191. številka. Ljubljana, četrtek 23. avgusta. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ttvj.-jmii pon» eu» . tlnova po p&Kraoib, ter Taija po polti prejema« *» k. v iko- ogertke deftole za celo loto Id £ld., za pol leta 8 za Četrt leta 4 gbi, — Za .' i - h i j a a 9 '.^rea pošiljanja n» d»*ai sa oolo leto 13 ,*dd., .a Četi i leta 3 s fecrt lat- — 2>a *:nje deielo toliko 7eč, kolikor poštnina isnašii. — Za gospode nčKolje na ljudskih šolah in za dijake velja znilsi a cena in sicer Zi L'nbljano «a čjnt Ifcia 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 g\d. — Za oznanila se plaču e od fattrtetopn« petit-vrsie 6 kr., če se braatrto enkrat tiska, 5 kr., če ie dvaknit in 4 kr. ćo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj sr. izvole frankirati. Hokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljnbl ani v Prano Kolmanovej hiši f*. 3 „glouališku stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L J. ad ttintitrattvoa reei, i« v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz Bosne in Hercegovine. Dunaj 20. avgusta. Čete generala Szaparvja odbile so včeraj po daljšem boji napad vstašev na Doboj, pri katerej priliki je bil fini, BmigOC lehko ranjen. Poročilo fzm. Filipoviea iz Sarajeva 19. avgusta pravi: Fml. Tegettliof bojeval se je 15. t. m. z vstaši, in ko jih je po dolgo trajajočem srditem boju nazaj vrgel, zasedel je 16. t. m. Visoko, kjer je našel veliko streliva in orožja. Zgubil je: 2 častnika, 80 mož ranjenih, 4 so mrtvi. Po rekognosciranji 18. avgusta proti Sarajevemu, napadli so naši v treh kolonah Sarajevo. Gosta megla pospeševala je napad teh kolon, katere so brez izgube dospele ra njim odkazana mesta. Po večurnem boju s kanoni na grad, in ko so bili vstaši pri Kratinselu nazaj vrženi, in so ob 10 Va uri dopoludne hribski topovi na visočinah Debelega Brda prisilili, da so kanoni na gradu obmolknili, marširali so peški polki v trumah proti mestu, kjer se je vnel najgrozovitejši boj, kolikor si ga le more misliti. Iz vsake hiše, vsakega okna, vsake špranje streljalo se je na naše čete; celo ženske in ranjenci so se udeleževali boja. Boj je trajal do 2. ure popoludne. Nevrjetni prizori divjega fanatizma so se vršili. Le dobrovoljnosti in disciplini naših čet se je zahvaliti, da mesto nij stvarno poškodovano, a nekatere hiše so zgorele. Zgube žalibog nijso neznatne. To dokončanem boju in popolnem zasedenju mesta, E. istek. Kako zdravijo toplice. (Srbski spisal Abukazem pruvol V.Eržen.) I. Kazimir Grebeuik, pod nadzorstvom svoje matere gospodar špecerijske) prodajaluici, je uže prestopil isto mejo, katera loči mladeuiška leta od zrelih moških. A zakaj se nij oženil gospod Kazimir t J rt beni k V Stara pesen: on je bil ubirač! A kakšen izbirač! V cvetočej svojej mludoati je modroval tako-le: ako si vzamem lepo ženo, se bode vsak vetrnjak vrtil okolo nje, in neprestano bi me trpinčilo ljubosumje ■ ako si vzamem bogato, nikdar ne bode zadovoljna, vdala bi se potratnosti, ter jezičila bi brez mini: imetek je moj, svoje trosim! Tako bi bil živ pekel v hiši. Tudi mi ne godi trudoljubiva delavka, da bi v jedno mer biidala, likala, kuhala, strgala krompir, snažila sobo, prevlakala postavila se je na gradu mej vriskom čet cesarska zastava. V Bosno in Hercegovino je šio poslednje dni toliko vojaštva, da bode naša armada kmalu konec storila nepričakovanemu uporu fanatičnih mohamedancev. Glavni komandant Filipovič je, kakor nam ravno došli telegram naznanja, zasedel Sarajevo. Jovanovič je tudi dobil toliko podkrepljenj, da ne samo upornike v Hercegovini lehko ukroti, ampak se tudi na cesti proti Sarajevu naprej pomika. Szaparv še stoji v Doboju, pa se gotovo te dni zopet začne naprej pomikati proti Tusli in Zvoruiku. Ranjence prevažajo vedno iz bo jišča nazaj, največ v Gradec in Ljubljano, pa tudi v Celovec, v Pešto itd. Za teško ranjene pa so vojni lazareti v tilu armade, zlasti v Vakufu, Banjaluki in v druzih mestih. Včeraj smo v izgled posneli iz „Pester Llovda" dopis, ki po svoje razpravlja, zakaj se je moral grof Szapaiy nazaj proti Doboju pomakniti. Kakor ta časopis, tako perfidno zvračajo vsi drugi magjarski listi krivdo na višjega poveljnika barona Filipoviča. Tega sumničijo, da je kriv pobedov, ki so od dolnje Tusle do Doboja vrstoma padali na glavo grofa Szaparvja. S*apaiy je Magjar. — Krivda dogodkov pri Doboji ne zadeva niti Filipoviea, niti se ne more s tem izgovarjati, ka so bili pri 20. diviziji le Magjarl, nkaterim oske hlače težijo marše