fMttuina plačana ▼ getorinL KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 94. kos. V LJUBLJANI, dne 22. novembra 1933. Letnik IV. VSEBINA: 601. Uredba o zatiranju slinavke in parkljevke. 602. Navodilo za spoznavanje žival, kuge, slinavke in parkljevke. 603. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. 604. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine. 603. Razne objave iz Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 601. Na osnovi člena 3., prvega odstavka, člena 42., drugega odstavka, in člena 43. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. in v zvezi s členom 2. zakona o notranji upravi predpisujem naslednjo uredbo o zatiranju slinavke in parkljevke.* (Aphtae epizoottcae.) Člen 1. Prijavljanje kužne bolezni. (') Občne odredbe o prijavilni dolžnosti in o nadaljnjem postopanju do ugotovitve bolezni so predpisane v členih 34., 35. in 39. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. . Če se pojavi slinavka in parkljevka v upravnem območju, v katerem je dotlej ni bilo, naloži banska uprava, v Beogradu pa ministrstvo za kmetijstvo podrejenim cblastvom, naj se ljudstvo opozori na občne odredbe o prijavilni dolžnosti in naj se o tej priliki objavi navodilo o spoznavanju kužne bolezni, priloženo k tej uredbi. (3) Za prijavljanje kužne bolezni, ki se pojavi med transportom po železnici, ladjii ali z drugimi prevoznimi sredstvi ali pa med gonjenjem, veljajo odredbe člena 36. zakona. (*) Za sumne, da imajo slinavko in parkljevko, se morajo imeti parkljarji (govedo, bivoli, ovce, koze in svinje), na katerih se pojavijo katerikoli znaki obolelosti, popisani v navodilu [odst. (*)]. (') Za sumne, da so okuženi s slinavko in parkljevko, je imeti parkljarje, ki so bili v poslednjih 14 dnevih z * ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1933., st. 227/LX VII1/665. — Zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni gl. »Uradni list« št 287/80 iz 1. 1928. živalmi, obolelimi za to kužno boleznijo, skupaj v istem hlevu ali na kakšnem drugem mestu (pašniku, sejmu, transportu itd.) ali so prišli drugače z njimi v posredno ali neposredno dotiko. C) Če se kje pojavi slinavka in parkljevka ali sum te bolezni, mora odrediti občinska uprava predhodne ukrepe, označene v členu 39., tretjem odstavku, pozvanega zakona in mora takoj po najkrajši poti (brzojavno, po telefonu), obvestiti pristojno prvostopno občno upravno oblastvo. člen 2. Preiskava komisije za zatiranje kužne bolezni. (‘) Brž ko izve prvostopno občno upravno oblastvo, da se je pojavila slinavka in parkljevka v kakšni občini ali se pojavil sum take kužne bolezni, mora odposlati takoj pj-istojnega veterinarja zaradi preiskave po členu 40. zakona. (-) Pri tej preiskavi mora preiskati veterinar tudi to, ali ni prinesena kužna bolezen iz kakšnega drugega kraja, :in opraviti, če obstoji za to opravičen sum, preiskavo tudi v tem drugem kraju, če leži ta kraj v območju drugega upravnega cblastva, je o tern brzojavno obvestiti dotično oblastvo. Razen tega mora veterinar raziskati, ali so se odpremljale pred ugotovitvijo kužne bolezni v kritičnem času bolne živali tudi v druge kraje; v tem primeru je treba opraviti preiskavo tudi v teh krajih. Če ne leže ti kraji v območju istega občnega upravnega oblastva, je obvestiti pristojno oblastvo brzojavno. (3) Pri preiskavi o izvoru kužne bolezni in njeni morebitni raztrositvi v druge kraje je treba brezpogojno pregledati živinske potne liste, ki jih imajo lastniki okužene živine, v zakuženi občini pa tudi vse k temu spadajoče zapisnike pri poslih z živinskimi potnimi listi (o izdaji potnih listov, prenosu lastništva, podaljšavi zdravstvenosti in izpremembi namembnega kraja), eventualno pa tudi zapisnike o pripustitvi plemenske živine, zapisnike o pregledu živine na železniških in perniških postajah, spiske na živinskih razstavah in temu podi (4) Uradno ugotovitev slinavke in parkljevke je treba takoj brzojavno sporočiti drugostopnemu občnemu 'upravnemu oblastvu. * (5) Če se ugotovi uradno ta kužna bolezen ali opravičen sum te bolezni kot prvi primer v državi ali če se ugotovi na državni mejii ali na živini, uvoženi v kritičnem času iz tuje države, je obvestiti o tem brzojavno tudi ministrstvo za kmetijstvo. (®) Ko se ugotovi prvi primer slinavke in parkljevke ali opravičen sum te bolezni v kakšni banovini, v kateri te kužne bolezni dotlej ni bilo, odpošlje banska uprava takoj svojega veterinarskega strokovnjaka v zakuženi kraj zaradi preizkusa diagnoze. Ta preišče, ali so odrejeni vsi potrebni ukrepi za zatiranje te kužne bolezni, in pregleda, kako se ti ukrepi izvajajo. Banska uprava postopa smiselno tudi ob prvi ugotovitvi te kužne bolezni v kakšnem srezu ali mestu, 5e podvomi o napravljeni diagnozi, odnosno če se izre'e pristojni veterinar samo za sum te bolezni. (7) Vsak prvi primer ugotovljene slinavke in parkljevke v kakšnem srezu (mestu) se prijavi ministrstvu za kmetijstvo brzojavno; o naslednjih primerih v istem srezu (mestu) pa se predlagajo predpisana pismena poročila (rdeči listki). (*) V vsakem brzojavnem poročilu o ugotovitvi kužne bolezni se morajo navesti dan ugotovitve, kraj (vas, zaselek, veterinarski okolij in temu pod.), občina, srez (mesto), število zakuženih dvorcev, število in vrsta obolele in poginule živine, značaj kužne bolezni in izvor, če je znan, kakor tudi približno čas, odkar je po posledku preiskave kužna bolezen v tem kraju. Člen 3. Popis in pregled. C) Takoj po podani prijavi o pojavu hužne bolezni ali opravičenega suma, da gre zanjo, opravi občina v za-kuženem kraju (selu), po potrebi pa tudi v vsej občini, natančen popis vseh parkljarjev. Popisni spisek mora ob-sezati priimek in ime lastnika živine, hišno številko, ulico ali naziv kraja, kjer je živina, in število parkljarjev v vsakem dvorcu po vrstah. Če je del parkljarjev tega kraja ob tem času zunaj kraja (na stalni paši, na delu, prezimovanju, vojaški vežbi in temu pod.), je označiti v pripombi spiska pri dotičnem lastniku številko, vrsto in kraj, kjer je živina začasno. Izpremembe, ki nastanejo po popisu, mora vnašati občinska uprava v ta spisek. Popisni spisek se sestavi v dveh izvodih; eden se izroči pristojnemu veterinarju, kii je odposlan zaradi preiskave. (2) Po opravljenem popisu opravi pristojni veterinar 8 potrebno opreznostjo (da ne bi sam kužne bolezni raznašal) natančen individualni pregled vseh parkljarjev predvsem v kraju, nato pa v vsej občini. (3) Dokler se ta pregled ne opravi, se ustavi vsak prost promet in trgovina s parkljarji ter izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje v vsej občini. Parkljarji, ki 9e zateko na pašniku tega kraja, a se ne vračajo vsak dan domov, se puste začasno na pašniku in tamkaj jih je tudi pregledati. (•) Če se s pregledom nedvomno ugotovi, da ni slinavke lin parkljevke in