Štajerske vesti. —š— Iz Št. Pavla pri Preboldu nam pišejo: V nedeljo 23. febr. ob sedmih zvečer je umrl tukajšnji nadučitelj tov. J. Fischer. Kruta smrt ga je iztrgala v najlepši moški dobi 'iz sredime nad ivse iskreno ljubljene rodbine. Pokojni — rodotn Gor<nje gradčan — bil je pravi vzor skrbnega rodovinskega očeta ter na glasu kot dober šolnik. V mlajših letih je bil tudi delaven na piedagoškem polju ter je dosti lepih aforizmov in psiholoških utrinkov spisal v »Popotnika«. Bodi mu ohranjerr blag spomin! —š— Iz Maribora por-očajo, da je stavil pri zborovairju ondotne podružnice c. kr. štaj. kmetijske družbe Girstmayer predlog, naj bi se uvedle po šolah in sodiščih zopet stroge kazni s palico. Bogsigavedi kako je ta predlagalec prešel od odgoje junčkov k vzgoji mladitie. Gotovo mu ne more biti neznano, če potegne država hudodelnika z vrvjo na drugi svet, da stori s tem bogoljubno delo, učitelj pa, ki našvrka porednega paglavca, pride lahko ob kruh. —c. —š— Iz Štajerskega. V nekem učiteljskem društvu na Slovenskem Štajerskem so debatirali o stališču učiteljstva napram družbi sv. Mohorja v znani zadevi. Prišli so do zaključka, da je v svrho poravnave kompetentna edina Zaveza avstr. jugosl. učit. društev, odnosno nje vodstvo, Naj bi se torej posamezniki, pa tudi poedina društva separatnih nadaljnih izjav po časnikih vzdržali! —c. —š— Podpora za Siidmarko iz — nemškega rajha. Lani ustanovljena podružnica Siidmarke v Frankfurtu ob Meni dobro deluje. Vsak tretji pondeljek imajo sestanke, na katerih razpravljajo nemška narodna vprašanja, so narbčeni na avstrijske obrambne liste, prirejajo plesne zabave v korist Siidmarke. Nabrali so tudi dva polna zaboja knjig za obmejne Siidmarkine knjižnice ter jih odposlali na glavno vodstvo v Gradcu. Naši Nemci želijo, naj tudi v drugih mestih Nemčije tako marljivo podpirajo nemško obrambtio delo. Ako bi dobili mi Slovenci kako podporo iz slovanskih držav, je takoj ves nemški Izrael pokonci; dobivati marke iz Prusije je pa seveda dovoljeno. —š— Delavci za nemški Schulverein. Železniški delavci v Studencih pri Mariboru so zbrali v treh letih po vinarju 3000 K za nemški Schulverdn. —š— V zadevi regulacije p!ač na Stajerskem nam pišejo: Pribiti moranro, da delajo naši nemški tovariši z vso paro za regulacijo in da niso popolnoma neopravičeni njihovi oeitki, da se slovenska javnost ne gane! Dan na dan čitami v listih, da so ta mestni zastop, ta tržka, ta vaška občina, okrajni zastop v ostri resoluciji na iniciativo učiteljev zahtevali delovanje deželnega zbora in rešitev perečega vprašanja. Pri nas nič in nič! Imamo vendar tudi pri nas nekaj naprednih občin, ki se naj oglasijo nami v prilog. To je naša sveta dolžnost! Dozdeva se mi, da tiči prevelika porcija strahopetnosti v nas! Kvišku srca! Energije je treba in pa tudi dela! Grdo bi bilo, da bi vse težavno delo' opravljali le nemški tovariši za nas! Najmanj 20 resolucij raznih javnih korporacij spravimo lahko v kratkem skupaj; take stvari posluša tudi deželni odbor in namestnija! Naj nas naša Zveza obvesti, kak,e korake je storila v tej zadevi! Radi ali neradi moramo stopiti v osebni stik z dr. Korošcem, Benkovičem in Verstovškom. Naj nam podado oficialne izjave teh zastopnikov! Torej na delo, tov. v Gornjetn Gradu Mozirju, Vranskem, Braslovčah, Žalcu, Trbovljah Sevnici, Rajhenburgu, Bizeljskem, Središču itd.! Le v delu je spas! —• V isti zadevi nam pišejo z druge strani: Pred kratkim je imel državni in deželni poslanec mesta Maribor Wastian govor pred svojimi volilci ter pri tej priliki izrazil svoje začudenje, češ, da je slovensko ičiteljstvo v zadevi regulacije učiteljskih plač nič ne giblje ter s tem podpira obštrukcijo v dež. zboru sebi na škodo. Odgovor na to opravičeno ali neopravičeno očitanje bo gotovo dalo načelstvo spodnieštajerskega organiziranega učiteljstva. Res je, da so početkom obstrukcije razni slovenski zastopi, odbori in druge korporacije sprt?jemale resolucije in izjave v prilog regulacije učiteljskih plač, a so kmalu popolnoma ponehale, medtem ko na Sredniem in Gornjem Štajerskem brez presledka, in v ^adnjiem času vedno bolj z enakimi izjavami bombardirajo deželni zbor razni vaškd, trški in mestni občinski odbori, pa tudi druga zastopstva. Koliko je s temi izjavaijii učiteljstvu pomagano, presodi lehko vsak sam, četudi se ne more in ne sme reči, da bi enake akcije ne imele učiteljstvu prijaznega značaja. Sicer pa: če se ne bodo prl prihodnjih deželnozborskih volitvah učiteJJstvo, okrajni zastopi in razne druge inštitucije, ter vsi tisoči in tisoči spodnještajerskih slovenskih davkoplačevalcev, ki so zaradi klerikalne obšrukcije gmotno več ali manj oškodovani, če se vsi ti faktorji ne bodo združili in obračunili z dosedanjirai voditelji spodnještajerskih Slovencev — ki obstruirajo na škodo naroda — potem nam sploh ni pomagati.