po hribih," ker ta divizija nij le z Magjarov sestavljena ; nego vir vsem onim neprijetnim dogodjajem iskati je v prvej vrsti v premalem številu vojakov tega oddelka. Ali blazine, krpiicala odeie itd.; to naposled človeku preseda, ker se ne more nikdar z njo pomenkovati. Ne prilegla bi se mi isto tako ne učena ženska, kajti take so svojeglavi mo-draki, hoteče vse boljše znati od moža, in nij ti moči, da bi kedaj govoril z njimi, kakor je prav, zaupljivo in srčno — meni bi bilo po volji odurno, siromašno in svobodno dekle. S takšno bi ti bilo živeuje ! lles, a kje bi se dandenes našlo dekle, katero ima vsa ta svojstva? Zaman bi je iskal z lučjo! Ako je Kazimir Grebeuik po teh svojih načelih našel kakšno osobo ženskega spola, katera se mu je videla dovelj odurna, izve, da ima 10.000 gld. dote! Ta zatorej nij zanj, ker je imovita. Ako je katera bila še svobodnega srca, je imela napako, biti lepa. Zatorej niti ta nij bila primerna njemu. Mnogo lepih dnij je tako izbiral in izbiral Kazimir Grebeuik, ko mu nekoč pride na um, da ima uže — 40 leti V tem mu umre mati, ter ostavi svojega in koliko je morda zakrivil komandant Szaparv, se utegne pozneje poizvedeti. Iz K .njahike 10. avgusta. [Izviren dopis.] Poročil vam je sigurno uže telegraf o napadu, katerega so nam privoščile roparske druhali turške, in katerega smo le po mnogih izgubah in s pomočjo srečnega slučaja dobro odbili. Se zdaj, ko pogledam iz okna banjaluškega grada na ravnino, raztezajočo se krog in krog mesta, vidim tu in tam trupla mrtvih sovražnikov, katerih se bodo kmalu lotili uže ka-vrani in mrhovinarji. To so bili hudi dnevi, katere smo prebili od ure, ko smo izvedeli prihod roparjev, do trenotka, ko smo jih odbili. Zvedelo se je namreč po ogleduhih, da namerava GOOO ustajnikov udariti na Banjaluko, — in lehko si mislite, kakov vtis je napravilo to na nas, ko smo večinoma ranjeni v mestu inje le malo posadke. Telegrafiralo se je po pomoč, — telegrafiralo štiri dni v Gradiško, — a pomoči nij bilo. Poveljnik gm. Samee je nže sam obupal, da pride pomoč, in izdal je za 14. avgust povelje, v katerem pravi: „skle-neno je, da se bodemo bojevali do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi". In zjutraj ob petej uri dne 14. avgusta pokazale so se prve turške čete pred Banjaluko. Mi smo bili spravili uže davnej vse, kar se nij moglo bojevati, v grad, — vzlasti pa ranjene. In ko je sovražnik udaril na nas, pričel se je strahovit boj, in sicer poulični boj v mestu. Korak za korakom priborili so si Turki, in mi smo se umikali proti gradu. Turki so zaseli vse, kar je bilo višjih hiš, in vzlasti minarete, in od tod streljali so v grad, kjer so ranjeni ležali. Pri tej priliki bil je ranjen tudi jeden pol- Ijubca samotarja. Njega trlovstvo in hišno gospodarstvo je zahtevalo, da se Kazimir — rad ali nerad — oženi. Kaj mu je storiti ? Naposled se odloči, da vzame katero si bodi. Napiše na listke imena vseh /minili mu deklet, in potegne izmej njih listek z imenom: Lj udomile Krepelčeve. Nu, potrkam pri Ljudomili na „duri nje srca." Posle treh nedelj sta šla uže Kazimir ia Ljudomila, mož in Žena, pod pazduho se vodeča, k ujcu na večerjo. Značajno je, da je Ljudomila držala solnčnik narobe, opirajoča se nanj kakor na palico ; a Kazimir ie imel v levej reci paličico, katerej je bila cena 40 kr. Po večerji je puMl Kazimir Grebeuik iz dol-zega čibuka, pomenkovajofc se z ujcem o najnovejših turških grozodejstvih, a Ljudomila je igrala „domino". II. Zdravje je najdražje blago na svetu. Uže nek star grški modrak imel je to pametno kovni zdravnik. Dobil je kroglo okolo reber. Oddelki polka VVeber držali so se izvrstno, bili so se, kakor junaki. In uže nam je žugalo najhujše, — da sovrag prorine do nas. Boj je trajal uže več ur. Pa nijedenkrat udari na naše uho tanj ki zvoneči glas razbivšega se Šrapnela iz Uliacijskega topa. In za njim še jeden in še jeden. „Živio! to so naši, pomoč je tu!' zadonelo je v vrstah — in res je bilo. Artilerijn naSa prišla je iz Gradiške na pomoč. Popisati vam nij moč, kakov vtis napravili ho šrapneli na divjaške razbojnike. Kakor bi s koso pomel — palo jih je za vsakim pokom cela gruča, drugi pak ko tulili same besnosti in onemogle jeze. Morali so se umakniti, in denes še krije stotine mrtvih pokrajino okolo Banjaluke. A tudi naši imeli so hudo izgubo. Sedem častnikov je mrtvih, sedem ranjenih — in jeden polkovni zdravnik, in okolo 150 mož je ranjenih in mrtvih. A odbili smo so-vraga, in upamo, da Be ne vrne zopet. Kitka