da so ves prijavljeni kraj in ostali deli občine prosti te kužne bolezni, se ukinejo vsi ukrepi in prometne omejitve, ki so bile predhodno odrejene. Člen 4. Ubijanje bolnih in sumnih živali. (*) Predloge, naj se bolne ali sumne živali proti od-Ikodnini iz državne blagajne ubijejo, podaja komisija za zatiranje kužne bolezni, odnosno pristojni odposlani veterinar brzojavno, hkratu ministrstvu za kmetijstvo in banski upravi, toda samo v primeru, določenem v prvem odstavku člena 49. zakona. V predlogu je treba navesti za odločbo važne okolnosti, zlasti način, kako se je kužna bolezen zanesla, njen izvor in trajanje, število, uporabo in približno vrednost živali, ki naj bi se pobile, kakor tudi lego zakuženega dvorca. Če je banska uprava mnenja, da je predlog, naj se živali ubijejo, povsem neosno-van, obvesti o tem takoj po najkrajši poti ministrstvo za kmetijstvo; če pa predlog načelno usvoji, odpošlje takoj svojega veterinarskega strokovnjaka, ki opravi na meslu samem natančno preiskavo in poroča na osnovi tega ministrstvu za kmetijstvo, ali je treba predlog celoma ali z izpremembami usvojiti ali pa zavrniti. (2) Če je treba zaklati ali ubiti bolne ali sumne parkljarje, ki so bili s prekršitviijo odredbe o zapori zakuženega kraja kakšne druge občine dopremljeni (vtihotapljeni), veljajo glede odškodnine odredbe čl. 100. zakona. 0) Odločbo o predlogu komisije za zatiranje kužne bolezni, odnosno pristojnega veterinarja glede zakola izda ministrstvo za kmetijstvo takoj, ko dobi o tem mnenje banske uprave, odnosno njenega organa, odposlanega na lice mesta. (*) Če se odloči na osnovi mnenja komisije, odnosno pristojnega veterinarja lastnik sam zaradi hitrega zatora kužne bolezni, da se njegova bolna, odnosno sumna živina pobije, in če izjavi zapisniško, da se odreka pravici do povračila škode, se zakol lahko takoj izvrši in banska uprava o tem naknadno obvesti. (5) Smiselno, kakcr v prednjem odstavku, se lahko postopa tudi, če se lastnik ne odpove pravici do povračila škode, pa prevzame dctična občina v svojem lastnem interesu povračilo škode nase in lastnik na to pristane. (*) Zakol se opravi vpričo pristojnega veterinarja po uradni cenitvi in ob potrebnih varstvenih ukrepih, da se ne bi kužna bolezen raztrosila; če se spozna meso ubitih živali za človeško hrano prikladno, se ugotovi tudi njegova vrednost, odnosno vrednost po predaji prejetega izkupička. Člen 5. Veterinarsko-polieijski ukrepi v zakuženem območju. c) Če se ugotovi z individualnim pregledom vseh parkljarjev kakšnega kraja kužna bolezen v kakšnem povsem osamljenem in cd kraja vsaj dva kilometra oddaljenem dvorcu (na salašu, pristavi, poljskem posestvu, stanu, pusti in temu pod.) ali zaselku (naselju), se odredi stroga zapora (člen 6.) samo za ta dvorec, odnosno zaselek (naselje); za kraj sam pa se odrede ukrepi iz člerr 6, odstavka (‘), točke j), in čl. 7., odstavka (*), točk b) in d). (2) Če se ugotovi kužna bolezen nedvomno sporadično samo v enem dvorcu v kraju (selu) samem in je ver-* jetno, da se da omejiti na ta dvorec, se odredi stroga zapora (člen 6.) za zakuženi in sosednje neposredno ogrožene dvorce; za kraj sam se pa ukrenejo odredbe iz čl. 6., odstavka ('), točk a), c) in j), in člena 7., odstavka ('), točk b) in d). (a) Če se ugotovi kužna bolezen v več dvorcih kakega kraja ali če je v primeru iz predhodnega odstavka zaradi krajevnih razmer nevarnost, da se bolezen razširi, se odredi stroga zapora za zakuženi kraj in se ukrenejo odredbe iz člena 7, Člen 6. Stroga zapora dvorcev. (*) V primerih iz člena 5., odstavkov (') an (2), se odrede za zaprte dvorce (naselja) naslednji ukrepi: a) Ob vseh vhodih v dvorec in zaselek (naselje), v • primeru iz odstavka (2) pa tudi ob vhodu v kraj, se postavijo stalne straže (podnevi in ponoči), ki morajo biti dobro poučene o njim poverjeni dolžnosti, zlasti glede prepovedi odgona, progona in dogona parkljarjev in tudi uvoza in izvoza predmetov, ki utegnejo biti nosilci povzročiteljev slinavke in parkljevke. Če straže niso uniformirane, jih je treba opremiti s primerno značko (na rokavu, na čepici in temu pod.). Tem osebam se dajo na razpolago potrebna razkužila in se jim uredi zavetje za slabo vreme. Postavitev straž in ureditev zavetja za straže obre-roenja, skladno z odredbo št. 2. člena 107. zakona o zatiranju kužnih bolezni, občino. Občinski organi so vsak dan, pnistojni organi prvostopnega občnega upravnega oblastva pa ob vsaki priložnosti, ki se poda, dolžni nadzirati postavljene straže. Če se pokaže potreba, se pomnože straže z orožništvom, ki je sicer že po svoji službeni dolžnosti poklicano, da kontrolira te straže ob službeni obhodnji in da jim eventualno da pomoč. Ob vhodih je izve siti tablice z napisom: »Živalska kužna bolezen slinavka in parkljevka; vstop in prehod prepovedana«. b) V zaprtih dvorcih je odrediti strogo hlevsko zaporo za vse parkljarje, za kopitarje pa dovoliti izhod samo ob skrajni potrebi s pogojem, da se jam kopita pred odhodom očistijo in razkužijo in da nikjer ne stopijo v tuje dvorce. # c) Odrediti je, da se psi priklenejo, po razmerah pa odrediti tudi zaporo perutnine in drugih živali. d) Prepovedati je iznos in odpremljanje sena, slame, nastelje, neoprane volne, sirovih kož, gnoja in drugih predmetov, ki so lahko nosilci kali kužpe bolezni. Kolesa vseh vozil se morajo ob izhodu iz zakuženega dvorca in naselja dobro očistiti in razkužiti. e) V zakuženih dvorcih se mora zbirati gnoj na primernem kraju in polivati z raztopnino novo ugašenega apna (-apnenim beležem«). I). Omejiti je promet ljudi. Osebam, ki so bile v za-kuženem dvorcu, je dovoliti izhod iz zakuženega dvorca šele, ko se očistijo in razkužijo obleka, obutev, roke, pa tudi noge, če so bosi. V ta namen je treba imeti v zakuženih dvorcih potrebna čistila in razkužila. g) Posestnikom bolnih živali je treba dati navodilo, kako naj živali zdravijo, jih pa razen tega opozoriti, da prehaja ta bolezen tudi na ljudi. h) Prepovedati je rabiti, prodajati, podarjati, pa tudi predelovati nekuhano mleko iz zakuženih hlevov "in iz-našanje nekuhanega mleka in izdelkov od takega mleka iz zaprtih dvorcev. i) Kože poginulih ali zaklanih živali je razkužiti na mestu, kjer je bila žival odrta. j) Prepovedati je dohod in prehod trgovcem z živino, mesarjem, strojarjem, ciganom-klatežem in vsem drugim osebam, ki se bavijo s pohiševanjem (krošnjarjenjem). Člen 7. Stroga zapora zakuženega kraja (občine). (*) V primerih iz člena 5., odst. (*), se odrede: a) Za vse mesto ukrepi, predpisani v členu 6., iz-vzemši odredb iz odst. (*), točk b), e), f), g) in h), ki se uporabljajo samo na zakužene in neposredno ogrožene dvorce. b) Ciganom-klatežem, ki se zalo te v zakuženem kraju, je prepovedati odhod in jim določiti mesto, odkoder se ne smejo odstraniti, dokler kužna bolezen traja. c) Za ves kraj je