ttoitntna plačana v gotovim; Posamezna Stev. Din 1*-« Štev. 5. V Ljubljani, dne 31. fanuaria 1929. Leto XII. tlpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnin ti tutmttvo: četrtletno I Din, polletno II Din, celoletno 3« Bil; n lu> lemstro raien Amerike i četrtletno It Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika leta« I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrafnlee t IJnSlJani, IL 10.711. Razpust vseh političnih strank v državi Zadnjič smo poročali, da so bile razpuščene vse .verske in plemenske stranke v državi, med njmi Slovenska ljudska stranka. Obenem smo že zadnjič izrazili domnevo, da bodo morda razpuščene sploh vse stranke. No, in v vladi je res prevladalo mišljenje, da se določbe člena 3. zakona o zaščiti države nanašajo na vse politične stranke. Notranje ministrstvo je 24. januarja izdalo odlok, ki odreja razpust vseh političnih strank, v kolikor že niso bile razpuščene na osnovi člena 3. zakona o zaščiti države kot protidržavne, verske ali plemenske. Vest o tej odredbi vlade je izzvala veliko senzacijo, iri to tembolj, ker so se skoro vse stranke, ki ne spadajo pod člen 3. zakona o zaščiti države, na podlagi člena 4. omenjenega zakona prijavile za dovoljenje nadaljnjega obstoja in delovanja. Z odlokom notranjega ministrstva so bile torej razpuščene: Narodna radikalna stranka, Demokratska stranka (Davidovič), Samostojna demokratska stranka. Republikanska stranka. Ženska stranka. Socialistična stranka, Zemljoradniška stranka in Baikansko-se-ljaška stranka; razpuščene pa so bile tudi vse one manjše stranke, ki so imele svoje centrale izven Beograda, i Še istega dne so policijski organi po nalogu notranjega ministrstva obvestili o razpustu zastopnike posameznih strank, izvršili popis imovine, zaplenil arhive ter zapečatili prostore posameznih strank. Vodstvo demokratske stranke (Davidovič) je imelo svoje prostore v demokratskem Meščanskem klubu na Terazijah. Pri popisu imovine sta bila navzoča člana glavnega odbora in bivša poslanca Slavko Dukanac in Boško Vlajič. Policijski organi so zaolenili arhiv in ga prepeljali na policijsko direkcijo, prostore Da zapečatili. Prav tako je bi zapečaten tudi Radikalski doni, kjer je imela svoje prostore Narodna radikalna stranka. Tam so bili navzoči Marko Trifkovič in bivši poslanec Stojadinovič-Se-gedinac ter član glavnega odbora odvetnik dr. Miletič. Istočasno je bil razpuščen tudi radikalni dijaški klub «Slovenski jug». Pre-rhoženje kluba je izročil policijskim organom predsednik kluba Jovanovič. Tudi prostori tega kluba so bili zapečateni. Policijski organi so se istočasno zglasili tudi v uredništvu radikalnega glavnega .glasila »Samouprave*, ki je sicer že takoj po 6. januarju prenehala izhajati. Tudi tu je bil izvršen popis imovine, na kar so prostore zapečatili. Za Zemljoradniško stranko je prisostvoval aktu razpusta dr. Milan Gavrilovič, prvi podpredsednik glavnega odbora. Prostori strankinega vodstva in prostori uredništva glavnega glasila stranke «Scla» so bili nato zapečateni. Istega dne se ie zglasil policijski pisar Ste-panovič tudi v bivšem klubu SDS. O razpustu stranke obveščeni zastopnik osrednjega odbora dr. Radešič je sporočil policijskim or- ganom, da je bila že lansko leto izvršena likvidacija tajništva in osrednjega odbora SDS v Beogradu ter da so prostori, v katerih je bilo nameščeno svoječasno tajništvo, že prepuščeni privatni stranki. V teh prostorih ima svojo odvetniško pisarno dr. Gjermanovič. Na enak način ie bil izvršen razpust vseh ostalih strank. Delo na strankarskem polju sedaj počiva, zato pa naj se posivi delo za narod na prosvetnem in gospodarskem polju. Z razpustom strank se je nehalo strankarsko nasilje in nihče ne bo več preganjan, ako bo na pr. Sokol. Dolžnost naših naprednih ljudi je, da se z vsemi močmi posvetijo delu za narod. Okrepite sokolske vrste, naša prosvetna dru- štva, čitalnice, pevske zbore, gledališke odre in ustanavljajte prosvetna ter gospodarska društva, kjer še ne obstoje. Ustanavljajte zadruge in posvečajte največjo pozornost našim narodnim obrambnim organizacijam. Zanesite novega življenja v to delo, ki bo resnično delo za napredek naroda. Društva, ki se ne bavijo s politiko, bodo lahko nemoteno delo-« vala dalje, kakor je razvidno iz naslednje navedbe notranjega ministra velikim županom: «Gospodarska, kulturna, prosvetna in viteška društva, ki imajo sicer plemenski ali verski naziv, se ne razpuste razen v primeru, da obstojajo stvarni dokazi in verodostojni podatki, da se ta društva bavijo s političnimi posli. Zakonodajalec ni imel namena ovirati delovanje gospodarskih, kulturnih, prosvetnih, človekoljubnih in viteških korporacij, dokler delajo v pravcu narodnega napredka.* Novi enotni kazenski zakon Minulo nedeljo je podpisal kralj ukaz, s katerim je sankcioniral enoten kazenski zakon za vso državo. O tem je pravosodno ministrstvo izdalo obvestilo, iz katerega povzemamo : Novi kazenski zakon je dobil kraljevo sankcijo in bo te dni proglašen. S tem zakonom se izenačijo kazensko-pravni predpisi v vsej kraljevini in se uvajajo v naše sodstvo najmodernejša načela, na katerih temelje najnovejši načrti kazenskih zakonov. Izdelava načrta novega kazenskega zakona je bila nadaljevanje dela na načrtu kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo iz leta 1910. Komisiji, ki je bila imenovana leta 1920. za predelavo tega načrta je bila sestavljena iz najuglednejših strokovnjakov. Sedanja vlada je oodvzela takoj kot enega prvih svojih ukrepov, da se to gradivo ponovno pregleda in izvrši končna ureditev načrta kazenskega zakona. Pri tem je bilo tnerodajno stališče, naj bo novi zakonik strog, toda pravičen; naj obsega zaščito vseh pravnih dobrin, zlasti pa zaščito onih dobrin, ki so vsem skupne in najsvetejše, kakor vladar, kraljevski dom, država in njena ureditev kakor tudi zaščita državne oblasti. Tako so v novem zakonu odredbe za pobijanje komunizma in anarhizma, nadalje ukrepi proti sramotenju države kakor tudi ukrepi za zaščito suverenosti kra-i ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, česar, ni bilo v dosedanjih zakonih. Dočim so stari zakoni izhajali s stališča, da je kazen edino sredstvo v borbi proti kriminalnosti, se je naš novi kazenski zakonik postavil na stališče, da so tudi druga primerna sredstva za zaščito družbe. Eno izmed najznačilnejših obeležij novega kazenskega zakonika je načelo individuali-zacije, da se namreč ne upošteva kakor prej samo kaznivo dejanje, temveč da se posebna pozornost posveča tudi osebnosti storilca. Izhajajoč s tega stališča dopušča zakon na eni strani, da more sodnik v posebno lahkih primerih storilca oprostiti vsake kazni, na drugi strani pa more v posebno težkih primerih iz-premeniti tudi predpisano vrsto in mero kazni. Iz tega je razvidno, da izpolnjuje sedanja vlada svojo pri nastopu dano obljubo, da hoče biti napredna. Novi kazenski zakon ne stopi takoj v veljavo, temveč šele skupno z drugimi kazen-sko-pravnimi zakoni in naredbami, s katerimi tvori enotno celino. Izseljenški odbor v naši koloniji v Nemčiji D ii s s e 1 d o r f, januarja. V zapadni Nemčiji, v rensko-vestfalski provinci živi okrog 50.000 naših rojakov, večinoma delavcev, zaposlenih v rudokopih in preroogo-kopih, nekaj pa tudi v kovinski industriji. Pretežno so se nastanili naši rojaki v teh krajih že pred vojno od leta 1900, dalje. Le prav malo število jih je prišlo kesneje. Naši rojaki v Nemčiji imaio celo vrsto krajevnih organizacij, ki so kakor znano razdeljeni v dva tabora, in sicer v Zvezo slovenskih katoliških društev s predsednikom g. Kalanom ter v Zvezo jugoslovenskih delavskih in podpornih društev s predsednikom g. Bolho. 