pri Han-Ilelalovci. Telegram IS. t. m. naznanil je, da je naša vojska vstašo pri Han-Belalovci Bijajno premagala. O tej bitki poroča „N. Fr. Pr." takole: „Poizvedavanja in ogleduhi so na znanili, da se je v gozdu mej Ovciluko in I lan Belalovcem zbralo več vstaških čet. Gotovo je bilo, da, ako se ne bode sovražnik v zadnjem trenotji zopet odmaknil, bode prišlo zdaj do hudega boja. Po vojnem načrtu šle so naše čete uže 15. t. m. na vse one kraje, od katerih bi druzega dne najložje pričele boj. 15 zvečer stalo je levo krilo, obstoječe iz brigade MUller, treh bataljonov in jedne hribske ba terije, vshodnje pri Briziju. Srednja kolona: 6 bataljonov, jedna gorska baterija in reserva topov kora pri Busovaci; desno krilo: brigada Vilec, 4 bataljoni in jedna gorska baterija stala je pri Stini. 16. zjutraj jeli smo se na prej pomikati. Koloni desnega in levega krila Hti imeli nalog sovražnika prijeti za hrbtom vrh Belalovca, kjer je imel baje svoje glavno utrjenje. Treni ostali so vsi v Busovaci. Fzm Filipovič šel je za predstražo srednje kolone Jedva smo stopili iz Busovace, ko se čuje oti Miillerjeve brigade prvi strel iz kanona. Temu je sledilo polurno streljanje iz topov, da bi vstašo prepodili, ki so se v uoči 2000 stopinj od MUllerjevega oddelka ob gori postavili. Ob polu 10. ure dotaknila se je glavna kolona na kraja, kjer gre cesta črez Kozica potok, sovražnika. Tu se prične tudi dve uri lolga soteska mej gozdom. Stene v tej bo-teski sicer nijso jako strme, a stojijo prav nepravilno, ter ovirajo gibanje vojske in pregled. Predstraži, katerej je ukazoval sef generalnega štaba, obrist Top, se je kmalu posrečilo v gozd prodr. ti. Vnel se je živahen boj pred-niih straž, katerega so se udeleževali srednje kolone .T.), bataljon lovcev, dve kompaniji Mi-roičica in jeden bataljon Mfi'lerjeve brigade. Mej tem ukazal je fzm. Filipovič 4 ka none jedne lebke baterije topniške reserve vrh hriba zraven ceste postaviti. Ta pozicija bila je jako ugodna, ker z nje Be je moglo lehko celo sovražnikovo nastavljanje do vrh gore pregledati, in deloma tudi streljati. A neizrc čeno teško so Re topovi gori peljali, ker deloma so morali iti skozi take krajo, da so sovražniki lehko na nje strel-ali. Točno ob 11. uri nastavila se ja na hribu baterija in prvi strel je počil, ko je nastal boj peščev tako krvav, kakoršen ie le v odločilnih tre-notkih velicoga boja. Topništvo naše imelo je vidljiv vnpeh. Sovražnik je poneha val Btreljati in jel Be je nazaj pomikati. Ker je pa kolona levega krila mogla se lo polagano naprej po mikati, in od desnega krila nijsmo dobili ni kake vesti, ukazal je, fzm. Filipovič, da naj srednja kolona zdaj počaka. Jedon četrt na 12 čuli smo iz daljavo za hrbtom sovražnika grome nje topov; nij se dalo več dvomiti: Vilceva brigada dospela je do svojega cilja. In tako je tudi bilo. Brigada je ob polu G. ure iz svojega bivaka pri Stini odrinila, in ko je srečno zmogla velike ovire na potu, dospela je ob Vi12 ob podnožji južno od Belalovca ravno tačas, ko je več vstaških čet, nič slabega se nadojaje, svoje kosilo ku Imlo. Obrist Vilec nastavil je takoj svojo ba terijo, in ukazal na vstaše streljati. Sovražnik popolnem preplašen, pustil je vse, iu bežal je v gozd. Zdaj so pa začeli bežati tudi oni vstaši ki bi imeli svoja utr jenja braniti. Štiri topove katere so imeli tam nastavljene, so sicer so boj vzeli, ali jo gotovo, da so jih morali kje ua slabem potu pustiti. Ko smo ob 3. uri prišli v tabor sovražnika našli smo tam 20 šotorov, mnogo orožja, ve liko streliva in živeža, obleke, vozov, konj in druzih rečij. Ako bi bila početkom brigada Miillerjeva lnglje naprej prodirala, vrženi bi bili vstaši naravnost na to kolono, in uničeni bi bili popolnem. Vsejedno dobili smo določno moralično zmago. Čudno ie, da smo v tej bitki zgubili le 12 mož, a sovražnik veliko več; njeli smo tudi 130 vstaSev, dobili 2 zastavi n mnogo poljskega orodja. Lahonska agitacija. V Trstn 18. av*. fTzv. dop."