prepovedati izgon parkljarjev na vse skupne pašnike, pašo blizu potov in cest in skupno napajanje. d) Za vso občino je prepovedati vsak prosti promet in trgovino s parkljarji. (2) Po razmerah in pokazani potrebi se smejo raztegniti tudi odTedbe iz točk a), b) in c) predhodnega odstavka na večje območje občine ali na vso ob-ino. , , Člen 8. Izredni odvračal ni ukrepi. . Če se ugotovi slinavka in parkljevka kot prvi primer v kakšni banovini, v kateri je dotlej ni bilo, sme banska uprava, začasno, dokler se z veterinarskim pregledom ne ugotovi natančno zdravstveno stanje parkljarjev v zakuženih in sosednjih občinah, po razmerah te krajine prepovedati tudi v večjem območju ves prosti promet in trgovino s parkljarji (opravljanje živinskih sejmov, trgov, gnojenje po cesti, izdajanje živinskih potnih listov za parkljarje in temu pod.). Člen 9. Razglašanje kužne bolezni. (‘) Občne odredbe o razglašanju kužnih bolezni po ugotovitvi so obsežene v členu 45. (2) Sosednje občine je treba opozoriti na nevarnost, ki preti cd zatrošenja kužne bolezni, in jiim priobčiti vse ukrepe, ki so odrejeni zbog te kužne bolezni v zakuženi občini. (*) Odrejeni veterinarsko-policijski ukrepi se priobčijo tudi pristojni orožniški postaji zaradi znanja in kontrole. Člen 10. Promet med zakuženim in nezakuženim območjem. (a) Med zakuženim strogo zaprtim in nezaprtim območjem je dovoliti vozni promet z vozovi ob skrajni potrebi samo s kopitarji in s pogojem, da se voz in osebe, ki spremljajo voz, ko izidejo iz zakuženega območja, očistijo in razkužijo skladno z odredbo člena 6., točk b), d) in f). (2) Čez zakuženo območje je prepovedan prehod parkljarjev in volovske vprege; prehod s konjsko vprego, če ga ni moči opustiti, je pa dovoljen samo po cestah in javnih potih, toda brez postanka v zakuženih krajih. Pri izhodu iz zakuženega kraja je po potrebi vsa vozila očistiti in razkužiti, smiselno po odredbi predhodnega odstavka. . Člen 11. Nadzor o izvajanju odrejenih ukrepov. 0) Če ni krajevne policije, morajo postaviti občmske uprave v zaprtem območju zanesljive in zaupne osebe, Umetna okužitev in cepljenje, (s) Da se okrajša trajanje kužne bolezni, se lahko ukrene, če nima bolezen zlega značaja, v zaprtih dvorcih Umetna okužitev ogroženih živali. Cepljenje je dovoljeno samo s serumom ali s krvjo okrevalcev. ki naj stalno nadzirajo izvajanje vseh odrejenih ukrepov in podajajo o svojem poslovanju in opazbah vsak dan poročilo občinski upravi. (*) Prijave o opaženih kršitvah odrejenih ukrepov morajo poslati občinske uprave takoj pristojnemu ob-lastvu zaradi nujnega postopanja. Člen 12. Posebni ukrepi, če se razširi kužna bolezen na večja območja. (l) Če se razširi slinavka in parkljevka na večja območja, sme banska uprava popolnoma prepovedati promet parkljarjev med izvestno zakuženo in sosednjo ne-zaku/.eno krajino, pustiti pa prost promet v notranjosti zakužene krajine. V zakuženo krajino je treba privzeti kraje (občine, mesta, sreze) ali njih dele, kjer se je kužna bolezen že pojavila ali ki so po njej neposredno ogroženi. Meje zaprte krajine je treba natančno označiti in vsestransko razglasiti. (*) Ko se uporablja odredba iz predhodnega odstavka, naj je obseg krajine, ki jo je zapreti, kar moči majhen, pri čemer je treba upoštevati predvsem naravne meje (gore, gozde, reke itd.). V zakuženi krajini, kjer se pusti notranji promet prost, je treba ukreniti stroge odredbe, da se izključi raztrositev kužne bolezni iz zakuženih v nezakužene kraje. (3) Banska uprava sme, če je neobhodno potrebno, dovoliti, da se izvozijo ob potrebnih varnostnih ukrepih po pogojih iz člena 17. ali iz važnih gospodarskih ozirov ali zaradi aprovizacije popolnoma zdravi in nesumni parkljarji iz nezakuženni krajev v v predhodnem odstavku označene zakužene krajine. (*) Kakor kužna bolezen v poedinih krajih zakužene krajine postopno prestaja, se dovolijo lahko za te kraje nadaljnje olajšave, odnosno se ti kraji lahko izločijo iz zakužene krajine. Člen 13. Prepoved živinskih sejmov, trgov, razstav, zbiranja in temu podobno. (l) Prosto trgovino z živino kakor tudi opravljanje živinskih sejmov in trgov, prirejanje razstav in temu pod. s parkljarji je prepovedati v občini (mestu), v katero spada ogroženi kraj, in v vseh sosednjih občinah (mestih). Iz tega območja je prepovedan odgon parkljarjev na druge sejme (trge). (’) Banska uprava razširi lahko po potrebi, smiselno po odredbi člena 8., to prepoved tudi na nadaljnja sosednja območja, jo pa lahko tudi omeji po terenskih in prometnih razmerah in razdalji poedinih krajev sosednjih občin na manjša območja. (*) V zakuženem kraju samem, za katerega je odrejena stroga zapora, se prepove tudi za kopitarje opravljanje sejmov in trgov. Iz takih krajev in skozi nje je prepovedan odgon (progon) parkljarjev na druge sejme (trge). (4) Če je v zakuženem kraju, za katerega je odrejena stroga zapora, slinavka in parkljevka zlega značaja ali ima posebno nagnjenje, se hitro širiti, sme prepovedati Iranska uprava v tem kraju ne samo opravljanje sejmov (trgov) z živino, marveč tudi prirejanje vsakovrstnih dru glh sejmov, v izrednih primerih pa tudi zbiranje ljudi. Člen 14. ' Odredbe za mlekarske obrate. (1) Mlekarjem, ki dobivajo mleko iz raznih krajev in ga ne predajajo izključno v pasteriziranem stanju, je prepovedati prevzemanje mleka iz zakuženih dvorcev (krajev); če pa to kljub izdani prepovedi store, jih je kaznovati in jim naložiti, da smejo prodajati za trajanja kužne bolezni samo pasterizirano mleko in proizvode iz takega mleka. (“) Če je mleko iz zakuženih hlevov pred ugotovitvijo kužne bolezni mlekarjem že predano, je ukreniti, česar je treba, da ne bo mleko škodilo človeškemu zdravju. Člen 10. Zakol za krajevno uporabo v zakuženem kraju. (') Dovolitev za prodajo zdravih parkljarjev zaradi necdložnega zakola, in to za krajevno porabo v zakuženem kraju, daje občinsko oblastvo, za zakol bolnih in sumnili živali pa pristojno prvostopno občno upravno oblastvo po mnenju pristojnega veterinarja, pod čigar nadzorom je treba zakol opraviti. Ko se daje dovolitev, je predpisati nujno varnostno ukrepe, da se prepreči raztrositev kužne bolezni. Izpremenjeni deli bolnih živali se morajo pod veterinarjevim nadzorom odstrauiti in narediti neškodljive. (“) Veterinar ne sme dovoliti zakola bolnih živali, če gre za hude primere bolezni, pri katerih je že ob pregledu v živem stanju ugotovil, da bi bil použitek mesa škodljiv človeškemu zdravju. (3) Na živinske potne liste je treba postaviti v obeh primerih iz odstavka (') tega člena pristavek: >Za ue-odložni zakol in porabo v kraju«. t Člen 16. Odredbe o paši v zaprtem območju. (') Pri uravnavi paše parkljarjev iz zaprtih dvorcev, odnosno krajev mora komisija za zatiranje kužne bolezni vsakikrat uvaževati in upoštevati krajevne razmere (možnost prehrane na drug