1 Tako razcepljena kolonija ni bila v stanju, da obvaruje svoj narodni značaj čist ter da napravi nekaj solidnega na kultu rno-prosvetnem polju, zlasti ker sta se obe skupini po časopisju ostro napadali. Gotovo je bila tudi ta razdvojenost kriva, da so mnogi nezadovoljni rojaki- prestopili v avstrijska društva. Mnogi so postali tudi nemški državljani, ker jim je nemško državljanstvo nudilo mnogo več zaščite kakor naša društva in naša država. Naš generalni konzul v Diisseldorfu g. Mar-kovič je videl te spore in je začel akcijo za po-mirjenje med našimi rojaki. Spočetka ni bilo uspeha, šele decembra lanskega leta-, ko je prišel v kolonijo novi jugoslovenski izseljeniški za- stopnik g. Borislav Deželič, se je položaj izboljšal. G. Deželič. ki je videl vso resnost položaja, je začel pogajanja z zastopniki obeh skupin in na prvem skupnem sestanku, ki se je vršil v našem konzulatu v Dusseldorfu, se je posrečilo, kakor je «Domovina» že poročala, sestaviti Izseljeniški odbor jugoslovanskih državljanov za Nemčijo na temelju vzajemnega sodelovanja. Ta odbor je sestavljen iz vrst vseh naših izseljeniških organizacij v Nemčiji brez razlike in se ne meša v avtonomijo njihovih že obstoječih zvez. Naloge odbora obstoje v proučevanju in brigah okrog vseh vprašanj socialnega, gospodarskega, kulturnega, prosvetnega m moralnega značaja, ki se tičejo celokupne kolonije. Ta odbor bo dajal informacije zastopnikom naše države v Nemčiji, kar bo velike koristi, za napredek in zaščito naših izseljencev. V Izseljeniški odbor so izvoljeni odlični možje v koloniji: za predsednika izseljeniški zastopnik g. Deželič, potem oba voditelja obeh zvez, g. Ka-lan za podpredsednika in g. Bolha za generalnega tajnika. Mora se priznati, da sc je po zaslugi g. Dc-žcliča doseglo nekaj, kar se je videlo prej skoro nemogoče. Hvale vredno je dalje, da so končno tudi naši rojaki uvideli potrebo tesnejših vezi in skupnega nastopanja. MORAVSKA DOLINA. 2e dolgo se ni nihče oglasil iz našega kraja. Sicer se pa tudi ni zgodilo nič posebnega, vendar pa moramo premotriti nekaj važnih vprašanj, ki se tičejo posebno južne strani naše doline, katere prebivalci živimo kakor odrezani od ostalega sveta. Prijatelj, ki še nisi bil na Vrhpolju, pridi v to prijazno in mično vasico! Sprejet boš gostoljubno in ko se okrepčaš . pe truda -polni« boji, greva še v Stegne in V ebe Javoršci. Videl boš, da je kraj resnično lep, toda čudil se boš, kako mi občujemo z ostalim svetom, ker nimamo nikjer poštenega izhoda. Np eni strani je visok hrib, na drugi pa globok jarek. Ljudje božji, treba se bo zgeniti in popraviti pota, ftiost čez jarek ali pa cesto Čez hrib, če bomo hoteli naš les, katerega je še precej, vnovčiti tako, da nam bo res kaj vrglo in da nas ne bo sram pred tujcem, če nas kdaj kateri obišče. Isto je z vodo. Imamo sicer več studencev z dobro pitno vodo, toda ker so precej oddaljeni od vasi, strašno trpijo ljudje zaradi vode. Če bi se napravil nekje primeren reservoar in bi se voda uvedla v posamezne vasi, ne bi ob nobeni suši manjkalo j vode. Koliko manj bi bilo trpljenja. Bilo bi pa to tudi v higijeničnem oziru velikega pomena. Na delo, možje, podpirajmo drug drugega, ker v slogi je moč. Enako na slabem smo tudi z dušnim pastirstvom. Naš duhovnik leži že celo zimo bolan. Nam se smili, kajti hudo je, če je človek bolan, vendar pa ljudje upravičeno godrnjajo, ker se služba božja ne vrši v redu in so šolski otroci brez kateheta. I BREGANA. Dne 27. januarja se je vršil občni zbor Sokolskega društva v Bregani. Oivoril ga je | brat starosta Rajeevič, pozdravil prisotno članstvo in označil pomen tega dne, ko se mora polagati bilanca celokupnega društvenega dela. Sle-dila so izčrpna poročila posameznih lunkcijonar-j jev, iz katerih je bilo razvidno, da se je društvo I zavedalo svoje dolžnosti in nalog Sokolstva. Da j članstvo zaupa svojim funkcionarjem, je dokazalo s tem, da so bili zopet vsi z malo izpr^membo izbrani v odbor, ki se je konstituiral takole: Za starosto je bil ponovno izvoljen P. Rajčevič, za namestnika staroste Aleksič Franc, za tajnika Kalin Feliks, za načelnika in blagajnika Jelinek Milan, za namestnika načellnika Vegelj Ivan in Komočar Franc, za proSvetarja Dolinrir !Zdenko. Odborniki po: Hribar Amalija, Šetinc Ahton, Jelinek Fr. ml., Kalin Josip ml., Garašič Josip, Bratamč Franc, Zobarič Jakob,- Ivanjšek Andrej, Biščan Milan. Nadzorni odbor: Staničič P. Stanko, Šinkovec Anton in Bratanič Franc. SEMIČ. Občni zbor Sokola se bo vršil 10. februarja in ne kakor smo pomotoma poročali 3. februarja. | TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. Neki podjetnik je .v, vasi Pijavce. kupil, zemljiške, kjer namerava postaviti žago in mlin. Vsi zveseljem pričakujemo novo podjetje. — V nedeljo 3. februarja do imelo tukajšnje Prvo gospodarsko dobrodelno društvo V "prostorih g. Prijatelja redni občni zbor. K obilni udeležbi ste vabljeni vsi člani in vse članice, pa tudi nečlani, ki bodo videli, kako I koristno in potrebno je tri društvo za vsakogar. I— Omenjeno društvo bo priredilo pitdpustno J kmečko maškerado 10. februarja v prostorih g. Fr. Papeža v Krmelju. OPLOTNICA. (Smrtna kosa in druge novice), V Čadramu je preminul te dni po daljšem trpljenju za jetiko komaj 30 let stari posestnik g. Anton Gbrul, ml. Bil je vseskozi mirna in blaga duša ter priljubljen med tukajšnjim občinstvom, ki ga je tudi v ogromnem številu spremljalo na njegovi zadnji poti. V oporoki se je spomnil z lepimi zne-j ski tukajšnjih ubožcev, šole, mariborskega semc-I nišča i. dr. Bodi mu lahka domača žemljica!— Na ; pokopališču se je ob priliki pogreba ponesrečil 61etni Herbert Kren, katerega je zadel na prsni kcš po neprevidnosti odraslih prevrnjoni grobni kamer. Nezgoda k sreči ne bo imela zlih posledic. — Pri sankanju si je zlomil nogo llletni, učenec Lojze Stopar iz Oplotnice. Sedaj se zdravi vj mariborski bolnišnici. . y | KOKARJE V GORNJI SAVINJSKI DOLINI. