— 81 —
Kerst ruske kneginje Olge.
ih.
V 955. leto ide Olga v Gerke in pride v Carigrad. Bil je tedaj cesar, po imeni Cemski, ter pride k njemu Olga. Videvši jo lepo zelo v lice h zmi-selno (razumno), začudi se cesar nje razumu in reče jej: ,,podobna si cesar-stvovati v gradu (mestu) tem z nami." Ona, razumevši, reče: ,,jaz sem po-gana; da ako me kerstiti hočeš, to pokersti rae sam, ako li ne, to se ne • pokerstim." Kerstil jo je cesar s patrijarhom. Posvečena bivši se je Olga radovala z dušo in telesom. Poiičil jo je patrijareh o veri in rekel jpj: ,,bla-goslovljena ti v ženah niskih, ka si vzljubila svetlobo in temoto ostavila; bla-blagosloviti te imajo sinovi niski še y poslednji rod ynukov tvojih." Potem jej pove o cerkovnem ustavu, o molitvi in o postu, o milostinji in o vzderža-vanji telesa čistega. Ona, poklonivši glavo, stala je, kakor goba napojena, poslušaje učenje, ter poklonivši se patrijarhu izpregovorila: ,,z molitvami tvo-jimi, vladika, da bodem ohranjena od zlodejnih setij (zaderg)!"*) Bilo je rečeno ime jej v kerstu Helena, kakor nekdanja cesarica, mati velicega K.onstantina. Blagoslovi jo patrijareh ter odpusti. Po kerstu jo pokliče cesar in reče jej: ^hočem te vzeti sebi za ženo." A ona reče: ,,kako hočeš me vzeti, kerstivši1 me sam ter narekši me v svojo ličer? V kristijanih tega nij zakona, ti'r sam veš." Eeče cesar: ,,prekljukala (prevarila) si me, Olga!" Poda jej dari mnoge, zlato in srebro in posode različne ter jo odpusti, narekši jo sebi v hčer. A ona hoteč domov, pride zopet k patrijarhu, blagoslova proseč na dom, in: reče mu: rljudje moji in sin moj so pogani; da bi me Bog ohranil od vsega zla!" Reče patrijareh: ,,dete verno! v Krista si se kerstila in v Krista si se oblekla; Kristus te hoče ohraniti od zlodejoih setij/' Blagoslovi jo patrijareh ter ona otide z mirom v svojo^zemljo in pride v Kijev. Kadar je bila v Kijevu, pošlje k njej cesar gerški, govoreč: ,,innogo sem te daril, in ti si govorila k meni, kadar se poverneš v nisko zernljo, da mi pošlješ dari mnoge: sužnjev, voska, kož in vojne v pomoč." Olga odgovori poslom: ,,recite mu tako: če ti tako postojfš pri meni v reki Počajni, kakor sem jaz čakala t pristanu ; carigradskem, to tedaj ti dara!" ter odpusti posle, to rekši. Živela je se si-• nom svojim S?etoslavom ter učila ga mati, kerstiti se, a on tega nij hotel ni v ušesa prijemati; vendar, če se je kdo želel kerstiti, nijso branili, a r6gali so se temu, kajti nevemikoni je kerščanska vera nerodstvo. Olga je često | govorila: rjaz, sin moj, npoznala sem Boga, ia radujem se; če ga tudi ti . upoznaš, tudi ti se počneš radovati." On je odgovarjal: nkako hočem jedini jaz poprijeti tnj zakon, a družina se bodo temu smijali?'' Ona je rekla:' ,,ako se U pokerstiš, to se za toboj pokerstijo vsi." A on nij poslušal inatere in delal je poganske običaje, ne ved6č, ako matere kdo ne posluša, da v bedo (revo) pade. Vendar je Olga ljubila sina svojega Svetoslava, govoreč: ,,volja božja da bode! Ako se Bog hoče usmiliti rodii mojega in zemlje ruske, da vldži jim na serce, oberniti se k Bogu, kakor je tudi rnene Bog daroval." To rekši je molila za sina in za ljudi po vse noči ia dni, kermeč sina svojega do njega moštva in do njega vzrasta.                                                       in—e.
*)   Set, seti (s priglasom na: re;'), žeiiskega spola, znači: Fallstrick.