Sandra Habjanič, 1995.
Arhitektura bivalna kultura, družabno življenje in prehran.: so nekatera otI mojih tematskih izhodišč za raziskaveo načinu življenja teh ljudi, sicer so pa to le "pretveze", izgovori in nekakšna opravičila za to. tla sem lahko v bližini teh čudovitih, preprostih m delovnih domačinov. Študije o že na zunaj
Koroški Slovenci se v širši prostor države Avstrije vključujejo kot aktivni člani na različnih področjih. Tudi na živilskem trgu, kjer veljajo za pridne in poštene prodajalce, h katerim se stranke rade zatekajo. Foto: Sandra Habjanič, 1995.
82
GLASNIK SED 36/1996, št. A
KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI
vidnih elementih vsakdanjega življenja so pravzaprav le piiprave in sredsiva. s katerimi se skušam prehiti v jedro svojega zanimanja, ki mu pravim "odkrivanje in razumeva nit" človekove duše, njegovega mišljenja in čustvovanja o/, liste-ga, kai pogojuje njegov odnos do samega sebe. soljudi in okolice.
Čeprav sem za večino tamkajšnjih ljudi še vedno "dve na iz ljubijo ne. ki ¡nk1 o njihovih hišah in uaroi/ah". pa je vedno Več tistih, ki se zavedajo, da me zanima še marsikaj drugega.
i )oSti bolj verodostojno in se zlasti et nt »loškemu cilju zad< iš-Čeno se nit zdi nevsiljivo, počasno "odpiranje via t" v informatorjev notranji, zaradi preventive in nezaupanja ponavadi prikril svet. ki |e jut koroškem Slovencu le še dodatno, nam. tosiran Alj) živečim Slovencem, včasih težje razumljiv , dru ga čl- obarvan Zgodovinsko pogojena sedanjost, ki jo v mar sikaierem pogledu upravljajo ali v saj zaznamujejo dogodki in iz njih pognane izkušnje iz preteklosti, je del življenja na avstrijskem Koroškem. Tamkajšnja delitev na "te" in "one" oz na pogosteje prisotno razmejevanje na "našo stran" in na njihovo ali drugo stran", je preprosto dejstvo, ki se tujcu vč.i.sih celo zazrli smešna neprimerna ali nerazumljiva, domačinu pa pomeni način razumevanja in spoiazumevanja z okolico
Politika se zajeda v tamkajšnje v sakdanje življenje kol nekaj, kar je pravzaprav del načina življenja, Le redkim je uspelo potisniti jo iz svojega življenja, obnašanja in mišljenja. 1'ove-čini so tu pripadniki mlajših generacij, ki so se s tem na neki način izneverili svojim "koreninam, iradiciji' ali čemurkoli si že bodi, S tem ko So se izmaknili kakršnikoli opredelitv i so se pravzaprav nehote izjasnili za "pripadnost" tistim "vmes nim. nikogaršnjim"
Kazmejcvanja. razhajanja in delitve so hote ali nehote vsakdanji pojav celo znotraj posameznikovega vsakdana. NTas-pr<Njeni med v ečinsko in manjšinski> skupnostjo so se pridni žila še razhajanja znotraj obeh skupin in pa vedno močnejši generacijski razkoli z. osvobajajočimi. pa tudi rušilnimi elementi
ž'-! raziskovalca, se posebej etnologa, je prostor avstrijske Koroške neprecenljiv izziv, saj se pri (še zlasli terenskem) delu srečuje z neštetimi s peci tika ml prostora s takimi, ki so zanidi različnih kombinacij določenih danosti prav zato lastne 'e Ki»roški m njenim prebivalcem, zlasti pa slovenski manjšini Sisiemaličnosi in programiranje, s katerim bi si etnolog morebiti želel "pripraviti" obravnavani teren, se ne obneseta najbolje. Informatorji, pa naj gre za naključne ali načrtno iz-''rane se prav dobro zavedajo izpraševalca in njegovega možno" prikritega poslanstva
Izkušnje s prirejenimi podatki in z zlorabo njihovega zali pania do raznoraznih "raziskovalcev" so |ih naučile zveda vosti. distance iu nezaupanja Prav zato kombinacija toplih, skoraj naivno prijaznih oči. m kratkih, tihih, včasih rezkih "dgovorov. ni redka. Kljub temu pa se zaprtih vrat ali odjavljanja na hišnem pragu ni bati
1'otrpežljivoiri seveda razumsko dolgo se pusiiliti voditi; usmerjati m s tem prilagajati pomeni tu le dobivati! Teren, ki deluje na prvi pogled zaplelenoin morda zastrašujoče, deluje pravzaprav povsem preprosto: "Pusti se izpraševati, odkriti in •■poznati, pa boš izpra.ševal, odkril in spoznal!"
11 ljudje so namreč s časom, ki jim ni prizanašal, dobili tako 'I do kožo, da jim niti huda beseda, trda roka alislepomišljenje Zlepa ne pridejo do živega ()bčudovanja v rednega ponosa, wirajnosti in požrtvovalnosti so se preprosto morali naučili. Morali, če so želeli preživeti Nizke besede in udarci jih ne zlomijo, in lepe, z medom
Obhod Sv. Treh kraljev je na Ra dišali »točno udomačen in priljubljen, za tujce vsekakor svojevrsten
dogodek, katerega nosilci so mladi fantje. Tudi mladi domači župnik, ki podpira omenjeno Šego, se rad odzove oz. pridruži pohod t likom, katerih nekajdnevno obiskovan je je nadvse naporno.