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save g. Radoslava K n a f 1 i č bivšega nadučitelja na Gorici (ohčina Kokarje)* za njegove zasluge v šoli in med narodo&t To odlikovanje se nanaša tudi na imenovano občino^ kajti ona se je po navodilih svojega nadučitelja podala leta 1003. v boj za pravice slovenskega jezika in je dosegala najboljše uspehe; Kako visoko se je povzpela njena zavednost, nam dokazuje njena prošnja na cesar ia, ko je, lefa iOoS. po vseh avstrijskih časopisih odmevma bojna tromba proti Srbiji ob priliki aneksi je Bosne in ! Hercegovine, Občinski odbor je predložil cesarju neizmerno škodo na krvi, gospodarstvu, .prenio-! ženju itd. v obeh državah, naglašal je,'naše iii hrvatsko bratstvo s Srbi po krvi. vierj, in jezik I omenil nevarnost evropske vojne in kOlično prosil, naj se spor poravna mirnim potom. Cesarski dvor je na to prošnjo molčal Šele leta 1914. je prišel odgovor: G. Knafbča so zpp li. Pred domobranskim sodiščem v Gradcu ter pozneje pri okrožnem sodišču v Celju je s spretnim zagovorom dokazal, da se je njegovo delo in Ves boj ( občine Kokarje gibal y mejah takratnega državnega osnovnega zakona. Obe sodišči sta ga mp* 1 rali oprostiti krivde in kazni, s Čimer je bila zakonitost naših jezikovnih pravic tudi mei' vojno priznana. Kraljevo odlikovanje se ganaSa'torej tudi na plodonosno delo občine Kokarje in vseh njenih odbornikov, ki po večini še živijo iri se 8 ponosom Opominjajo svojega dela ter svojega Soteščnn: - . I w < ■ i Žrtev ljubezni in zvestobe ■; . Povest iz predvojne dobe. i : < % (Dalje.) ..........vit | Počasi so srkali okusno kapljico in premišljali, kdo bo najbolj deležen nenadnega obiska. Skoro vsak je imel v Ameriki kakega sorodnika, strica ali brata. Nihče pa še ni prejel poročila o njegovi vrnitvi. Nekateri so mu že zamerili, zakaj se je ustavil v gostilni In zakaj se jim tako dolgo ne pokaže. - Tedaj so se odprla vrata sosedne sobe Irk na pragu se je pojavil mladenič, ki jim je v pozdrav zamahnil s klobukom. Bil je visok^ rasti in nekoliko bledega obraza. r j »Ali ni? Ali ni?« so si v zadregi šepetali; »Roginov.. .s jih je rešil ugibanja. »Ali rne ne poznate?« •France! Kdo bi bil mislil?« Sosedje so jo udrli izza mize ter ga tesno obstopili. «Na obisk sem prišel,® je utemeljil svojo vrnitev. «Po domu se mi je stožilo.« »Pa kako si se popravil in imenitno si oblečen!« so gostolele iznenadene sosede. Manjše so stopile celo na stole, da so se ga bolj nagledale. »Utrujen sem od potovanja.« je preslišal hvalisanje. »Pa kaj prigrizniti bi bilo treba. Fantje, ali boste pili? Sodar, hitro na vsak ogel in na sredo mize liter vina!« Pili so, da je teklo od mize in prigrizovali okusno svinjetino. Vmes so donele zdravice in žvenketali kozarci na čast ameriškemu so- li. Med odmorom so si pripovedovali svoje doživljaje, govorica je nanesla tudi na Špo-Ijarja in Srdana, Sosed, ki ie sedel ob Roginu. mu je omenil Anico in namignil, koliko ie morala pretrpeti, preden se je poročila. France je zatajil občutke in opustil zanimanje, malomarno je skomignil z rameni ter ni hotel povpraševati. S tem je prepričal vse omizje, da se mu je ljubezen že davno ohladila in da je imela Anica prav, ker ga ni čakala. Kako bi bila zdaj razočarana! »Najbrž je že oženjen«, sta se menila soseda za njegovim hrbtom. »No!« je zategnil s pristnim ameriškim naglasom. «Niso me še postavili za lešo, pa se mi tudi ne mudi... Šur, to se pravi: nekaj bo že treba izbrati, da bo orajt« »Prišel si gotovo po nevesto«, nekateri niso mogli premagati radovednosti. »Zdaj še nimam tega namena.« Rogin ni hctel govoriti o ženitvi, tem obširneje pa je razlagal, kako je prišel v tujini do bogastva. Na tem, kar je povedal je bilo nekaj resnice, mnogo pa si je izmislil in pretiraval. Sosedje so ga kar oboževali; marsikomu je odpovedal razum; vsak si ni mogel predstavljati ameriških «havzov» in »štorov« v opisanem ve-ličastvu. Še. preden so vaščani prišli iz gostilne, so vedele vaščanke pri koritu, kdo je imenitno oblečeni neznanec. Šepakova Meta jih je iz-nenadila z novico, ki ,jo je mahoma raznesla po vasi. Olepšala jo je s svojimi opazkami in pridatki kakor kuharica kako posebno jed, preden jo postavi na mizo. «Jej, ali res?« je strmela vsa vas v nestrpnem pričakovanju. Kaj poreče $ogin o nezvestobi svoje zaročenke in kako.bp ona sprejela njegovo vrnitev? Za vsakjjii x>g!oin so premlcvale ženske že precej: po^al?ljcno zgodovino Srdanove ženitve. ^ , »To bosta pogledala!« je pretil. ob koritu. .-s. O »Ako jo bo sploh pogledal»,f),j$ .mpnila branjevka Meta. «Kaj pa hoče. % poročeno ženo! Še na misel mu več ne prid§, xe.lp-go^ voriti ne mara o njej. Kdaj jo je že, pozabil !ai »Prav. da se je omožila 1» je; ,blagrqy ala Anico Bunčkova Jera. »špoljar je: vedel,: za-, kaj mu ni zaupal.« j ....,, »Pravijo, da še vedno ni oženjen^.jim j"ei branjevka tešila radovednost. »Ampa&.lahko jo bo dobil; govorijo, da ima neki čudo velika kmetijo in obilna premoženje « r^s:^ ;,, »Hm. sam pove lahko, kar hoče». sta dvomili Drnulja in Guštinka. »Saj ve, dfi, qc poi-< demo gledat.« . i »Menda se je zelo izpremenil«,,je;, vedela Meta. «Silno se ponaša in nobena stvar, mu več ne ugaja v domačem kraju.« «Ženit se je prišel, le verjemite«, io je pogodila Fertjakova Neža. »Kdo ve, kam sc bo zatekel?« «Pravi, da se mu je stožito po dpntovinf, ako ni to le izgovor«, je odgovorila vsevedna branjevka. ..■■:-.-. »Denar je prišel zapravljat. Našega Mihca Še sedaj ni iz gostilne«, se je hudovala Bunčkova Jera. . , ; »Naš je tudi še tam. doma pa toliko dela!« so hitele vaščanke druga za drugo. nadučitelja, ki živi v Mariboru in tam svoje delo za narod in državo krepko nadaljuje. LJUTOMER. Občni zbor Sokolskega društva bo na Svečnico 2. februarja ob 2. uri popoldne v Sokolskem domu z običajnim sporedom. Odbor pričakuje udeležbo vseh bratov in sester."