| II, t. m. bil je v Bologni nov meeting za takozvano „It.alia irredenta". Milanska Perserveranza" pa je prinesla v svojej številki 13. t. m. govor profesora Giosuč Car-lueci na tem meetingu. Dejal je ta mož, da, kljubu vsem sofismom nekaterih tujcev, nikdo ne more več dvomiti, da ne bi Italija imela pravice do Trsta in Tridenta. Kar se tiče Tridenta, nijmamo ničesar oporekati, kajti akopram menimo, da Avstrija nikdar ne bode tega mesta Italiji odstopila, se ipak ne more dvomiti, ka je po etnogrnf-skej legi to mesto italijansko. A Trst? Gospod Carducci (najslavnejši pesnik italijanski novejše dobe) je bil pred jednim mesecem v Trstu in Kopru. Kaj je iskal, to se ne ve, a toliko je znano, da ga italijanisimi nijso iz rok spustili; moral je po takem načinu z mislijo odpotovati, da je Trst istinito italijansko mesto. Tako Re pa Trst tudi lehko naredi grško ali celo francosko mesto, ako bi Re tujec bavil le mej Grki ali Francozi. Vidi se pa iz tega, da Italijani nečejo nehati po našem Primorji sezati. Bodimo pa pravični; vsega nijso krivi le Italijani, nego naša vlada sama. Zakaj ta ne pomaga primorskim Slovencem, ako hočejo bo ti na taborih in z druzimi demonstracijami italijanskim nespoštljivim željam upreti? Resnica je, da se Avstrijskej nij bati Italije, kajti Novara, Custozza in Vis so še v predobrem spominu. Ako bi se pa vsi Slovenci kot jeden mož vzdignili na Primorskem, ter bi slavnostno in javno rekli, da je večina dežele slav-janska, in da o Italiji nečejo ničesa slišati, potem no bi mogel nikdo več trditi, da sti Trst in Istra italijanski kraji. Česar pa vlada neče storiti, to storimo lehko tudi sami, kajti tudi v našem interesu je, da proti italijanskej zgrahljivosti protestujenio. Kakor sem pa v svojem dopisu preje jedenkrat poudarjal, storiti mora v tem domo- misel, da je boljše človeku biti zdravemu nego bolnemu. Gospa Ljudomila, katera je v prvem poglavji te pripovesti bila popolnem zdrava in vesela (posebno dokler se še nij omožila), začenja biti v drugem poglavji nekako nevesela in čemerna; nečesa je pogrešala. Ljubeznjivi nje soprog Kazimir Grebeuik se prestraši in pozove najbolj veščega zdravnika na posvet. Zdravnik takoj jame preiskavati; pregledal je oči, jezik, slušal kako utriplje srce, tipal za žilo, kar vse je gledal dobrodušni Grebenik z veliko bojaznijo. Zdravnik, okončavši svoje preiskavanje, zmigne z rameni in zmaje z glavo. Ko je zdravnik še premišljal, se oglasi Ljudomila, ter reče: „Menim, gospod, da mi je iti v toplicj, sicer —w „Kes, res, tako je, vašej bolezni bi prijalo, da greste v toplice, In to brez zamude!" odgovori ostroumni zdravnik. „A, v katere toplice, gospod V" vpraša Kazimir Grebenik, v skrbeh za svojo boljšo zakonsko polovico. Zdravnik mu učeno odgovori: „Kar se tiče toplic, menim jaz, da vsake pomagajo v takšnej bolezni." — Prejeinši zlatnik za Bovet, zdravnik otide, in sedaj Be završuje drugo poglavje te pripovesti. III. Halje, tunike, krila, ogrinjače, ovratniki, solni, riževa moka, srajce, prti, dišeča olja in vode, ter še petdeset drugih predmetov skla dajo so po gotovem redu v kovčeg — gospa Ljudomila se odpravlja v toplice. Grebenik je ves potrt sedel na naslonjaču ter često opominjal svoje sladke Ljudomile, da česa no pozabi deti v kovčeg. „Ali si vzela kakšno brisačo V" „Skoraj da sem je zabila!" „Tu li mi vzemi novo marelo. Stara je uže doslužila." „Dobro, da sem Be spomnila." IV. Nekoliko dnij potem je sedela gospa Ljudomila v vagonu prvega reda, potujoča v toplice. Naj gospod Kazimir Grobenik ne misli, da je soprogi dolg čas na železnici! Lop, mlad gospodič — zdi se nam, da je neoženjen odvetnik — ie tako pnja/.njiv, tla jo zabava. Spoznala sta se na potovanji, in zanimiv pogovor se je vnel mej njima. A, kar je še najlepšega: tudi on potuje v iste toplico. Da hočemo ves njiju pogovor zabeležiti, bi to poglavje precej narastlo. A to nij važno za nas, kajti nij bil govor kneza Uismurka na beiolinskem kongresu, zatorej ne treba, da ga č. čitateljem podajemo po stenografičuem zapisniku. V. Mladi odvetnik so je vsakega dne klanjal gospo Ljudoiuili v topliškej dvorani, laskajo so vrteč okolo nje. Ona so je zdravila. Zaradi promembe sta slebrnega dne hodila Be (sprehajat, in naša gospa Ljudomila Be je čutila vedno veselejšo in živahnejšo. -vinskem boji zoper državnega in našega narodnega sovražnika prvi korak duhovščina in uči-telJRtvo. Ti gospodje imajo sveti nalog, da podučijo ljudstvo, kaj da prav za prav I ral i jani nameravajo. To nalogo imajo v prvej vrsti duhovni gospodje in učitelji v tržaškem teritoriju in Istri, kjer bode boj z lahonst.vom hujši. Ako bodemo pa z združenimi močmi in skupnim ciljem pričeli boj, dosegli bodemo gotovo tudi zmago. Teh gospodov naj nič ne straši tega velicega programa, vsako priliko naj porabijo, da bodo slovenskemu ljudstvu stvar razjasnili. Dobro vemo, da so naši največji sovražniki Italijani. Nij se dovelj, da isterski lahoni naše rojake z nogami gazijo, hočejo jih tudi od svojih bratov ločiti za veke. Kvišku