naččn, pomanjkanje hrane, lego pašnikov itd.). (2) Na skupno pašo kakšnega okuženega kraja se ne smejo nikdar ni nikoli, dokler kužna bolezen traja, goniti parkljarji iz drugih krajev. Če se zateče ob ugotovitvi kužne bolezni na takem pašniku živina dz kakšnega drugega kraja, ki se tja dnevno goni, se mora imeti za okuženo, in za kraj, od koder je prišla, je odrediti ukrepe iz člena 7. (3) Načeloma ni treba dovoliti izgona parkljarjev iz zakuženih dvorcev ua skupni pašnik tega kraja, marveč samo izjemoma na lastne pašnike poedinih lastnikov ali na povsem odločene zasebne pašnike, na katere se drugi parkljarji ne smejo goniti, in če je lega teh in drugih pašnikov takšna, da se ni bati, da bi se kužna bolezen raztrosila. (’) Izgon parkljarjev iz poedinih nezakuženih dvorcev zakuženega kraja na skupno pašo tega kraja je dovoliti ob posebnih varnostnih ukrepih samo, če niso bili pred ugotovitvijo kužne bolezni na tej paši parkljarji iz sedaj zakuženih dvorcev in če 9e pride na to pašo lahko po potih, ki ne drže neposredno ob zakuženih dvorcih. (5) Če se je kužna bolezen v kakšnem kraiu že razkrila, a ni zlega značaja, ni prepoved izgona parkljarjev ua skupno pašo tega kraja dopustna. (*) Če se pojavi kužna bolezen na parkljarjih, kd so na stalni poletni paši: na poletnih planinskih pašnikih, pašnikih v hribih, trstjih in temu pod., se ne sme dovoliti, dokler traja kužna bolezen, nadaljnji dogon na ta pašnik ali odgon z njega. (7) Če nastanejo na tej poletni paši v primeru iz predhodnega odstavka pomanjkanje paše, slabo vreme, poplave in druge elementarne uezgode in nastopi zbog tega neobhodna potreba, da se živina s tega pašnika odžene, dovoli prvostopno občno upravno oblastvo za svoje območje, da se ob potrebnih varnostnih ukrepih (prevoz bolnih živali z vozmi, uporaba posebnih potov) ali premesti na drug najbližji prikladen pašnik ali pa spravii (kontumacira) v posebna zavetišča najbližjega kraja v občini, v katero pašnik spada. Če se pa niti to ne da izvesti, odredi banska uprava po svoji izprevidnosti vse, česar je treba, da se reši živina na način, ki daje največje jamstvo, da se kužna bolezen ne bo raztrosila člen 17. Posebne olajšave v zaprtem območju. (') Prvostopno občno upravno oblastvo dovoli lahko na predlog svojega veterinarskega referenta uporabljanje sumnih parkljarjev v območju zakužene občine, odnosno v območju izvestnega dela občine za kmetijska dela s pogojem, da ne pridejo te živali v prav nobeno dotiko z zdravimi živalmi, da ne stopijo v tuje dvorce in ne prehajajo po cestah, po katerih se gonijo zdravi parkljarji. (’) Smiselno in po pogojih iz predhodnega odstavka se sme dovoliti uporabljanje bolnih živali v zakuženem kraju samem za neodložna kmetijska dela, vendar samo, če se s tem odvrnejo posebne gospodarske škode. (3) Prvostopno občno upravno oblastvo dovoli lahko ob pogojih iz predhodnih dveh odstavkov premestitev živali iz n eza kuže nega dvorca istega zakuženega kraja. (*) Banska uprava 9me dovoliti, da se iz nezakuženih dvorcev strogo zaprtih krajev odvedejo popolnoma izpi-tani, zdravi parkljarji po predhodnem veterinarskem pregledu, ki se opravi ob stroških stranke, zaradi neodlož-nega zakola po železnici ali s prikladnim avtomobilom (vozom) v kakšno primerno klavnico istega zakužfenega sreza ali takšno klavnico sosednjega sreza, če je ta tudi zakužen, vendar tako, da nikakor ne prehajajo po potih, po katerih se gonijo drugi parkljarji. Meso, dobljeno od takih parkljarjev, se sme dati samo v notranji promet. Na hrbet vsakega živinskega potnega lista takšnih parkljarjev mora postaviti veterinar po opravljenem pregledu z rdečilom pristavek: »Živali, popisane v tem petnem listu, po izvoru iz kraja..., zakuženega s slinavko in parkljevko, ki se odpremljajo po dovolitvi banske uprave •.. št.... z dne — zaradi neodložnega zakola v -------------, pregledal v dvorcu izvora in našel nesumljive«. Šele na osnovi tega pristavka in pod njim postavi občina pristavek o prenosu lastnine z označbo smeri. Železniški vozovi, s katerimi se takšna živina prevaža, se morajo plombirati in oblepiti z listki: »Živali iz zakuženih krajev«, »Razkužite pojačano«, »Uničite gnoj«. Če se je opravila odprema z avtomobili (vozmi), je ta vozila na pripravnem kraju pod nadzorstvom klavničnega veterinarja takoj po raztovoritvi razkužiti. (5) Smiselno po odredbi in pogojih iz predhodnega odstavka sme dovoliti prvostopno občno upravno oblastvo v svojem območju odpremo parkljarjev iz nezakuženih krajev zakužene občine. (•) Dovolitev za odpremo parkljarjev iz nezakuže-nega kraja zakužene občine kakšnega sreza v območje drugega nezakuženega sreza iste banovine zaradi neodložnega zakola ob pogojih in smiselno z odredbami iz odst. (*) tega člena sme dati banska uprava, vendar samo v primerih skrajne sile in ob strogih varnostnih ukrepih. (7) Dovolitev za odpremo parkljarjev po železnici iz nezakuženih krajev zakuženih občin kakšne banovine v območje dTuge banovine zaradi neodložnega zakola sme dati, smiselno po odredbah in ob pogojih iz odst. (*) tega člena, banska uprava po predhodni pooblastitvi ministrstva za kmetijstvo, toda samo za klavnice, ki so zvezane z direktnim tirom. Člen 18. Ogroženo območje. (l) Za ogroženo območje je imeti praviloma vse občine (mesta), ki mejijo ob zakužene občine (mesta). (5) Banska uprava razširi lahko po krajevnih terenskih, gospodarskih, prometnih in drugih razmerah zaradi kar najuspešnejšega in hitrega zatora kužne bolezni, smiselno po odredbi iz člena 8., ogroženo območje, srne ga pa tudi skrčiti, če gre za poedine primere kužne bolezni ali za velike občine in mestna območja, ki so razdeljena na veterinarske okoliše. (3) Prepovedano je goniti, odnosno odpremljati parkljarje iz ogroženega v prosto (neogroženo) območje. (*) Dovolitev za prodajo parkljarjev v ogroženem območju zaradi neodložnega zakola izdaja v krajih svojega območja pristojno občinsko oblastvo, za odpremo iz ogroženega v ostalo območje istega sreza (mesta) pa prvostopno občno upravno oblastvo. Ob izdajanju dovolitev je postaviti na živinske potne liste z rdečilom pristavek: »Za neodložni zakol in porabo v kraju «. (5) Dovolitve za odpremo parkljarjev iz ogroženega območja enega sreza v območje drugega sreza zaradi neodložnega zakola izdaja banska uprava, smiselno s pogoji po odredbi iz odstavka (*) člena 17. (") Odpremo parkljarjev iz ogroženega območja v ozemlje druge banovine zaradi neodložnega zakola dovoljuje banska uprava smiselno po odredbi iz odst. (’) člena 17. in s pogojem, da se opravi odprema po železnici v industrijska podjetja za predelavo mesa ali v klavnico, ki je zvezana z železniškim tirom, in če da banska upra va, pod katero spada namembni kraj, svojo privolitev za dopremo. (7) Banska uprava dovoli lahko izjemoma, po razmerah, v svojem območju ob strogih