— Na pustno nedeljo 10. februarja bo priredilo Sokol-sko društvo svojo običajno maškerado v vseh prostorih Sokolskega doma. Ker je ta prireditev splošno znana kot zelo zabavna, vabimo vse člane in članice iz mesta in okolice, vse prijatelje društva in plesa, da jo v obilnem številu posetijo. .Vstopnina za osebo 12 Din. ŠMIKLAVŽ PRI SLOVENJGRADCU. Pozivajo se stari naročniki Vodnikove družbe in drugi občani, da prav pridno pristopajo kot člani k tej koristni družbi, ki nam nudi vsako leto za mal denar obilo zelo lepega, poučnega in zabavnega berila. Komaj dva kovača letne članarine premore vsakdo. Naj ne bo hiše brez Vodnikovih knjigi GOSPODARSTVO Kmetijski pouk BESEDAM NAJ SLEDE DEJANJA. Naši strokovni delavci se zavzemajo za marsikatero dobro in potrebno stvar, ki pa ostane rada na papirju, ker jim manjka za uveljavljenje Svojih predlogov potrebne moči, na merodajnih mestih pa potrebnega odmeva in potrebne podpore. Ni še dolgo tega, da se je vršila od strani Zadružne zveze v Ljubljani posebna sadjarska in vinarska anketa v Mariboru, sklicana v ta namen, da se poklicni veščaki posvetujejo o potrebnih korakih za povzdigo ene in druge stroke. Takih anket ali posvetovanj je bilo že več v Ljubljani in tudi v Mariboru. Imele so lepe programe in storile so tudi potrebne sklepe. Toda če pogledamo na uspehe takih anket, vidimo, da so ostali vsi več aii manj na papirju in tudi od zadnje ankete v Mariboru se ni kaj posebnega nadejati. Tako nam kažejo vsaj dosedanji uspehi raznih drugih anket. In vendar nas čaka prav v sadjarstvu toliko hvaležnih in potrebnih nalog! Naše sadjarstvo potrebuje danes nujne organizacije za povzdigo sadne kupčije. Danes je Drugi dan so imeli «mačka* domala vsi vaščani. Mučila jih je huda žeja in zaspanost jih je motila pri delu. Postajali so po dvoriščih ter se pogovarjali, koliko so ga popili na račun bogatega Američana. Nekaterih pa sploh ni bilo na svetlo, «maček* jih je vrgel na posteljo, kjer so prespali dan. ali pa so skriti po kotih preklinjali Sodarjevo vino in Roginove dolarje. Ponosni Američan je hodil z rokami v žepu po vasi: zavest, da je izmeril sosedom želodce, ga je polnila s tihim zadovoljstvom. Ljudem se je kazal veselega, skrivaj pa ga je morila otožnost: kamor je prišel, nikjer ni mogel obstati. Vsaka pot mu je držala iz vasi tja za ovinek, kjer se je skrivoma razjokal. Tu sta se pred leti razstala z Anico ter si obljubila večno zvestobo. «Kje naj jo dobim? Kdaj se bova neopaženo porazgovorila?* je neprenehoma razmišljal. Nič ga ni skrbelo posestvo, izročeno tuji roki. vse njegove misli so bile pri Anici na Površju. Kakor je Srdanka hrepenela po svojem bivšem zaročencu, prav tako se je ustrašila njegovega naznanila, da je na poti v domovino. Z nekimi posebnimi občutki je sprejela novico o njegovem prihodu: izvedela jo je po Sepakovi Meti nekaj ur pozneje, ko je dobila njegovo poročilo. «Kdo ve. ali nama bo dana priložnost skrivnega sestanka?« jo je začelo skrbeti. »Izgubljena bova, ako naju kdo zaloti in raz-trobi po okolici, preden odpotujeva. Ali bo znal France prikriti svoj namen? Kako se bom odtrgala od nedolžnih bitij, ki nista ničesar zakrivili in ne poznata moje nesreče?* pospeševanje sadne kupčije bolj važno kakor vprašanje sadne produkcije. To nam je živo pokazala zopet zadnja letina. Nujno potrebno bi bilo, da' se začne tudi na to stran naše delo in da se prav nič ne zamudi. Prav po teh krajih, kjer se je jeseni razvila živahna sadna trgovina in kjer so vsi razni nedostatki sadne kupčije, tako na strani naših sadjarjev kakor tudi na strani kupcev in prekupcev v živem spominu, bi bilo potrebno, da se prirejajo že to zimo tečaji za sadno kupčijo v zvezi z vsemi potrebnimi praktičnimi navodili in razkazovanji. Prav sedaj po zimi je največ časa in največ prilike, da se takih tečajev lahko udeležujejo naši sadjarji. Vse kar je treba znati našim gospodarjem o pogojih uspešne sadne trgovine, o potrebi skupnega nastopanja, o spravljanju in pripravljanju sadja itd., o vsem tem bi se morali učiti, tako da bi bili pripravljeni in že organizirani, ko nastopi čas kupčije in čas izvoza. Ali o teh tečajih nismo do-sedaj še ničesar čuli. Danes so nas Amerikanci daleč prekosili s svojim sadjem in s svojo sadno trgovino. Treba je, da se tudi pri nas ganemo in da se potrebnega dela resno poprimemo. Besed je že dosti in prav v sadjarstvu nas čaka prav hvaležno polje za naš napredek. S pametnim in zavednim delom bomo v dobrih letinah lahko milijone zaslužili! NAVAJANJE ŽIVINE NA MOČNA KRMILA. Močna krmila, h katerim prištevamo razno žitno zrnje, oljne tropine itd., so velikanskega pomena za napredek naše živinoreje. Ako bi danes prenehali s pokladanjem močnih krmil po vseh tistih krajih, koder jih redno pokladajo, bi nastala cela katastrofa. Vsi užitki, ki so posledica močnega krmljenja, bi se na mah znižali, in nastala bi v proizvajanju ogromna škoda. Padla bi mlečnost, trpelo vse pitanje in sploh ves razvoj mlade živine. Zgodilo bi se nekaj sličnega. kakor če bi danes prenehali z umetnimi gnojili in ustavili naenkrat vso dosedanjo porabo. Na milijone bi znašala ta škoda. Kakor so močna krmila važen pripomoček za zboljšanje užitka pri živini, tako opazujemo po drugi strani, da nam ne pomagajo povsod enako dobro. Dočim jih po naprednih deželah pokladajo danes z uspehom tudi do 5 kg na dan on-dotnim dobro molznim kravam, vidimo pri nas, Srdanu ni bila prijetna Roginova vrnitev. Pomiril pa se je. ko je izvedel, da se Američan ne zanima za njegovo ženo, o kateri ne mara niti govoriti. Brez skrbi je odšel na kupčijo — na Hrvatsko po konja, kamor se je že delj časa odpravljal, Rogin je po naključju izvedel za njegovo odsotnost ter se je pozno nekega večera napotil po dolgem ovinku na Površje. Oprezno se je približal Srdanovi hiši. potrkal Je na kuhinjsko okno za hišo na vrtu. zasajenim z gostim sadnim drevjem. Anica je stala pred ognjiščem in priprav ljala večerjo: «Kdo je?* je vztrepetala pol v bojazni pol v veselju. Slutila je. da je prišel on, katerega pričakuje. «Anica, ali si sama?* «Sama.» Srdanka je odprla okno, sramežljivo je povesila oči. od presenečenja ni mogla govoriti. «Ali se me bojiš? Mar ti ni po volji, ker sem tukaj?* «Pisala sem ti... Oh. saj veš... Sama sem tako hotela ...» «Prišel sem prav na tvoje povabilo...* «Tako hitro se te nisem še nadejala.. * «Čas je že, da te rešim... Jej, kako si se spremenila!* «Čudno ni, ker sem toliko pretrpela.* Povabila ga je k sebi v kuhinjo ter mu opisala zgodbo svojega trpljenja. Živo mu je naslikala večer pred poroko in odkrila obljubo, katero je sklenila pred podobo svoje patrone. Povedala mu je, kako je prišla do njegovih pisem in da je pripravljena zrušiti zakonsko zvezo. da se tako močno krmljenje sploh ne izplača. Živali nam ne povrnejo takih stroškov, ne z mlekom niti drugače. To prihaja odtod, ker raše krave niso vzgojene in vajene za popolno izko-riščenje močnih krmil. Želodec naše govedi ni pripravljen za prebavljenje tolikih množin močne krme in zato gre velik del takih krmil neizrabljen v gnoj. Če hočemo, da bodo naše živali (zlasti naše krave) s svojim prebavnim aparatom bolj usposobljene za dobro in polno izkoriščanje močnih krmil, je treba, da jih od mladega navajamo na to. S pokladanjem pripravnih močnih krmil je treba pričeti že v prvi mladosti, med odstavljanjem in pozneje po odstavljenju. Takrat se mora mladi želodec polagoma privaditi na prebavo močnih krmil. Mlade živali moramo saj do pol leta krepko rediti s pomočjo močnih krmil, da se nam pozneje izkažejo hvaležne za take pri-boljške v krmi. To morajo pozneje pokazati s svojo mlečnostjo ali pa z drugimi višjimi užitki. Lahko trdim, da se pri nobeni naši kravi ne izplača pokladanje večjih količin močnih krmjl, tako kakor po drugih naprednejših deželah, to pa iz enostavnega vzroka, ker niso za to vzgojene. Sčasoma pridemo tudi pri naši domači živini tako daleč, če se bomo ravnali po zgledu naprednih živinorejcev drugih dežel in če bomo začeli splošno bolje vzgajati in bolje krmiti naše živali. Tudi za polno izkoriščanje močnih krmil je treba vaje in z njo vred pridobljenih in prirojenih usposobljenosti! Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene turščici malo višje. Na ljubljanski blagovni borzi so 29. januarja ponujali (za 100 kg, postavljeno na postajo v Sloveniji): pšenico, baško, po 287 Din 50 p do 290 Din, moko <0> po 420 do 425 Din, turščico, laplatsko, po 345 Din, baško, času primerno sušeno, po 295 do 297 Din 50 p, ječmen, baranjski pivovarniški, po 345 do 347 Din 50 p. ŽIVINA. Ponudbe na sejmih prilično živahne. Cene sicer ne obetajo najboljšega razvoja, vendar so za enkrat nespremenjene. HMELJ. Razpoloženje mirno. V Zatcu se je trgoval jugoslovenski hmelj po 15 do 21 Din, v Niirnbergu pa po 16 do 27 Din za kilogram. cAli si že komu kaj omenila o svojem sklepu?* , «Nikomur na svetu. To je moja tajnost, katere ne izdam.* «Prav, Anica! Skrito naj ostane, nihče ti ne sme zaradi tega kaj očitati. Vedeli bodo takrat, ko naju bodo pogrešili in tedaj bova že onstran morja. Tam te čaka moj novi dom. vse je že pripravljeno in zate urejeno.* France ji je obširno opisal svoje posestvo, hišo in naselbino, pa tudi rastlinstvo, živalstvo in podnebje. Anica ga je poslušala z zanimanjem; zdaj je našla vse, po čemer je hrepenela. «Ali si pripravljena?* jo je vprašal po kratkem molku. «Kdaj nameravaš oditi?* ga je plaho pogledala. Mraz in vročina sta jo spreletela ob tem vprašanju. «Kadar hočeš. Lahko že jutri ali pojutraj-šnjem; čim delj boš odlašala, težje se boš ločila...» j «Odšla bom nekam s kakim izgovorom., Tako bo izbrisana sled za mano...» cKdaj? Natanko morava določiti.* \ «Ob prvi priložnosti. Zapisala bom za ovinkom na skalo, kdaj bom odpotovala.* v «Jaz moram oditi pred teboj kak teden poprej, tako ne bo nihče slutil, da sva bila dogovorjena.* «Pa kje me boš počakal? Saj veš. da nisem vajena potovanja po tuji zemlji.* «Sešia se bova onstran meje. Ne jemlji s sabo mnogo prtljage, da ne vzbudiš pozornosti. Vse, kar je potrebno, si bova med potjo nabavila.* arja. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po 20. februarju obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinarstvu m sadjarstvu. = 6. dražba kož divjih živali se je vršila 21. in 22. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Največ blaga je bilo iz Slovenije. Ponudba je bila manjša od povpraševanja. Posebno iskano je bilo slovensko, pa tudi bosansko blago. Poleg domačih so pokupovale tudi avstrijske, nemške, češke, poljske in angleške tvrdke. Cene so bile čvrste, deloma boljše kakor na inozemskih tržiščih. Za polhe ni bilo zanimanja. Cene so bile: lisice, gorske, 510 do 680 Din; lisice, poljske, 420 do 640 Din; dihurji 260 do 290 Din; kune zlatice 1400 do 1790 Din; kune belice 1050 do 1100 Din; podlasice, bele, 85 Din; podlasice, rjave, 11 Din; mačke, domače, 8 Din; mačke, divje, 116 Din; jazbeci 40 do 50 Din; zajci, domači, 4 do 5 Din; zajci, divji, 2? Din 80 p; srne 16 Din; košute 75 Din; jeleni 45 do 50 Din; koze, divje, 38 do 40 Din; merjasci 25 Din; veverice 10 do 18 Din; vidre 900 Din; krti 2 Din 50 p. — Druga organizirana prodaja kož divjih živali v tem letu se bo vršila 25. marca, kože pa se sprejemajo do 23. marca. Zastrupljena slanina (Predpustna dogodbica). Lišček na Gremenu je bil skrajno nezaupljiv; vsako delo je hotel izvršiti sam. Kljub temu pa jo je marsikdaj zavozil. Nekoč pred pustom je zaklal rejenega prašiča, meso je nasolil, klobase in velik kos slanine pa je pripravil, da jih ponese k Bregarju v prekajevanje. Ko se je zmračilo, je naložil koš in odšel k sosedu. Bregar in Lišček sta si bila najbolj oddaljena soseda. Vezala ju je slaba vozna pot ob parobju gozda; tu je visela na eno in tam zopet na drugo stran, sem in tja je štrlelo kamenje, kateremu se ni bilo mogoče izogniti. Ob poti med Liščkom In Bregarjem sta čepeli razdrapani koči, KolenČeva in Rokavčeva. Gospodarja nista imela svojega zemljišča: poleti sta delala v mestu, pozimi pa sta pletla košare in lovila divjačino. Ko jo je primahal Lišček tistega večera mimo koče, je stal K »lene na pragu ter ga je prijazno nagovoril. lazil za divjačino. »Prav Rokave ima slanino!* je potrdil sam sebi z vso gotovostjo, preden je zadremal. Samo tega ni mogel dognati, ali jo je naše! namenoma ali po naključju. cAmpak užival je ne boš!* mu je zapretil drugo jutro. Brž se je oblekel in hitel k sosedu, ki je pred kočo cepil drva. »Sinoči si pa gotovo kaj iztaknil?* ga je nagovoril. »Take noči so pripravne...* »Pa ti?» ga je Rokave vprašalno pogledal. cNič. Samo lisicam sem nastavljal: zastrupil ssm kos slanine ter ga vrgel na robu v grmovje. Zdaj pa čakam izida * »Zastrupil si jo, praviš?* Kolenc je opazil, kako je sosedu spremenilo barvo. Vidno je osupnil in odložil sekiro. »Pa še kako sem jo zastrupil!* je važno poudaril. «Samo povoha naj jo lisica, pa bo obležala!* »Jaz še pa s strupom ne ukvarjam. Nevarno je, da bi se me kaj prijelo.* »Znati moraš in previdnosti je treba. Ako nisi spreten, ne poskušaj.* ■ Ves dan je Kolenc opazoval soseda in šele zvečer je čul, da je vrgel ob mraku nekaj skozi okno. Potihoma se je splazil k oknu, kjer je našel ,v snegu kos slanine. Bila je zavita v papir, Rokave se je ni upal dotakniti z golimi rokami. Prebrisanemu Koleneu pa je kljub temu izborno teknila. S o t e š č a n. * Kralj Aleksander krstni boter sedemnajstemu otroku. V Ceiju je porodila 12. t m. soproga tamkajšnjega gostilničarja in mesarja Ferdinanda Dečmana gospa Antonija svoje sedemnajsto dete. Gospa Dečmanova je stara komaj 43 let, dočim jih bo njen soprog v kratkem dopolnil 47. Novo rojen dete je deklica in se počuti prav dobro in zdravo, prav tako tudi mati. Gosp. Dečman je že ob rojstvu šestnajstega otroka, ki je bil hidi deklica; naprosil Nj. Vel. kralja za krstnega botra. Kralj je takratni prošnji ugodil in je otroku pri krstu kumoval kraljev zastopnik. Ob -rojstvu svojega sedemnajstega otroka se je g. Oečman ponovno obrnil na dvorno pisarno v Beogradu s prošnjo, da bi Nj. Vel. kralj kumoval tudi temu otroku. Pred dnevi je prejel g. Dečman odgovor dvorne pisarne, ki obvešča g. Dečmana, da je Nj. Vel. kralj ugodil prošnji in bo po svojem posebnem zastopniku kumoval pri krstu. Krst se bo vršil na svečan način prihodnje dni v Celju. * Sretosavska proslava v Ljubljani. Kakor druga leta je Ljubljana tudi letos proslavila praznik narodnega