Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Položaj v Beogradu. Za časa volitev je odločak) usodo* države ljud&tvo in je Beograd gledal, kako se je to iKvršilo. Volitve so končane in zastopniki naroda so izvoljeni in žfe prihajajo v Beograd. Beograd je zato postal zopet središiQ& vse politike. V Beograd se je vrnil tudi kralj, kateremu Jb Vukicevič poročal o volitvah. V Beogradu so tudi vsi vodi!" ni politiki, ki se pripravljajo za, oziroma proti vladi. Vlada ne odstopi, ampak se le izpopolni. Sedanja vlada ima itak vecino, posebno še z vstopom SLS v vlado. Zato ne bo podala ostavke, ampak se bo le izpopoloila. SLS dobi dva ministrstva, tako poročajo beograjski Isti. Delo vlade — znižanje davkov. Naša glavna zahteva — izjednačenje in znižanje davkov — je glavni program vlade. Sklenjeno je, da se bodo davki znižali za 1 desetino. Radikalna stranka za Vukiževiča. V radikalni stTanM so bile pred volitvami tri struje. Najvplivnejši so bili pasičevci, korupcijonsti, ki so imeli v rokaJi glavni odbor radlkalne stranke. Tem najbolj nasproini so bili Vukičevič, Lj. Jovanovic in njegovi. Vmes v sredini pa je bila tretja skiipina Uzunovič in njegovi. Po volitvah se je položaj precej izpremenil. Pašičevcev je okrog 10. Njihov vodja je znani Nastas Petrovic, ki je Inid <v kritiki, a za nič pri delu. Vsa drugi radikali pa so za Vuikičevica in njegovo politiko. Če pašičevci ne bodo držali strankine discipline, bodo izfeljučeni iz stranke. Med obema skupinama se še vrše pogajanja, ki jih vodi bivši podpredsednik stranke Ilija Mihajlovic. Jasno je, da je Vukičevič, oziroma njegov drug in idejni voditelj Vukičevičeve politike, Ljuba Jovanovic, ki je fe zopet zdrav, gospodar položaja. Radiževci išžejo stike z Davidovičem in Pribičevičem. Zvezali bi se v svojem obupu z vragom, samo da bi bili n* varnem. Njihova dva odposlanca sta odišla v Beograd na oglede, pa sta se vrnila — žalostna. Pribiževič ne ve, kaj bi. Zanimivo je to, da šteje PribjV čevič vse glasove, ki jih je kje dobil v kompaTiiji z drugimjv kot svoje. Ker ne bo prišel v vlado, če tudl ima potom slovenskih demokratov skrito zvezo z DavidovicevLmi demokrati, bo imel čas šteti svoje krogljice. Demokrati-Davidovičevci bi se pravzaprav ne smeli imenovafi Davidovičevci, ker je Ie ena tretjina kluba, to je okrog 20 poslancev, z Davidovidem, okrog 40 pa jih ima Marinkovič ua svoji strani. Davidovič ni namreč čiso zanesIjiv zaveznik sedanje vlade. Se je že razgovarjal celo s Pribieevičem in Radičem za skupno sodelovanje proti vladi. Toda uvideti je mogel, da to ne pojde. Če ne bo sledil Marinkovičevi politiki, ki je za sedanjo vlado, se bo klub razcepil in pri tem bo Davidovič kratkega potegnil. Povdariti je treba to,dasoz Marinkovičem poleg 40 demokratskih poslancev tudi še spahovci, teh pa je 18, da jih je skupno zopet okrog 160. Ostale politižne skupine izginejo. Nekatere male skupdne, ki imajo po par ali enega poslanca, ne pomenijo v Beogradu ničesar. Slovenski delavci so mislili, da so si kaj pomagali, ko so izvolili enega socijalista. Istina pa je, da bodo šele zdaj prav spoznali, da pri nas nima pomena voliti poslanca-socijalista, ki je v Beogradu itak brez vpliva, ampak je potrebno, da se delavstvo priključi res socijalno delujooi Slovenski Ijudski stranild. V DRUGIH DRŽAVAH. Italija je kruta! Našim bratom je iz jeze, ko na&i državi ne more blizu, naprtila preganjanje, ki je bolj kruto kot je bilo kedajkoli pod Avstrijo. Časopisje so jim vzeli, knjige oropali, društva razpustili, shajanje prepovedali, vse je italijansko, še v cerkvi pritiskajo za italijanske pridige, a duhovniki zdrže med njimi in bodo zdržali do kraja. Italijan dela na to, da bi izzval Jugoslavijo v vojno, ker sedaj nima več sam nobenega vzroka zoper nas. Toda ta krutost se bo že o pravem času maščevala, saj nobena drevesa ne rastejo do nebes, tudi italijansika ne! Na Bolgarskem je vedno vecje navdušenje za to, da bi se cim bolj približali Bolgarska in Jugoslavija. Na Bolgareko se bo vrnil in bo tam prebival tudi bivši kralj Ferdinand, katerega sin Boris je zdaj bolgarslki kralj. Na Rumunskem so se malo pomirili, ko se je bilo bati, da bi prista&i bivšega prestolonaslednika Karla napravili kak upor. Zdaj pa se je Karl sam odpovedal vsakemu vmešavanju zoper voljo svojega očeta. Strahote na Kitajskem so vedno hujše. Zdaj so se prav divje začeli klati med seboj. V enem samem mestu leži 80 tisoe mrtvih, katerim so odrli kožo z glave. Ubogo Ijudstvo silno trpi, posebno pa še, ker je zavladala v deželi lakota. Država tukaj ne pomaga nič. Gospodar je tisti, ki ima denar in vojsko, katero plačuje. Društvo narodov zboruje, a tudi to zborovanje je bolj zato, da razni državniki skušajo drug od drugega izvedeti, kaj namerava. Mirovni predlog Poljske, da ne sme nobena država druge nenadoma napasti, ni bil sprejet. Zborujejo pač diplomati in ne narodi . . .