varnostnih odredbah tudi odpremo parkljarjev za nadaljnjo posest iz prostega v ogroženo območje. Člen 19. Periodično pregledovanje parkljarjev in poročanje. (*) Prvostopno občno upravno oblastvo sme odposlati po potrebi zaradi pregleda zdravstvenega stanja parkljarjev in kontrole o izvajanju odrejenih ukrepov v zakužene (zaprte) kraje v presledkih po 14 dni svojega pristojnega veterinarja. Pregled se mora opravljati po popisnem spisku. Veterinar mora poročati o tem periodičnem pregledu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu, ta pa banski upravi. (s) V ogroženem območju in temu sosednih občinah je stalno nadzirati zdravstveno stanje parkljarjev z 8dnevnim periodičnim pregledovanjem in prijaviti vsak primer kužne bolezni po najkrajši poti pristojnemu prvo- stopnemu občnemu upravnemu oblaetvu. Ta nadzor je poveriti predvsem občinskim (mestnim) veterinarjem; kjer pa teh ni, opravljajo pregled posebej za to odrejeni občinski organi po navodilih, ki jih dobe od veterinarja. (3) Pregledniki parkljarjev morajo poročati o izvršenem pregledu in izvidu svoji občini, ta pa redno vsako soboto pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu, ki predloži banski upravi v istem razdobju poročilo za vse območje. (•) Banska uprava predloži vsakih 14 dni obenem s Štirinajstdnevnim poročilom o živinskih kužnih boleznih mnistrstvu za kmetijstvo tudi poročila o stanju in gibanju slinavke in parkljevke v zaprtem in o zdravstvenem stanju parkljarjev v ogroženem območju in temu sosednih občinah. Clen 20. Razkuževanje in končna revizija. (') Ko ugotovi pristojni veterinar z individualnim periodičnim pregledom po odredbi iz odst. (') člena 19., da so vsi parkljarji v zakuženi občini (mestu) od slinavke in parkljevke popolnoma ozdraveli, poroča o tem pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu, ki izda dotični občini pismen nalog in navodila za čiščenje in razkužitev hlevov, stajališč in opreme. (*) Če veterinar ob takem pregledu najde, da kažejo med živalmi, ki so okrevale, nekatere še poeledice kužne bolezni (da se niso povsem zbosile, imajo flegmo-nozna vnetja in temu pod.) in obstoji sum, da še utegnejo biti nosilci kali, priporoči, da se ne bi odlagala objava, da je kužna bolezen prestala, zakol takih živali ob pogojih iz člena 4., odst. (♦) in (•). (8) Brž ko dobi občinska uprava nalog za razkužitev, nabavi po odredbi člena 107., točki 2., zakona o zatiranju živalskih kužnih bolezni razkužila in naroči lastnikom čiščenje in razkužitev. Če kateri lastnik živine ne bi liote! storiti, kakor mu je naloženo, opravi to občina ob njegovih stroških. Ko se opravita predpisano čiščenje in razkužitev, poroča o tem občinska uprava pristojnemu prvostopnemu občnemu upravnemu oblastvu. Predhodna dela se morajo začeti takoj po prejemu naloga, razkužitev sama pa tako, da se dokonča štirinajsti dan po poslednjem periodičnem pregledu parkljarjev v zakuženem kraju, in to ob nadzorstvu in pod odgovornostjo občinskega veterinarja ali kakšnega drugega pripravnega in zanesljivega občinskega organa. Za razkužitev je treba uporabljati vreli lug in temu podobna cenejša sredstva (za parklje krezolove derivate). (') Ko dobi pismeno poročilo, da sta čiščenje in razkužitev opravljena, odpošlje prvostopno občno upravno oblastvo pristojnega veterinarja, da opravi končno revizijo (individualni pregled parkljarjev in razkužitve-nih del). (s) Če najde veterinar ob končni reviziji, da se čiščenje in razkužitev nista opravila ali da sta nepopolna, odredi, da to dopolni še vpričo njega; če pa to ni izvedljivo, odTedi občno upravno oblastvo po njegovem referatu dopolnilna dela in odpošlje, ko dobi poročilo, da se je teinu zadostilo, ponovno veterinarja zaradi revizije. Osebe, ki so krive, da se razkužitev prvič ni opravila, odnosno, ki so podala neresnično poročilo, se kaznujejo in razen tega obsodijo, da trpe tudi stroške za ponovni odhod veterinarja na mesto samo. Člen 21. Razglasitev prestanka kužne bolezni. Slinavka in parkljevka se proglasi, ko ni več bolnih živali, za prestalo, če se 14 dni, ko je poslednja žival ozdravela, bila zaklana ali poginila, ni pojavil noben nov primer obolenja, če sta opravljena čiščenje in razkužitev hlevov, stajališč in opreme, po potrebi tudi razkužitev živali, ki so bile bolne, in ko je podal pristojni veterinar po končni reviziji ugodno poročilo. Člen 22. Končne odredbe. (’) Za prekršitev te uredbe veljajo odredbe o kaznih in pristojnosti za kaznovanje, predpisane v členih 111., 112., 113., 114., 115. in 116. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. (*) Razveljavljajo se odredbe pravilnika štev. 19.161/IV—31 z dne 28. aprila 1931. (»Službene novinec št. 102/XXXI z dne 8. maja 1931.), odstavek o slinavki in parkljevki,* kakor tudi ostali prejšnji razpisi in na-redbe, nanašajoči se na zatiranje slinavke in parkljevke, kolikor nasprotujejo odredbam te uredbe. (3) Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 4. avgusta 1933.; št. 50.500/1 V. Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. n 602. Priloga k uredbi g. ministra za kmetijstvo Štev. 50.500 IV—33.** Navodilo, kako se spoznava živalska kuga, slinavka in parkljevka, kako se živina z njo okuži in kako se kužna bolezen prenaša. Slinavka in parkljevka je kužna, zelo nalezljiva živalska bolezen, kise pojavlja pri parkljarjih (govedu, bivolih, ovcah, kozah in svinjah). Okužijo se z njo lahko tudi ljudje, redkeje perutnina in še redkeje kopitarji; vsi ti pa so lahko pienašalci te kužne bolezni. Kužna bolezen se pokaže včasd v milejši obliki, včasi pa nastopa ostreje s številnim poginom živine. Dostikrat obolijo majhni otroci, če se okužijo z mlekom bolne živine, zelo hudo, in mnogi izmed njih umrejo. Od časa, ko se žival okuži, pa preden se opazijo prvi znaki bolezni, mineta dva do sedem, včasi mine tudi več dni. Znaki pri govedu: Govedo se drži žalostno, dlaka se mu naježi, popada ga majhna vročica, nima teka, a oesto išče vode in prebavlja slabše. Iz gobca se mu prične cediti vlečna slina, ki včasi visi do tal, gobec pa je pokrit s peno. Če je obolelo govedo tudi za parkljevko, * »Službeni liste št. 666/85 iz 1. 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne p. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/666. stopa sključeno, šepa na eno ali več nog in pogostoma otresa z zadnjima nogama. Včasi se opazii, da je koža na nogah, in sioer nad in med parklji otekla, topla in zelo občutljiva. Po dveh do treh dneh mrzlica popusti; zato se pa pojavijo ploščnati mehurji v gobcu, zlasti na jeziku, na robu gornje čeljusti, kjer ni zob, na nebu in notranja strani usten, dalje redkokdaj na robovih nosa, še redkeje na sescih, na trebuhu, med parklji in bližnjimi deli kože okoli parkljev Ti mehurji so veliki kot lešnik ali oreh, cesto pa, zlasti na jeziku, še večji. Oblike so bclj podolgovate, nego okrogle. Iz početka imajo v sebi čisto tekočino, ki postane kesneje motna, slinjenje se pojača in mehurji kmalu počijo ter puščajo po svoji velikosti večje ali manjše, zelo boleče in močno rdeče ranice. Ti mehurji se ne opazijo vsakokrat, ker hitro počijo in se vidijo samo ranice. Zbog bolečin in neuživanja hrane govedo mnogo leži, hujša in krave ne dajejo mleka; kolikor ga pa dajejo, je mleko često zelo izpremenjeno, rumenkasto, sluzavo, vnetega okusa in se rado skisa. Na gobcu se ranice hitreje zarastejo, nego med parklji, kjer nastane dostikrat, če se živina ne zdravi in se slabo oskrbuje, vnetje in gnojenje, ki traja lahko mesece. Ce se teleta takoj ne odstavijo, hitro upadajo; če pa zadobi kužna bolezen hujše oblike, poginejo često tudi odrasla goveda, ki jih največkrat zadene srčna kap ali pa se zaduše. Znaki pri ovcah in kozah. Pri ovcah in kozah navadno ni mehurjev v gobcu; a tudi če se pojavijo, so precej manjši ko pri govedih, zbog česar se pri njih redko opaža slinavka, marveč samo izrazita parkljevka z obolenjem parkljev. Šepajo zdaj na eno, zdaj na drugo, zdaj na več nog tako, da sprejemajo večkrat hrano kleče in plazeča se po kolenih. Včasi nastanejo tudi pri njih težka vnetja in gnojenje parkljev, ki se vlečejo pri nekaterih živalih še dolgo časa po prestanku kužne bolezni. Mnoge koze obole za grižo in napenjanjem in kaj lahko poginejo v stanju mrzlice. Znaki pri svinjah. Pr,i svinjah se pojavljajo včasi belkasti (bisemasti), pogosto veliki mehurji na rilcu in v gobcu, največkrat pa na parkljih tako, da kažejo potemtakem tudi svinje navadno samo izrazito parkljevko. Parkljevka je pri njih često zelo huda tako, da vobče ne morejo hoditi, hrano pa sprejemajo ležeče na podvitih negah. Dogaja se, da odpade obolelim živalim roženina s parkljev in da popolnoma obose. zbog česar jih je često treba zaklati, da ne bi še bolj shujšale. Kadar nastopi bolezen hude oblike, pogine mnogo praset, včasi pa tudi odrasle svinje. Pri perutnini se pojavljajo mehurčki na grebenu, na jeziku, na nogah in na koži med kremplji. Kako se živina okuži in kako se kužna bolezen raznaša. Kužna snov slinavke in parkljevke, odnosno njene kali so v slini, mleku, blatu, seču an krvi bolne živine. Živina se okuži navadno na gobec, in to po neposrednem dotiku z bolno živino ali pa ko ji pride do gobca kak predmet, ki je umazan s slino, mlekom, blatom ali sečem bolne živali. Bolezen se pojavi prvotno lahko kakor parkljevka, če gredo živali čez zakužena mesta. Kadarkoli se pojavi kuga v kakšnem kraju, je vselej prinešena iz kakšnega drugega predela ali kakšne druge države. Najlažje se raznaša kuga s sestajanjem in dotikom zdrave živine z bolno na skupnih pašnikih in napajališčih ter na živinskih trgih, sejmih, cestah itd., in se razširi odtod kakor ogenj v vse celo najbolj oddaljene kraje, kamor se goni živina s tržišča (sejma). Zelo nevarne so krčme ali t zv. gostilniški hlevi. K,uga se raznaša y, železniških vagonih, če niso razkuženi, zlasti pa z živalskimi siro-vdnami an predmeti, ki so lahko nosilci kužnih kali, kakor: mleko, koža, volna, dlaka, živalski odpadki, seno, slama, gnoj itd. Pri prenosu kuge so zelo udeleženi živinski trgovci, krošnjarji, strojarji, ogledniki mesa, cigani-klateži in druge osebe, ki obhodijo mnoge dvorce. — Dostikrat lahko preneso kugo psi in perutnina. Za razširjenje kuge 30 po razmerah lahko zelo nevarne ptice, divjačina, ki pa tudi sama lahko oboli, in roparska zverjad. .. Banove uredbe. 608. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 22.482/3. Občina Zgornja šiška, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v ^Službenem listu« v 1. 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 100-—, e) od goveda nad 1 letom Din 50t—, f) od goveda pod 1 letom Din 20-—, g) od prašičev Din 35-—, h) od drobnice Din 10-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. novembra 1933. 604. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev na področju Dravske banovine. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. novembra 1933., I. No. 7135/1, je bil premeščen po potrebi službe ing. Jug Avgust, banovinski tehnični pristav VIII. položajne skupine, od tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Celju. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. novembra 1933., I. No. 3171/3, je postavljen Belantič Avgust za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 26. oktobra 1933., I. No. 7040/1, je postav-1 jen Kotnik, A. Alojzij, polic, stražulk-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda-zvaničnika tretje skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine* z dne 26. oktobra 1933., I. No. 7D41/1, je postavljen Kuralt J. Matej, polic, stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda-zvaničnika tretje skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 26. oktobra 1933., I. No. 7046/1, je postavljen Raztresen J. Josip, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika III. razreda-zvaničnika tretje skupine na dosedanjem službenem mestu. 605. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 216 z dne 22. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. septembra 1933. so bili postavljeni v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: v V. položajno skupino: za svetnika v prometno-komercialnem oddelku Baša Alojzij, dosedanji svetnik iste položajne skupine postaje Zidani most, za svetnika istega oddelka Budan Lambert, dosedaj svetnik iste položajne skupine postaje Jesenice, za svetnika istega oddelka Štefin Karl, dosedanji svetnik iste položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor; v VI. položajno skupino: za poverjenika prometno-komercialnega oddelka Jak hej Rudolf, dosedaj poverjenik iste položajne skupine postaje Celje, za višjega kontrolorja istega oddelka Mohorko Jožef, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine postaje Maribor, koroški kolodvor, za višjega kontrolorja istega oddelka Blažon Franc, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine postaje Dravograd-Meža, za višjega kontrolorja istega oddelka Turin Viktor, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine postaje Ptuj, za višjega kontrolorja istega oddelka Antosijevič Edvard, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine postaje Ljubljana, dolenjski kolodvor, za višjega kontrolorja pri postaji Ljubljana, gor. kolodvor Košuta Martin, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine prometno-komercialnega oddelka; za višjega kontrolorja pri postaji Maribor, gl. kolodvor Perme Friderik II., dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine postaje Tezno, za višjega kontrolorja pri postaji Celje Vranjek Janko, dosedaj višji kontrolor iste položaine skupine prometno- mmercialnega oddelka, za višjega kontrolorja pri postaji Maribor, koroški kolo- dvor Lukačič Avguštin, dosedaj višji kontrolor iste položajne skupine postaje Ljutomer; v VIL položajno skupino za kontrolorje: pri postaji Ljubljana, gl. kolodvor Lavrič Jožef, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Škofja Loka, pri postaji Zidani most Razpotnik Srečko, dosedaj kontrolor iste položajne skupine postaje Rimske toplice, pri postaji Jesenice Majer Frančišek, dosedaj kontrolor iste položajne skupine postaje Bled jezero, pri postaji Ptuj ligo Ferdinand, dosedaj kontrolor iste položajne skupine postaje Kranj, in pri postaji Ljubljana, dolenjski kolodvor Vrančič Ciril, dosedaj kontrolor iste položajne skupine postaje Murska Sobota, vsi po potrebi službe. Izročitev v promet pretiskanih poplavnih znamk in porto-znamk izdaje 1. 