prosvetitelja in učitelja sv. Save minulo nedeljo. Lepa je bila proslava pravoslavne cerkvene občine na Taboru, kjer se je vršila dopoldne svečanost za šolsko mladino, zvečer pa koncert. Ljubljanska univerza je istotako svečano praznovala svojega zaščitnika. * Smrt vzornega dušnega pastirja. V Višnji gori je v nedeljo preminul župnik g. Konrad T e x t e r. Pokojnik je spadal med one duhovnike, ki so omejili svoje deiovanje zgolj na dušno pastirstvo in ki v politiko nikoli niso posegali. Med prebivalstvom višnjegorske župnije je bil pekojnik priljubljen kakor malokateri njegovih ; prednikov. Lahko rečemo, da v vsej župniji ni imel nobenega sovražnika. Konrad Texter je bil rojen leta 1864. v Tržiču. Duhovnik je postal leta 1888. Služboval je najprej v Čatežu ob Savi, pozneje v Šmartnem pri Litiji in na Colu nad Vipavo, lsjer je postal župnik in zidal novo župno cerkev. V Višnjo goro je prišel leta 1898. in je torej služboval kot župnik med Višnjani nad 30 let. Naj v miru počivat * Smrt rodoljubne žene. Te dni je izdihnila v Ljubljani svojo blago dušo gospa Ana Hudover-nikova, soproga prvomestnika Ciril-Metod >ve družbe notarja g. Aleksandra Hudoveraika. Po-kojnica je bila rodom iz ugledne narodne obitelji Roblekove v Žalcu v Savtnjski dolini. Bila je sestra svoječasnega državnega poslanca, veleposestnika g. Frana Robleka. Že v svojih mladih letih se je pokojjpca udejstvovala v narodnih ! društvih ter je pozneje, ko se je poročila z notarjem g. Hudovernikotn, posvetila vse svoje moči j delu za Ciril-Metodovo družbo. Prav tako agilno je sodelovala tudi pri Gosposvetskem Zvonu. Bolehala je gospa Hudovemikova že dve leti, a na božični večer jo je zadela še kap. Smrt jo je sedaj rešila trpljenja. Požrtvovalno narodno delavko bomo ohranili v najčastnejšem spominu! * Lovci v avflijenci. Kralj je te dni sprejel v posebni avdijenci zastopnike Zveze lovskih društev dr. Ivana Lovrenčiča, dr. Milana Stojanoviča in dr. Milana Zoričiča, ki so kralju obrazložili želje lovskih organizacij glede na novi lovski zakon. * Novčanice po 1G09 in 1C0 Din se vzamejo is prometa. Kakor objavljajo cSlužbene Novine», bo Narodna banka v roku petih let vzela iz prometa stare novčanice po 1000 in 100 Din državna izdaje, ki so bile izdane po osvoboditvi in na katerih je kot finančni minister podpisan dr. Ninčič. * Osemdesetletnica ugleduega Mariborčana. Te dni je obhajal osemdesetletnico svojega rojstva ugledni mariborski meščan, ravnatelj znano Sclierbaumove mlinske industrije in hišni posestnik g. Anton Skube. Jubilant kljub svoje visok® starosti Se dela vsak dan od 8. ure v svoji pisarni. Ravnatelj g. Skube je eden redkih mariborskih meščanov, ki se še spominja starega Maribora ia onih časov, ko so se zabavali v Kazini Slovenci in Nemci ter še ni bilo nacionalnih borb. Jubilantu želimo še mnogo leti * Ogromni snežni zameti so bili koncem minulega tedna po vsej Srednji Evropi. Zlasti je bila tudi Slovenija deležna velikih količin snega. V Sloveniji je snežilo tri dni neprestanj. Zaradi snega je bil promet s Trstom začasno prekinjen in je kamniški vlak obtičal v snegu. Nekaj dni so imeli vsi vlaki v Sloveniji zamude. Sedaj je promet zopet normalen. Vreme se je zopet zjasnilo in nastopil je ponovno hud mraz, ki ne prizanaša niti Dalmaciji, kjer je temperatura močno padla. Izreden mraz je tudi v Trstu. Donava je pri Novem Sadu zamrznila. * Hripa malo popušča. Hripa, ki je zahtevala nekaj smrtnih žrtev že tudi v Sloveniji, malo ponehava, če se ne bo zopet bolj razširila, ker je nastopil hud mraz. V Ljubljani in drugod je pričelo zopet s poukom nekaj šolskih zavodov, ki so bili dalje časa zaprti zaradi hripe. * Agrarnim interesentom t Sloveniji pojasnjujemo, da Zveza agrarnih zajednic v Mariboru združuje v agrarne zajednice samo tiste, ki so že nadeljeni z zemljo po agrarni reformi. Zato prosimo vse one interesente, ki so zaprosili omenjeno Zvezo ta ustanovitev agrarne zajednice, da nemudoma javijo Zvezi v Mariboru, s kakimi interesenti nameravajo ustanoviti agrarno zajed-nico, ker za agrarnega intei^senta se smatra samo tisti, ki je dobil zemljo po agrarni reformi. Kdor se ne bo odzval temu pojasnilu, zanj se bo smatralo, da je odstopil od svoje prošnje na f »Moram. Srce mi narekuje.* »Ostani!* jo je nekaj opominjalo. »Zavoljo svetosti zakona, zaradi svoje časti... Vsaj nedolžnih otročičev se usmili!* »Ne morem!* se je zvijala in dvigala roke. »Kdor zavrže ljubezen, bo prejel sovraštvo in poguba mu bo plačilo.* »Kaznuj me. ako sem grešila!* je zavrnila opomine. »Sprejela bom pokoro kot žrtev ljubezni ta zvestobe.« »Amen!* ji je potrdila domišljija In sklenila njeno usodo. Mukoma je vstala ter se je s težkimi koraki bližala košari. Skrivaj je obrisala debele solze, ki so ji polzele po velem licu. •Ali že odhajaš?* je spregovoril Srdan. ki se je pravkar prebudil. »Ura prihaja. Domenili smo se. da od-romamo ob svitanju zore; ko bo zazvonilo (lan. bo znamenje odhoda.* »Tak srečno hodi! Pa moli zame in kmalu Se povrni!* »Pazi na otroka! V tvoje varstvo ju izročam.* »Nič naj te ne skrbi. Naprosil sem svojo sestro, ki mi bo gospodinjila, dokler se ne povrneš. Skrbna je in otroka jo imata rada.* »Zbogom, Lovrenc!* segla mu je v roko, a z obrazom se je obrnila od niega. da ni opazil solz v njenih očeh. Srdan je vstal, stopil je k oknu In zrl za Odhajajočo ženo. V duhu jo je spremil na postajo. z njo se je odpeljal in izstopil pod romarsko goro. Tam je pobral poleno ter ga je nese! skupno z drugimi romarji za pokoro k božjepotnemu svetišču. Z njimi je odšel okrog oltarja ob prepevanju romarskih pesmi, povsod je bil v mislih pri njej in opr^^jal cerkvene pobožnosti. Skupno, kakor so odšli, so se višarskl romarji peti dan zopet vrnili na Površje. Srdan jim je šel naproti do postaje, nestrpno je čakal, kdaj bo izstopila Anica z odpustki in spominki na znamenito romanje. Vlak je bil hipoma izpraznjen, romarji so jo s praznimi cekarji ubrali proti domu. on pa je čakal in čakal... »Kje pa je Anica?* je vprašal zadnjo skupino romarjev. »Nič ne vemo*, so mu odgovarjali drug za irugim. »Ali niste hodili skupaj?* »Smo, pa se nam je nazaj grede nekam izgubila.* »Gotovo ste jo videli na eori?» »Nismo*, so zanikali nekateri, drugI pa so trdili, da je bila pri cerkvenem darovanju. Maconova Katra jo je videla celo pri obhajilu. vendar ni mogla priseči, da se ni zmotila. «Pa se jI nI kaj primerilo?* ga je zaskrbelo. «Nekaj jih je še ostalo na Brezjah,* ga je tolažil Lesjaknv Matija, vendar mu kaj toč nega ni mogel povedati. Kdo naj bPpazil pri tako ogromnem številu na posamezne osebe. Drugi dan so prispeli zaostali romarji z Brezij. a o Srdanki niso mogli dati nikakega pojasnila. Zdaj šele so začeli vaščani stikati glave in ogrevati spomine. »Na vlaku sva govorili.