torej, in pogumno. Začnimo ob pravem času, in zmaga bode naša. Včeraj zvečer razsvitljeni so bili v čast cesarjevega rojstvenega dneva vsi griči okolo Trsta. Napravili so to Slovenci, da so mevža-stim lahonom pokazali, da nam je Italija de veta briga, letalci na „Corsia Stadion" o tem nijso ničesa vedeli; ko so pa zagledali krosove, videlo se je na njihovih namrgođenih obrazih, kako jih je to grizlo. To so bili pa le italijanisimi in nekateri krivonosi zidovi. Veličasten bil jo razgled v našo luko na predvečer cesarjevega rojstvenega dneva. Točno ob zasvetili so se vsi tu navzočni Lloy-dovi parniki v bengaličkem ognji, in na mno-zih spuščale ho se rakete v zrak. Ob jednom zasvetili so se na kraških gričih kresovi. Naj-krasnejši je bil oni na Opčina gori, iz kato rega so se videle posebno slavjanske barve. Oreta, Kontovelj in drugi kraji bili so tudi razsvitljeni. V Skednju se je pred furovžem za žgal velikansk kres, in godba je svirala cesarsko himno. Od tu svirala je godba skozi celi kraj cesarsko himno in Kadeckijev marš. Tisoč in tisoč osob bilo je v Trstu na „Molo S. Carlo"; mej temi mnogo znanih itali junisimov. Kako bo se vsemu temu čudili, kako so se jezili, to misliti more si le oni, kdor jih je opazoval. „Kaj pa vse to pomeni?" vpraša jeden italijanismo /raven meno stoječega Dalmatinca. rNo, ali ne veste, da je jutri našega cesarja rojstveni dan, — in naši bratje hočejo itali janskim rogoviležem pokazati, ka so lojalni Av strijci!" Osupnen pobero jo italijanisimo. Naj bolj se je pa čuditi, da so naši vrli kmetje do zadnjega vse tajno naredili, in da lahoni nijso tega ovohali. „Cittadino" in „Indipon-dente", katera časopisa uredujeta dva Italijana, kakor uže imeni Antonao in Matkovič svedo- čiti, — ta dva renegata delata He, kakor da bi ne bila ničesa vedela. No ! gospoda bi ina*e krč stiskal v želodci! Jednake demonstracije bile so tudi na gričih okolo Kopra in Isole, in lehko se reče, da je bila cela slovanska Primorska razsvit-ljena. Največje demonstracije godile so sa pa ob italijanske) meji: v St. Lueia poleg Soče, St. Klorijanu, Kanalu, Tominu itd., vsi ti kraji bili ro razsvitljeni. Kresovi so goreli na vseh gričih ob državnej meji proti Italijanskej, pov sod so bile narodne zastave razobešene. Iz Kormina in Vidma na italijanskej meji dobil sem telegram, ki poroča, da so se tam demonstracijam jako čudili, in nijso znali, kaj da pomenjajo. Moj prijatelj tam obljubil mi jo o stvari pisati, in tudi jaz vam bodem potem poročal. Ako bodemo vsako priliko porabili, da bodemo poudarjali skupno svojo narodnost, potem bode naš boj z itali janskim elementom gotovo srečen vspeh imel. Kakor se čuje, osnovala so bode na Pri morskem slavjanska zveza deželnih strelcev, katerih bodo trije odseki: jeden v Trstu, drugi v Tominu in tretji v Novem (Jradu ali Pazinu. Ta zveza bode imela nalog, da se bodo ljudje vadili v streljanju, ter bodo lehko našej armadi pomagali, ako se bode vob a z Italijo pričela. Misel ta je v resnici patrijotična in je le želeti, da so bode mogla tudi obistiniti. Vsako leto imeli bi deželni stre'ci svojo svečanost, in pri tej priliki bi se isterski Slovenci bolj spoznali. Čas je da ro združimo, ker Italijani ne bodo mirovali, in jo dobi\», da smo priprav ljeni, kadar jih bodemo sprejeli. Kakor čujem, bodo dr. Ivan Ložar, c. kr. gimnazijski vodja v pokoji, mestni magistrat zavolj zadnjih la-honskih demonstracij interpeliral. Videli bodemo, kuj bode za Italijo vneti gospod župan na to odgovoril. Italijanske novejša novine poročajo, da Italija pripravlja svojo armado za vojsko. V nimfo ilrlnve. Itntijn bi poleg naših avstrijskih slovanskih primorskih dežel in Tridenti, rada bi osvojila tuli Tunis Zaral tega so dogovarjanja z beiem v Tunisu, da bi stopil v zvezo z Italijansko Ako bi nastala vojna, moral bi bej tuniski Italiji pomagati, in vhod svojih luk zapreti sovražnikovim bro lovom. Razmere bile bi mej bejem tunskim in italijansko vlado jednake, kakor so mej angleško in turško vlado na Gpru, akopram bi bil način osvo-jenja Tunisa drugačen. ■*•**#«• uvida, da jej vse protivljenje proti fJrškej nič ne hasne. Zato bode baje odposlala Mehemed Alija na grško mejo, da bode ogledal, kako se bode nova grška mejna črta postavila General Totleben je 1B. t m. rusko armado v San-Stefano ogledal; bilo je 83 000 mož in 350 kanonov. Pri tej priliki je jeden Turek iz samokrosa ustrelil. Precej ugrabljen se je izgovarjal, da le strelil iz pnt.rijotičnega veselja, da bodo Itusi zapustili