1922. Gospod minister za promet je dovolil z odlokom z dne 12. avg. 1933., št. 63896, da se z dnem 5. septembra 1933. vnovič izroče v promet za taksiranje poštnih pošiljk svojčas iz prometa vzete znamke, ki so bile izdane v korist poplavljeneev in porto-znamke izdaje leta 1922. s posebnim natiskom >Jugoslavija«, to pa, dokler bo zaloga trajala. Te znamke sc tako pretiskane, da je na znamkah v vrednosti 0-25, 0-50 in 1-— Din pokrit višek, ki se je pobiral za poplav-ljence, s štirimi vodoravnimi črtami, označba »Jugoslavija« pa je natisnjena v gornjem delu znamke v cirilici, v spodnjem delu v latinici. Na porto-znamkah izdaje 1922. je pokrita označba . Kraljevina Srba, Hrvata i Slo-venaca« z barvnim okvirom ter je nad številko vrednosti v polkrogu natisnjena označba »Jugoslavija« v cirilici, spodaj pa v latinici. Ta pretisk se je izvršil v raznih barvah: 1. Na porto-znamki 0-50 Din, ki je vijoličaste barve, sta okvir in označba zelene barve; 2. na porto-znamki 1-— Din, ki je svetlosive barve, sta okvir in označba modre barve; 3. na porto-znamki 2-— Din, ki je modre barve, sta okvir in označba temnordeče barve; 4. na porto-znamki 5-— Din, ke je žive oranžne barve, sta okvir in označba modre barve; 5. na porto-znamki 10-— Din, ki je kostanjevosive barve, sta okvir in označba modre barve. O tem se obvešča javnost radi znanja in ravnanja. Številka 217 z dne 23. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. avgusta 1933. sta bila postavljena: pod O. št. 17682» za svetnika higienskega zavoda v Ljubljani V. položajne skupine dr. Šim e c Amalija, zdravstveni višji pristav VI. položajne skupine istega zavoda, pod O. št. 17678 pa za svetnika zdravstvenega doma v Celju v V. položajni skupini dr. Rebernik Jakob, zdravstveni višji pristav istega doma VI. položajne skupine. Številka 218 z dne 25. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. septembra 1933. je napredoval na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za docenta V. položajne skupine ing. Koželj Venčeslav, docent iste fakultete iste univerze VI. položajne skupine. izdajo kraljevska canska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jiaka in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 94. kosu IV. letnika z dne 22. novembra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/54 2797 Pregled nalezljivi!’ bolezni v Dravski banovini od 1. nov. do 7. nov. 1933. Po naredbi ministrstva as narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. — •- o _ ► — © «2 —-o Srez ca ♦j o ft) c o 73 U s e s m O z ° -a Q o Službenega lista« z dne 13. novembra t. 1., se mora dan dražbe pravilno glasiti: 27. decembra 1933. (ne pa 31. decembra 1933.). Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 17. novembra 1933. * E Va 1016/32—24. 2838 Dražbeni oklic. Dne 2 8. decembra 1933. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Grosuplje vi. št. 166. Cenilna vrednost: Din 237.000'—. Vrednost pritikline: Dtin 15.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dno 6. novembra 1933. * R 306/33. 2825 Prostovoljna dražba nepremičnin. Na predlog lastnikov Kolenca Andreja, ndl. Bizjaka Marijana in Erznožnika Jankota, ki jih zastopa Mrevlje Artur, javni notar v Logatcu, se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine — z navedenimi pritiklinami vred — za pristavljeno izklicno ceno — dne 28. decembra 1933. dopoldne ob 10-uri kot celota — po parcelah. Dražba se bo vršila v pisarni javnega notarja Mrevljeta Arturja v Logatcu. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od celotne vsote po odračunanjil prevzetih bremen. Izkupilo prodaje je plačati v gotovini pri sreskem sodišču v Logatcu. Ostali pogoj i prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri g. Mrevljetu Arturju, javnem notarju v Logatcu. VI. št. 205 k. o. Žiri. 1. Parcela št 98 — hiša št. 60 v Ži-reh v izmeri 3 a 8810*; 2. parcela št. 458/2 — vrt v izmeri 72 m*. Skupna izklicna cena Din 40.000'—. Sresko sodišče v Logatcu, odd. I., dne 8. novembra 1933. •g* E 942/32—19. 2831 Dražbeni oklic. Dne 15. januarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 42 z mlatilnico, kolarnico in 9 zemljiškimi parcelami in pritiklino, njiva, gozd, stavbišče in vinograd, zemljiška knjiga Anovec, vi. št. 32, 192, 207 in zemljiška knjiga Pleterje, vi. št. 103. Cenilna vrednost: Din 32.101'25. Najmanjši ponudek: Din 21.410'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 20. novembra 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 1054. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 16. novembra 1933. Besedilo: Brandl in drugovi. Obratni predmet: izdelovanje orgelj in glasovirjev v Mariboru. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. novembra 1933. Družabniki: 1. Brandl Josip, izdelovalec orgelj in klavirjev, Maribor, Strossmayerjeva ulica št. 5; 2. Hannig Konrad, izdelovalec klavirjev, Maribor, Strossmayerjeva ulica št. 5; 3. Friedl Izidor, izdelovalec orgelj, Maribor, Strcssmayerjeva ulica št. 5. Za namestovanje upravičen je družabnik Brandl Josip. Podpis firme se vrši na ta način, da pristavi družabnik Brandl Josip natisnjenemu ali od kogarkoli napisanemu besedilu tvrdke lastnoročno svoje ime. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III,, dne 16. novembra 1933. Fi 259/33 — Rg A III 247/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 1055. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 16. novembra 1933. Besedilo: K. & R. Ježek. Prckura se je podelila inž. Rihardu Ježeku ml., tovarnarju v Blanskem. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. novembra 1933. Farm 179/33 — Rg A I 44/14. Izbrisala se je nastopna firma: 1056. Sedež: Hoče. Dan izbrisa: 16. novembra 1933. Besedilo: Gnido Rutgers, imetnik dr. Hugo Schmook, podjetje za impregnira-nje lesa in lesno pokladanje v Hočah, Zaradi ustanovitve delniške družbe. Okrožno Sodišče v Mariboru, odd. II., dne 16. novembra 1933. Rg A II 243/9. Konkurzni razglasi 1057. St. 8/33—99. 2818 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: Pavlin Franc v Ljubljani, Gradišče 1. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga preza-dclženec, se določa narok na dan 16. decembra 1933. ob 11. uri pri tem sodišču, soba št. 140. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Isti dan se vrši pol ure preje narok za pretres naknadno prijavljenih terjatev. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 9. novembra 1933. 1058. * Por 19/33—2. 2836 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o iinovini tvrdke »Express«, avtomobili, motocikli, kolesa, družbe z o. z. v Ljubljani, Vegova 8, registrovane pod firmo »Express« avtomobili, motocikli, kolesa, dr. z o. z. v Ljubljani. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Furlan Boris, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne 2 3. decembra 1933., ob devetih. Rok za oglasitev do 17. decembra 1933. na podpisano sodišče. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III,, dne 18. novembra 1983. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 8062/3. 2817 Predmet: Lov občine Sv. Gregor. Razglas. Lov občine (bivše) Sv. Gregor se bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo 4 let in 4 mesece, t. j. od 1. decembra 1933 do 31. marca 1938. Dražba se bo vršila dne 5. decembra 1933. ob poldesetih pri sreskem načelstvu v Kočevju, soba štev. 6, kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Sresko načelstvo v Kočevju, dne 14. novembra 1933. Narodna banka 2821 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. novembra 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.917,924.149-42 (+ 5,462.(569-65) Devize, ki niso v podlogi 22,480.977-53 (— 7,910.240-611 Kovani novec v niklju 210,507.664-50 (-4-22,077.708'—) Posojila . . 2.175,353.459-25 (+ 2,016.179'48l Vrednostni papirji . . 13,320.000'— Prejšnji pred- jenai državi 1.719,244.091-23 (-j- 277.536'07) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti re- tervn. fonda 47,003.252-16 (+ 96.347'35) Vrednosti ostalih fondov ... 6,716.631-30 Nepremičnine ... . 161,117.939"31 (-t- 124.290-92) Razna aktiva 216,680.271-20 (+ 5,469.020'56 7.090.848.635-9o Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 69,241.109-96 (+ 75--) Ustali fondi 8,583.741"73 (-j- 952"—) Novčanice v obtoku . . 4.257,096.360-— (-65,129.860-— Obveze na poka* . . 1.139,911.198-— 1+80,063.527-20) Obveze z rokom . . . 1.100,560.000-- (+10,220.000 — Razna pasiva 334,956.226-21 !+ 2,4o8.817-22, 7.090.348.635-9j Obtok ib obveze . . . 5.397.007.558"— Celotno kritje . . . 35-53“/, Kritje v zlatu . . . 33*25°/, Obrestna mera: po eskomptu.........................................7!4% po lombardu..................... . . . 9% % No. 11574/1. ,2813 2-2 Komisijski ogled glede strojnice hidrooentrale pri Sv. Ani. Oklic, j Bombažna predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & Andr. Gasner iz Tržiča namerava postaviti oz. izpremeniti ureditev strojnice pri hidrocentrali in prosi za odobritev postavitve pri Sv. Ani. To dajem v smislu § 105. zakona <> obrtih na znanje in razpisujem komisijsko razpravo na mestu samem na dan 2 8. novembra 193 3. ob 9-45. uri. Komisija se snide na mestu samem. Komisijska razprava se bo izvedla v smislu določb zakona o obrtih, IV. poglavje, in gradbenega zakona. Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 1, ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Na poznejše ugovore se ne bo oziralo in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir. Prvotno tukajšnje dovolilo je z dne 10. oktobra 1926., št. 18344. Sresko načelstvo v Kranju, dne 14. novembra 1933. Sreski načelnik: dr. Ogrin s. r. * Št. 269/1—1933. 2780 3—3 Razpis. Uprava bolnice v Novem Celju razpisuje nabavo: 100 parov sandal za ženske, 50 parov čevljev za ženske. Podrobnosti in pogoji se dobe pri upravi bolnice v Novem Celju. Ponudbe, kolkovane s 5-— Din, se sprejemajo najkesneje do 30. novembra 1933. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 9. novembra 1933. H- Št. 1637. 2809—3—2 Razpi nabave. Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje O br. 22032, 22031, 22034, se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 10 dni v sredo, dne 6 decembra 1933. ob 11. uri, tretja pismena licitacfja za nabavo naslednjih živilskih potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu za razdobje od meseca decembra 1933. do 31. marca 1934.: a) vseh vrst mesa in slanine, b) mleka, c) kruha. Licitacija se bo vršila pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, kjer se dobe tudi natančnejši dobavni pogoji. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec. V Ljubljani, dne 15. novembra 1933. * Štev. 2074/33. 2830 Razglas. V soglasju z določbo čl. 34. volilnega reda za volitve skupščine Delavske zbornice in s sklepom upravnega odbora Delavske zbornice v Ljubljani sklicujem sejo skupščine Delavske zbornice v Ljubljani, ki se bo vršila dne 10. decembra 1933. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine. 2. Konstituiranje skupščine: a) Izvolitev verifikacijskega odbora; b) Izvolitev začasnega predsedstva skupščine. 3. Poročilo o aktualnih socialno političnih nalogah zbornice. 4. Volitev upravnega odbora in nadzorstva zbornice. 5. Volitev tajnika zbornice. 6. Konstituiranje predsedstva zbornice. 7. Sklepanje o računskem zaključku za 1. 1932./33. in kreditu za volitve. Delavska zbornica v Ljubljani, dne 20. novembra 1933. Melhior Čobal s. r. predsednik. Razne objave 2823 Znižanje obrestne mere za vloge. Zaradi izpremenjenih razmer na denarnem trgu in v smislu sklepa vseh denarnih zavodov Dravske banovine, s katerim se je od 1. julija 1933. znižala obrestna mera za vloge za 1 (en) odstotek letno, je sklenilo načelstvo podpisane Hranilnice in posojilnice v Kočevju r. z. z n. z. v skupni seji z nadzorstvom, da tudi za svoje vlagatelje zniža obrestno mero hranilnih vlog in vlog v tekočem računu od 1. januarja 1934., toda istot&ko za 1% letno. Nove vloge s pravico vsakdanjega razpolaganja se obrestujejo tudi nadalje s 3% letno. Kočevje, dne 8. novembra 1933. Hranilnica in posojilnica v Kočevju r. z. z n. z. 2828 Objava. Izgubil sem uradne listine, ki so bile izdane od sreskega načelstva v Brežicah, in sicer orožni list za posest in nošenje fovske puške in samokresa 6.35 mm No. 3257/29 reg. 303/29, legitimacijo o zaprisegi kot lovski čuva No. 2272/Lj z dne 10. VII. 1929. in prometno knjižico za bioikel tek. štev. 773. Vse navedene listine, glaseče se na moje ime, proglašam za neveljavne. Artače, dne 16. novembra 1933. Cerjak Jožel s. r. trgovec v Artičah. * 2829 Objava. Izgubila se šoferska legitimacija, izstavljena po Mariborski mestni policiji pod štev. 410 leta 1928. na ime Fric Scherbaum, Maribor, ter jo s tem proglašam za neveljavno. Fric Scherbaum s. r. Maribor. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik. O. Mihalek v Ljubljani,