* se je spomnila Koširjeva Mana. »Ko smo izstopali, se je nekam obirala ter je ni bilo za nami...» »Jaz sem jo pogrešila na gori.* ie pravila Loparčkova Tona. »Pošla mi je zaloga, pa sem si mislila: Srdanka Ima težko košaro.. .* »Pa se ni pomotoma kam zapeljala?* je zaskrbelo Guštinko. »Ali pa namenoma...» je namignila bra-« njevka Meta. ' »Nalašč se §e ni nihče Izgubil*, jo je Drnu-< ija resno zavrnila. »Saj ne rečem, da se je Izgubila...» »Nekje je vendar morala ostati...* so so plašile vaščanke. »Hm. ostati...» Branjevka je nagubančila čelo in pomignila z brado — nekaj je hotela ziniti, a je pogoltnila besedo. »Meta. kar povej!* so jo silile ženice. »Težko izrečem... Rekli bodo, da sem ja tako hladno sprejeli* se je Anže popraskal za ušesi. «No, kaj hočemo, vedeli nismo, vzlic temu pa hočemoi popraviti. Nas vseh rojakov želja je, da vajtf dostojno proslavimo.® «Ni treba.® «Ako odkloniš, se nam boš zameril. PraVi je, da se po dolgem času zopet enkrat se stanemo in razvedrimo.® Zabava, prirejena na čast Roginu in nic-« govi soprogi, je bila prav številno obiskana« Zbrali so se domala vsi rojaki, raztreseni pO! naselbinah in čestitali slavljencu. ki se je kar, tajal v mehkih občutkih. Vsak posebej mu je nazdravil s kozarcem in France ga je moral izprazniti. Vmes so donele močne zdravice, oglasila se je tudi harmonika in družba se je živahno zasukala. . ■ (Dalje prlhj - .... . icmuarja bo v Celju pri upravnem sodišču razprava na pritožbo posestnikov iz poljanske občine proti odločitvi velikega župana v Ljubljani zaradi dajatve bere župniku. Kakor znano so se nekateri kmetje uprli tej dajatvi. Že nekaj let je ne dajejo več, kot nekaj v starih časih krivično jim naloženega. Pravijo, da bodo izvajali vse, tudi trde verske posledice, da se ubranijo težkega bremena. To je tudi že znano Škofijskemu ordinarijatu. Naj izpade končna odločitev tako ali tako, gotovo je, da bo pozvro-čala bera šc nadalje prepire, jezo in neprijetnosti pri nas in drugod. Naj se torej najde druga pot za plačevanje duhovščine ter se bera odpravi za vselej! Dobiti smo koncem zadnjega tedna k staremu Se • mnogo novega snega. Prvi ni bil zaustavil avtomobilnega prometa, a ta ga je. Zemlja se bo pod to sneženo odejo dobro odpočila. Da bi le ne bilo kmalu prejužnega vremena, ki bi moglo ipovzročki plazove in tudi poplave. Paglavci Takrat mi je bilo 12 let. V našem mestecu smo praznovali pustni torek. Tisto popoldne ni nihče delal. Po mestu so hodile maškare ali se pa vozile v pisanih vozovih, okrašenih z barva-nimi trakovi. Trgovec Sodar je stal na balkonu z jerbasom pomaranč in jih metal med maske. Dobrodušnež se je zadovoljno smejal, saj so pomaranče večinoma zgrešile svoj cilj, se kotalile po prostornem trgu; otročaji smo jih pa lovili in se ruvali za nje. ' ' Tistega popoldneva so prišli k meni trije moji tovariši, Kovačev Tine, Vrbnikov Jože in pa tisti kozasti Jaka, ki je bil že v svojem 14. letu dolg kakor prekla in je že tedaj slovel kot pravi na-vihanec. «Z nami pojdeš», je ukazal Jaka, kakor bi se samo ob sebi razumelo, da ne more biti. drugače. e. »Kam pa gremo«, sem vprašal dečke in jih radovedno motril. »V zvonik je odvrnil Tine in me pomembno pogledal. »Kaj bomo vendar delali v zvoniku, saj so fantje baš nehali zvoniti«, sem baral dalje, j »Boš že videl. Izplačalo se ti bo, če greš, ne bo ti žal«, je odvrnil dolgi Jaka in me sunil pod rebra. Poznal sem vse tri svoje prijatelje in vedel, da so dokaj drzni in preveč poredni dečki. Vendar sem se odločil in šel z njimi. Ko smo hiteli proti cerkvi, smo naleteli na Miklovega Cenca, debelega, lenega fantiča, ki se je za vsako malenkost Cmeril in solzil, kakor bi hren ribal. Jaka ie Cenca kar prijel za vratnik, ga obrnil proti cerkvi in zarenčal: »Z nami v zvoniki Boš ie zvedel, zakaj. Morda te bomo potrebovali!« ; Cene se je malo zapačil. ker pa ni bilo nikogar njegovih domačih v bližini, se je vdal v svojo Usodo in kmalu smo cepetali bosi po kamnitih Stopnicah v zvonik. }, Pridemo v stolp. Jaka privleče iz nekega kota 'debelo vrv, skrito pod staro desko, in pravi; \ »Danes pa moramo mi kaj pametnega narediti. Vse je veselo. Naša cerkvena ura pa gleda na trg s svojimi suhimi kazalci, kakor naša stara sivka, ki ne more skriti svojih suhih reber. Včeraj sem to opazil. Danes sem prinesel pisane trakove in s temi bom okrasi) uro. Privežem se s tole vrvjo okoli pasu in počasi me boste spustili skozi line. Pred uro podržite vrv, vam bom že zaklical. Kazalce bom urno povil s trakovi, da bodo kar migljali kakor v drobnih zastavicah. Potem me spet nazaj potegnete, ko vara uka-žeml« ( »Nikar, Jaka, padel boš!» je zajadil Cene in ?e mu je šlo na jok. } -zasmehovanja ni ustrašil, nego je nadaljeval svoje deloi Njegavrt proučevanje je nadaljeval, | inatiietHfi frislSoŠg! :nar;av<3sf'ovec profesor Cal-meffe. V Afriki1 ušiaribvil veliko opičjb farrno^ i kjer j^ opazoval opice raznih vrst. Zanimal se je zlasti ža vsak glas; ki je prihajal iz opičjega grla, ! Svoja dognanja je opisal in predložil pariški zdravniški akademiji. Akademija je njegova opazovanja temeljito proučila in prižla do zaključka, da res lahko govorimo o opičjem jeziku* Na podlagi tega j©'bilo: sklenjeno, da se sestavi slovar opičjega jezika. To'nalogo je prevzet vsfeučilišk! profesor Jarkes. Dela se je lotil leta 1923; in celih pet let je trajalo, preden je mogel predložiti javnosti; prvi opičji slovar, i V svuji aelav;ni,d je imel dva šimp^nza, : i sapica in s^micOv Z. opicama je ravnal zelo lepo, stalno ju je opazoval, beležil je njune pogovore, študiral -vse- njun<; gibe in vsako potezo na obrazu. Ugotovil je. da su stavki opičjega govora zelo kratki. Kratek klic «Gah» pomeni, da*je samec lačen, če je samec zjutraj pozdravljal svojo samico ali profesorja, ki mu je podal roko, je govoril z zobmi; zarezal se je in za-klical «hoo-ah>. Če je bila opica slabe volje, če nI dobro spala ali če je bila bolna, je povešala glavo in klicala «gox Če je bila samica-'zadovoljna in je hotela to pokazati, je zaklicala dvakrat «gah, gah>. če j j je bilo tesno pri srcu ali če se jebala, je zaklicala . Bolečine je izražala samica s posebnimi potezami na obrazu in s klicem «jeeh>. Profesorju Jerkesu se je posrečijo sestaviti opičji slovar, ki obsega 27 besed. S tem pa učenjak še ni zadovoljen in upa, da se mu bo posrečilo slovar opičjega jezika znatno izpopolniti. X Ženin se skesal pred oltarjem. V mali italijanski vasi Santo Vesuriano se je odigral te dni žalostnosmešen dogodek. Napovedana je bila poroka 161etne Giovanne Ambrossove z 201etnim Pasqualom Lascellom. Ženina in nevesto je spremljalo v cerkev mnogo svatov. Ko je duhovnik vprašal dekle, ali hoče vzeti Lascella za moža, je zaljubljeno pogledala ženina in dejala vsa srečna: Dal Toda v splošno