Turčijo. J\v»ni'ifi tudi nij po volji samoglavOBt in dvojezičnost vlade v Carigradu. Kakor poroča berlinski dopisnik „D*ily News", odposlala je Nemčija nekaj vojnih ladij v grško morje. Nemčija, ki se je tolikanj trudila, da se je v ohranjenie miru kongres v Berlinu sklical, znala bode tudi porto prisiliti, da bode kongresovo sklepe točno izvršila. Dopisi. Politični razgled« V Ljubljani 21. avgusta Na ttuttttfi bilje 17. t m. skupni'svet obojnih miuisterstev, kateremu je predsedoval naš cesar. Navzočni so bili miuisterski pred sednik knez Auersperg in finančni minister baron Pretiš, potem Tisza in Szell. Istega dne bil ja tudi vojni svet. Navzočen je bil vojni minister grof Bvlandt ltheidt. I k l»r«m-»alii 11» lioroiikciii 18. avgusta fl«v. dop.] Včeraj smo slovesno obhajali tukaj rojstni dan našega cesarja. Svečanosti v cerkvi se je udeležil cel občinski zastop, šolska mladež z učiteljem in prav mnogo ljudstva. Popoludne ob drugi uri pa se je volitev volilnih mož za deželni zbor, katero je okrajni glavar sam vodil, vršila. — Da ja ta skoro popolno protinarodno izpala, je pri tukajšnjih okolščinah čisto naravno, ker o agitaciji od narodne strani niti sluha niti duha nij bilo in zatega delj se tudi največ volilcev iz Št Danijela in Stroine volitvo udeležilo nij. Tem nasproti pa je nemško-uradniška stranka vse svojo privržence na volišče pripeljala. Pa vendar bi bila narodna stranka lehko zmagala. Prvotnih volilcev jo 57, jako malo število zil našo veliko občino. (>d teh se je volitve samo 24 udeležilo. Kje so bili ta dan naši slovenski kmetje? ti nijso vedeli, da je dan volitve? Sedaj so bodo svojih pravic in dolžnosti j zavedli? Tukaj še manjka poduka in buditeljev narodnega duha in ponosa, tukaj bi bilo plodonosno polje za našo duhovščino. Od učite- Gospoilu Kazimiru Grebeniku dober prijatelj, Damijan Klepet.ee, je opazil, da gospa Ljudomila in mladi odvetnik dan za dnevom, kakor dvojica zaljubljenih golobcev, sladko kramoljata ter se za pod pazduho vodita po izprehajališčih. Čudom se je čudil in nij mogel strpeti, temveč prime pero ter živimi barvami nasliče svojemu prijatelju, kar jo videl na svoje oči in čul na svoja ušesa. V listu je tudi še opomnil poštenemu gospodu Kazimiru Grebeniku, da mu takšno zdravljenje „nikakor nij po všeči". Na pismo pritisnu marko za deset krajcarjev in je vrže v globino poštno skrinjice. VI. Necega popoludneva stoji gospod Kazimir Grebenik v svojej prodajalnici ter zavija žafran, a gledi ga pismonoše z listom! Prebravši pisanje, takoj izpozna, kakšno vreme je. Pred vsem se spomni svojega nekdanjega načela, da nehče imeti ni lepe ni imovite žene, in žal mu je, ker so nij ravnal po svojem načrtu. Da nij Ljudomila iz imovite obitelji, no vedela bi, kaj so toplice, in da nij lepa, ne bi so bil isti sladkojezični mladi odvetnik utihotapil v njega zakonskega živenja srečo. A skoro stori sklep, da se sam napoti v toplice in sa tamkaj prepriča, jo-li istina, o čemer mu je pisal prijatelj Damijan Klepetec. Brzo priredi svoj zveženj, brez tunike in vso druge nepotrebna šare, in tretjega dne dospe v toplice, kjer se zdravi njegova soproga. Prvo opravilo mu je, da obišče svojo ženo. Toda, no najde je doma, in Btreža] mu pove, da je gospa Ljudomila Grebenikova odšla na sveži v/duh se svojim gospodom „soprogom". V Kraj mu pokazan obrne korake svojih nog gospod Kazimir Grebenik, da vidi sam na svoje oči tega proglašenega namestnika svojega Prišedši do neke klopi, zazre on dva člo-! veka, ter spozna glas svoje Ljudomile. I Postoji nekatere hipe, da čuje pogovor. Slušajočemu so mu dozdeva, da je v gledališči in da vidi pri/or, kako v ljubezni zatopljena na vrtu šepečeta „Itomeo in .Julija". Mladi odvetnik jo z iskrenimi besedami stavljal svoje »predloge", in ona jih je vestno sprejemala v zapisnik svojega srca. Namesto kolkov so njima rabili poljubi. A to nij bilo prvič, nego videti je bilo, da sta uže vajena. Ta hip se prikaže, kakor ^deux ex ma-china", z rosnim in srditim obrazom gospod Kazimir Grebenik, in nekatere minute gledavši zaljubljencev, (spregovori z očetovskim glasom mlademu odvetniku: „Sinko, sinko! Stori, kar koli hočeš, a pametnj moje besede: kadar se bodeš ženil, ne jemlji dekleta zaradi lepote in imetja, kajti prevaljen bodeS. Išči poštenja ter značajnosti, to ja največja lepota iu najdražjo blago!" # Kronika nam ne poroča, jeli še kedaj želela gospa Ljudomila iti v toplice, ali ne. Ijev nij govoriti, ker oni morajo pleBati, kakor uaš šolski vodja in okrajni