premazane besede, jih ne prepričajo. Edino, čemui sledijo, je t ut za ljudi in vse, kar jih obdaja; čut, ki je zgrajen na tem, kar zaznajo iu v idijo. Čeprav so s tujci prijazni, pa z zaupanjem ne pretiravajo Nemalokrat ostajajo previdni vse do let I a j, ko zaznajo prišle kov i > ni a v, njegt »voosel »nt >sl. In šele tedaj seli na v idez poniž ni. podrejeni I juti je. sicer pa absolutni vladarji položaja, «[ločijo. koliko in kaj zaupati lepo naprav ljenemu tujcu "finega" nastopa
Vlog v takšnih nevidnih igrali mačke in miši se udeleženci največkrat niti ne zavedajo Še manj pa dejstva, da je na v tdezni vodja ali zmagovalec v resnici lahko le vodena lutka
IXJ! prev idnosti domačinov se kaže tudi v zanimivem načinu izražanja "v,slikah" kol sami pravijo načinu govora "med besedami" Pri tem si pomagajo z raznimi reki, pregovori, besednimi zv ezami, citati in verzi ter mimiko, ki je nemalokrat v nasproti »vanju s pričakovanim.
Previdnemu p< »slu.šak u vse tO le še tli»tlatnt i pomaga, površnega pa zmede ali celo spelje Poleg tega prišleku črpa ener
Pridnost, iznajdljivost in požrtvovalnost so det vsakdana koroškega človeka. l'a naj gre za delo na polju, priprave farnega praznika aH tlobrftdelne akcije. Mask.erslvo in izdelava kostumov sta le delček številnih aktivnosti, ki jih domačini opravljajo kar po domovih. Foto: Sandra Hahjanič, i'J(J5.
34	GLASNIK SED 36/1996, št, i

KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI
gijo tudi bolj ali manj prisotno narečje, čeprav se mu domačini izogibajo, če so vsaj malo podkovani s knjižno slovenščino Večina jih ima težave s pisano slovensko hesedo in se tega. kot kaže, si^mujejo.
Po prestopu in sesutju preventivno postavljenih barier pa se ti ljudje kaj zlahka prelevijo v čudovite, pozorne in natančne sogovornike. Radi se Čutijo koristne, zaradi česar so pripravljeni žrtvovati marsikaj. S svojo neverjetne» zagnanostjo, potrt pežljivostjo in z občudovanja vredno nači ta nosijo sodijo v skupino neprecenljivih pripovedovalcev,
Pogosti so t.i. aktiv ni sogovorniki, ki samoiniciativno iščejo dodatne informacije in materialne vire ter z lastnimi idejami m razmišljanjem skušajo doprinesti k razsvetlit^ 'določenega problema.
Kramljanje s Korošci je prijetno in veselo. Prijateljske družbe se, ne glede na to. kje so, rade pove-selijo in zapojejo. Foto: Sandra Habjaitič, 1995-
Radi se identificirajo z vsem. kar je slovenskega, motela najgloblje in največkrat prav s petjem in slovensko pesmijo. Prepevanje v družinskem krogu, znotraj prijateljskih družh in v okviru družabnega življenja je zaslediti praktično povsod in vedno. Nekatere slovenske ljudske, ki so v matični Sloveniji skoraj že povsem utihnile, na avstrijskem Koroškem se vedno glasno zvenijo. Toliko bolj, ker jih prepeva jo mladi ljudje, celo otroci. Čeprav cerkva s slovenskim niaševanjem in petjem ni
več veliko, pa je še vedno zaslediti zven čiste, slovenske besede tudi v svetem, božjem hramu
Vera in cerkev sta nepogrešljivi, obvezno prisotni v življenju kon >škega Slovenca. ki ju je spojil s sv«>jim vsakdan«an. s s\ <. jim načinom razmišljanja, čustvovanja in delovanja
Devico Marijo imajo za zavetnico tako rekoč v vsaki izbi. ki še naprej ostaja osrednji in najtoplejši prostor slovenskih domov "Rogkov kol" se ohranja celo v stavbah modernih k«>n-strukcij mladih v'mestu zaposlenih in "finih ' ljudi. Tako kot se spreminjata notranja in zunanja podoba vsakega posameznika, se sčasoma spreminja tudi podoba skupnosti, kiji posameznik pripada. Spreminjanje je takšno ali drugačno (ne)prilagajanje okolju in razmeram, ki jih dani čas zahteva ali pogoju|e
litidiški mešani pea ski zbor na enem od sterilnih nastopov. Fotoz Sandra Habjanič, ¡995.
Današnja slika na avstrijskem Koroškem živečega Slovenca je bogat mozaik lastnosti, katerih skupni imenovale«, tvorijo razdvojenost in prepletenost minulega s sedanjim In nekje nad tem, na dobro v ¡dnem polju obravnav anega načina živ Ijenja, kraljujejo navezanost na zemljo, ljubezen d«) slovenstva. poriOs, pridnost in pogum. Pesem in vera pa očitno Se naprej ostajata najvidnejša načina izražanja občutenega in mišljenega.
Summary
"LET THE OTHERS ASK, DISCOVER AND GET TO KNOW YOU, AND YOU YOURSELF WILL ASK. DISCOVER AND GET TO KNOW!" - ON ETHNOGRAPHIC EXPERIENCE IN CAKINTHIA Sandra Habjanii
As a child born in the Prekmurian plain I used lo experience Carinlhians and their landscape, creeping over hills, mountains arid valleys, as something shrouded in a mysterious veil and therefore unknown tome. I am not sure to what extent this image lias been influenced by stories of a writer Prezihov Voranc and the films that were shot after them, showing suffering figures struggling for their daily bread, or by the mysterious stories about King Maljaz. I onK know that the image about Carinthia and its people that 1 have carried somewhere In myself has slowly, but steadily been changing.
84
GLASNIK SED 36/1996, št. A