nadzornik žvižgata. Voljeni so 3 kmeti, 3 uradniki, 2 učitelja, 2 trgovca, 1 zidarski mojster in 1 bra nje ve c, zatorej vseh 12. Jtden ali dva voljenih kmetov bodeta morda za našega poslanca gosp. Kinspitlerja glasovala, pa še to nij gotovo, ker nuši kmetje le preradi za kuku prijamo besedo iz ust kakega gospoda svoj narod zatajijo, in proti prepričanju za nasprotno nam stranko delajo in glasujejo. Kakor ravno slišim, so volitve v junskej dolini bolj narodno izpale, tako, da imamo nadejo, da bodeta naša dva kandidata zmagala. V to Bog pomozi. Domače stvari. — (Koncertovala v čitalnici) bodeta dene s zvečer igralca na citre Ivan J ob st in Ivan Stelzer. Program je vrlo zanimiv, in bodo slušalei imeli priliko čuti J. B lu ml ach er j a „Janičarski stopaj". — (G. la j tn an t Po 1 aj našega domačega polka), o katerem so najprej privatna pisma iz Uosne, in po teh nem.-ke in slovenske novine poročale, da je padel v boji pri Jajci 7. t. m., pisal je svojej materi v Sežano pismo, datirano s 14. t. m., da je še živ in zdrav. Hvala Bogu! Lehko si mislimo, kako vesela je bila mati, prejemši to pismo, ker je svojega sina uže mrtvega objokovala. Koliko takih žalostnih prizorov bi bilo lehko prihranjenih ubogim, ki imajo svoje doli v Bosni, a ne vedo, ali so še živi, ali uže mrtvi. Dozdaj naznanjajo samo imena padlih oficirjev, kakor bi se človek še le pri oficirju začenjal! Koliko trpe uboge kmetske matere, tega ndiče ne pomisli. K t daj uže vendar izvemo imena tudi padlih, ranjenih in pogrešanih prostakov? — (Lovec J a k o b T i p o 1), 7. lovskega bataljona, ki je bil ranjen pri Čitluku v Hercegovini, umrl je za svojimi teškimi ranami. Tako naznanja „VViener Ztg." — (Naša rojaka) gg. dr. P. Zupa-nec Iti dr. A. Lisjak sta oba oddelena k marodnej bolnišnici v Varcarevem (Varkar Vakuf). To in tudi vest, da dr. G ros nij padel, naznanjamo s tem večjim veseljem, ker se je uže govorica raznesla, da sta ranjena. — (Dež.) Prehitro smo hvalili toplo in posebno za vinsko trto ugodno vreme meseca avgusta. Zopet je začelo deževati, in bati se je, da se ne bode kmalu zvedrilo. — (Za ranjence.) M ozira k i trg hoče prevzeti dvanajst ranjencev naše okupacijske armade, ter jih brezplačno preskrbeti s hrano in vsem potiebnim. — (Konji in vozovi za Bosno.) Firma Pongrac v Zagrebu je prevzela vse prevažanje po Bosni za armado. Konje in vozove so zdaj celo tukaj po Kranjskem začeli agentje ali kupovati, ali jih najemati. Kdor hoče s svojim vozom v Bosno, obečajo mu 15 gold. na dan. — (Iz seje deželnega odbora 10. a v g u s ta.) Deželni odbor je pritr.iil prtdlogu, da se dverazredna ljudska šola v Velikih Laščah razširi v trirazredno, in da se plača 3. učitelja postavi na 400 gld. — Na dopis za rad posojila iz deželnega ali normalno šolskega zaklada ki ga potrebuje občina šmartmska pri Litiji za popravljanje podrtih stropov šolske hiše, ki je bila še le pred 1 letom dodelana (!), se deželnemu šolskemu svetu odgo vori, da je za tako posojilo treba dovoljenja deželnega zbora. — Omenilo se je, da vred-ništva tukajšnjih časnikov tudi zamorejo prejemati darove v podporo rodbin reservistov in in jih izročati deželnemu odboru lia/.ne vesti. * (lluske prišlovlce.) Volk je povabil kozo na kosdo, a ta se mu je zahvalila. — Lisica še speča šteje kokoši. — Volku se menjava vsako leto dlaka, a ostane ipak le volk. — Ljubezni, ognja in kašlja se ne more zatajiti. — Skleni prijateljstvo z medvedom, a sekiro drži v roki. — Kdor ima žolč v ustih, temu je vse grenko. — Celo lopove stori kruh in sol ponižne. — Poln želodec je gluh. — Ne lovi dveh zajcev ob jednem, uideta ti oba. — Bogu se nikdar ne mudi, on Bi je svest svojega cilja. — Vragu zapri vrata pred nosom, prišel ti bode notri skozi okno. — Ne hvali žetve, predno da si jo spravil. — Nij potrebno norcev sejati, vzrastejo uže sami ob sebi. — Z Bogom idi črez morje, brez njega še črez prag ne. — Resnica se v vodi ne vtopi, in ne zgori v ognji. — Jeden neumnež vrže kamen v lužo, a potreba je vcusi 7 pametnih ljudij, da ga poberejo. — Materina roka ne zlomi kosti. — Svetovajo radi mnogi, a pomagajo le redki. — Dobra vest je božje oko. — Laži hodijo z gujilimi nogami. — Kdor laže, tudi krade. — Ako greš ven, moh je-denkrat, ako greš na morje, moli dvakrat, ako se pa hočeš poročiti, moli trikrat. Dunajska borza 21 avgusta (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . Akcije narodno banke Napol . . C. kr. cekini Državne marko . 62 gld. 35 kr. . «4 „ 55 n . 72 , 65 n . 111 „ 50 n . 810 „ — n 80 ti 55 n • g , 27 •/, »i . 5 „ 12 » . 100 „ 75 n • 57 „ — n irr.u-fca :Wir empfehlcn=i:- foicltttit. als Bestes und Preisvvurdiflstes Die RegenmanTel, Wagendecken (Plachrn), BeUeiniagen, Zellslolfo der k. k. ]>r. Kahrik -■=- von M. J. Elsinger & Sohne in Wien, Neubau, Zollergasse 2, ieferanten dea k. und k. Kriersmlniiteriuma, Sr. Maj. I Krlej »marine, vieler Humanitatsanstalten etc. etc. I frine cene v Ljubljani 21. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 03 kr.; —rož 4 glđ. 90 kr.; — jedruen 4 gld. 23 kr.; — oves 3 giu. 25' k..-., — ajda 5 gld. 88 kr.; —- proso 5 gld. i>3 kr.; — koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov — gl, — kr.; — flftol hektoliter b gl. 50 kr.; uiaaia Hidogram — gl. i>3 kr.; — mast — gld. 82 k«., — ipoii tviaen— gl. 70 fer.; — špeu povojoii — gU Jo ar. — j4 kr.; — uauimiie 56 kr.; — aviuj^io idddu 66 kr.j — ue.ua iaaJ kilogramov 1 gid. 42 ki •; — slame 1 gold. 42 ar.; — drva u-Ua 4 kv. uieiruv i gold. 5'J kr.; — mehka 4 gld. 60 kr. tštev. G232. 0262—3) Od c. kr. okrajne soduije v Litiji se naznanja: Na prostovoljno prošnjo Edvarda Ko-blarja v Litiji to bode njegovo zemljišče v gruntuih bukvah davkarske občine litijske pod vložuo številko 28 in 100, h kateremu tudi hiša, v katerej bodnija uruduje, pripada, dne 33. avgusta 1*7* dopoludne ob 0. uri v Litiji posamezno po paicelah za skupno izklicno ceno 13.000 goldinarjev prodalo. Prouajalec gospod Edvard Koblar sije pridržal v 3 dnen kup odobriti. Kupec mora polovico kupne svote takoj, in polovico v jednem mesecu v sodnijske roke plačati. Dražbeni pogoji leže pri podpisanej sod-niji, in jih sme vsakdo pregledati. C. kr. okrajna sodnija v Litiji, dne 15. avgusta 1878. Karel S. Till trgovstvo a knjigami in 2>nj>irjemf pod Trančo it, 2t zaloga vseh potrebnostij za- urade in kupčij stvo ;-zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), slikarje in risarju. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovaltie in opravilno knjigo. Izdeljujejo se tudi monograini na pisemski papir, visitne karto in pisemske zavitke. (158—70) Gostilna „pri zaponi" (ziir Sclmallc). SME" ter vit, IMS (v Šelenburgovih ulicah, poleg kazine v Ljubljani), je bila dne 17. t. m. zopet odprta. Priporočamo p. L domačemu in tujemu občinstvu najtoplejše, da zopet izvole obiskavati to staro in uže priljubljeno gostilno. Ondi se dobivajo dobra jedila, in Kosltarjevaa liivarnii skrbi za izvrstno pivo. (*^6l—1) OS' o rj 5. 3 v- < u. — M ? E st c. £. Bi V r £. a. 9 s. i * a i * SI » 1 c g "*0B g a S 5. - b. s m b % B -"o » a-n o B ■"• te tr w © „. m a 5; H -i , _. 1 ~HQ 1 wtt tr • M e •s 9 H«' H 1 H ON B ~ 1 I m r na m I O £ • £T 5* H I SLS 'm £ -i t. M. p M 0£ tO tSa ta s.-s t. n c I*rvl, |tru\i. bliiK«>li»Niil JaliCI lI«ill-o\i sinili.1 pi .-paritii imajo \ur- sl\ iiiiiiI.ii. nl.ii|i/t-iiti v <-. kr. itv.-otr. \I jiu t<- |xinI<>\mi |i> IS IT.i Z s S 5 = i H: 118 .t • B t I} S J P ■ 5 5 E -. w Bolnim v želodci itd. C. kr. dvornej fubriki bladuili |jrep«ratov o. kr. svdta in dvornemu proakpbUsvsilou skoro vt»oii evropskih v lu - darjAVi ^10?r>iikili reclov itd. itd. VlavHbuvf/, IS. juniju 1N7H. Vala tfmirz Ifojf-ovo /ilruvilno pivu od »ludnu^.i traktu ukrupilo ju juko mojo inutur pri bološoj v želodci. .1. Strm k, _ boniHirHuluvurdtruanu 43. iti lih: Prosim pošljite mi zopet Vuau i/.vratm- •huti z llujf-ocf Hladno zdruvilnii Ookolude. lUoItlcf. lii-tul Uunzrtulufjirl l-'rvil>Uff/u. Vuiii Jlv/f-ovti zilruvilnu cokiiladii.1 nioku otl bludu moi-iio vpljivu lin otroke, iii kukor hom <-r tiuli preveril, tudi uu »turu Ijiuli. /.uto vuu prouim, du ml pošljete bu uukoliko »kutlu-, Baron pt* tfocobi-KlOstt Ittlilint.tii{f. l/.vrbtnu je Vu»u ./im< v HojJ-orii /druviluu tokolada od aladd, kukor tudi tuko Val ■Tcmm ttoff-ov prani bonbon od alado. blkoraj OndovltO mu ju oboje mojeKU /.u->l.n. i. _.i i.i,' 11.l o/ilruvilo. Probnu Vtt», du mi 6o polUate, II. pl. y.,uu eknlriiktu, ki jo hvoj dobri vpljiv liolmm uu praUl in pUtti dokazal, »c nekoliko poslati. 7". M i nyln ti i. Dobiva be pri kkaiju 11. tVoOOfJ v l.juhljmii. 1'rodajaUi doliivujo conejo. {211—B) e s 2 S 93 B o ' ; ..s Hi i - r. S »S C i1. Ti.- 3 9 JI - - i; BI z s % I iT i 1'rvi. j >■-.-. \ i. sli / ii ilpni » I |li joii. lilii^imiisiii .Iuiii-7. lloll-iiv |nsm slailm l.onl.oii |. v \ i su 11* oni |iii|iii|ii l«-r ,|r Iiil i :lnl< na m iilisiind.il jhisIip-«iin|n I II. rit l oil 111, n n. Izdatelj in uitilnik Maks Armič. LuBtmua in tlak „Narodne tiskarne",