presenečenje je ženin na duhovnikovo vprašanje glasno in odločno izjavil, da Giovanne noče vzeti za ženo. Du- LJUSLJANA, OuiiH »h h c. I požno. Ko je parnik pristal, ie bila usmrtitev zo končana. Vrnil se je takoj na Kitajsko, odko^rj se je preselil v Tibet. Tu jc postal visok budistični dostojanstvenik in svoj položaj je Izrabljal V to, da dobi vpliv tudi na politiko. Pridružil se i je duhovščini in nastopil z njo proti kralju Amanullahu. Sedaj, ko bo, kakor je podoba,. pobegli kralj Amanullah zopet prišel na površje,: bo Lincoln pač moral zopet pobegniti kam drugam. X Morilčev avto na dražbi. V Pariz« se je vršila te dni javna dražba avtomobilat' Zloglasnega draguljarja Maesterinia, ki je lani koncem februarja umoril svojega tovariša Truphema. V tem avtomobilu je odpeljal Maesterino truplal svoje žrtve iz delavnice na osamljeni1 kraj ob' Marni, kjer ga je polil z bencinom in zažgal. Na dražbo je prišla velika množica radovednežev. Dvorana je bila nabito polna. Vsi so se ozirali na usodni avto. Avto je bil cenjen na 5000 fr.ankov. Krnahi so pa ponu jali 10.000. Za to ceno bi bil avto prodan, da ni dotični, ki je ponujal 10.000, izginil iz dvorane. Dražba se je znova pričela in končno je kupil avto neki pariški trgovec za 10.000 frankov in se ie takoi odoelial z njim. ZA SMEH IN KRATEK ČAS I ž. Bistroumnost. f JMali Francek je pritekel k sosedu povedat, 'da je dobil bratca. «Soj ni mogoče!® je strmela soseda, a Vaš oče ISO vendar že več let v Ameriki.» «Nič ne de», je odgovoril. «Saj nam večkrat pišejo...» j Zapravljivost. 1; Anže s hribov pride v Ljubljano ter se ustavi pred izložbo slik. Pogled mu obstane na sliki, ki predstavlja Adama in Evo na begu iz raja. »Sramota!« se je razvnel sramežljivi Anže. »Slikati se dajejo, ti meščani, slikati, za obleko pa nimajo denarja.* -.-... • . c i Iz gostilne. 1 V neki gostilni v predmestju so sedeli trije možje. Prvi je bil slep, drugi gluh, tretji plešast. Začeli so se živahno razgovarjati. »Cital sem, da se Lahi pripravljajo na vojno*, ise jc slepec nenadoma spomnil. •Tudi jaz sem o tem že slišal», je dostavil glušec. Plešec pa se je zgrabil za glavo in vzkliknil: tNehajta, nehajta! Lasje mi vstajajo po koncu.* Naga/lvost. 1 Gospod je opazil malega dečka pred vrati, Rjčr se je vzpenjal, da bi pritisnil na zvonec. «Čakaj, bom pa jaz pozvonil*, mu je prijazno postregel. «Sam ne dosežeš, ker si premajhen.* »Lepa hvala!« se je nasmehnil deček, ko je zabrnil zvonec. «Zdaj pa le beživa!« Dobra kupčija. Miha se je napotil prvič v mesto. Kolovratil jc po ulicah in občudoval visoke hiše ter druge zanimivosti. Nadvse so mu ugajale bogate iz- ložbe. Prišel pa je tudi mimo izložbenega okna, ki je bilo prazno, notri pa je stal gospodar in i gledal na cesto. »No, kaj pa tukaj prodajate*, je obstal radoveden. »Butice!* mu je trgovec odvrnil šaljivo. »A tako! Vaša trgovina pa sijajno uspeva, ker ste razen ene že vse prodali...* Iz starih časov. Nekemu kmetu je pred mnogimi leti zbolela krava. Poslal je po vaškega mazača, ki jo je Ogledal in zmajal z rameni. »Ali je nevarno?« se je ustrašil kmet, videč, da mazač dvomljivo odmiguje. »Seveda je nevarno. Sicer pa bova bolezen Šele dognala.* «Kako?» je bil mož radoveden. »Takole: ti boš odprl kravi gobec in vanj pogledal. Isto bom storil jaz na zadnjem delu pod repom.* Molče sta stopila vsak na svoje mesto in pričela. »Ali me vidiš?* je vpraša! mazač čez nekaj časa. ■" ' »Ne*, mu je kmet zadaj zanikal. »No, vidiš, da je nevarno. Živali se zapira ali pa so se ji čreva zmešala.* POSLANO. Osebo, ki mi je poslala dne 3. januarja 1929. anonimno pismo zoper nepoštenost mojega vajenca iz Rečice pri Laškem, smatram kot tako za podlega ob-rekovalca, osobito, ker poznam poštenost vajenčevih staršev in njega samega. Naredila je to !e zgolj iz nevoščljivosti in sovraštva, zato se na nadaljnja slična pisma ne bom oziral. Josin Roje, mehanik v Celju. Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnf oglasi, dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda ' I Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. ,,,.,"' Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. V Telefon št 3492. C Bučnice za olje ! ' zaiVicnjam brezplačno. Ivan Mernik, mlinar, Zire 24, pošta'Loče pri Poljčanah. 59 Dva mizarska vajenca sprejme' takoj za stavbena in pohištvena dela Josin Košir, mizar v Mojstrani 83. 68 69 * l' ; Trgovskega va'enca Kd^avega, z dobrim šolskim izpričevalom, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z ma.nufakturrijm Nla galanterijskim blagom. — Auton Šavnik, Šofja Loka. Majhno hišo (vilo), dvostanovansko, z vrtom, v obmestiu Ljubljane, kupim. Plačam takoj 75.000 Din, ostalo tekom leta. — ; Pomtdbe z natančnim popisom pod »Prisojna lega« na oglasni oddelek »Domovine«. 1873 Novo hišo y, vrtom, novim inventarjem, poleig kopališča, na prometnem kraju Ljubljane, prodam za 230.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« po značko «Lcpa bodočnost 9». 1883 Lepa papiga $ kletko, naprodaj v LangusoVi ulici 17. 1890 Kitajskega slavčka proda Vinko Vidmar, Zelena jama 197. 1935 Posestvo obstoječe iz hiše s 3 sobami, kuhinjo z dvema štedilnikoma, pralnico,-kletjo in svinjakom prav poceni naprodaj Pnbrežje-Maribor, Gozdna ulica 41. 1339 1 8000 kg dobrega sena prbdam. — NaslOv v ogl. oddelku »Domovine«. 1989 Opremljeno sobico zračno in svetlo, takoj oddam mirni in solidni gospo^ dični. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine». 1105 Šivalni S'roj «Singer», poceni proda R., Selo št. 45, Moste. 1710 '* Vodno žago eVent,, tudi. mlin s posestvom kupim kjerkoli na deželi. Pogoj je gozdni kraj. — Poriiidbfež opisom in navedbo cene na oglasni oddelek »Domovine« pod šifro »Vodna Žaga«,-. ' < j . ■ : , 195T Knjigovodkinja Z večletno prakso želi mesto pri večjem podjetju, -r-Ponudbe na oglasni oddelek. »Domovine« pod značko »Knjigovodkinja 1200». 2022 Hiša s pekarno radi bolezni naprodaj v Zagrebu. -Trešnjevka 9. . ' Vprašati XIII., Lokal za mesnico proti primerni odškodnini oddam. Dopise pod šifro «Takoj» na oglasni oddelek »Domovine«. 18J>3 Ključavničarija in zemljišče 20 oralov, se nudi priženiti. Prednost ima obrtnik, ključavničar, mizar ali kolar, star nad trideset let, ki hoče nadeželjno . življenje in ki je zmožen samostojnosti ter ima 40.000 Din gnotnih sredstev. Eventualno se oboje ugodno proda na Studencu-Ig št. 83. 44560 Čudna gosenica, . j Katrica prvič vidi dolgodlakega jazbečarja in vpraša očeta: cAli bo iz te gosenice tudi enkrat metulj ?> ODVETNIK 66 Dr. ANTON NOVACAN ima pisarno CELJE, Glavni trg 9. Telefon št. 170. Telefon št. 170. nadomestna koncentrirana tečna hpana za perutnino, Poveča produkcijo jajc! — Obiaui zdravo perutuiao! — Povišuje dobiček! — Prospekti brezplačno! 67 Z A8T0PHIK: Perotnfnarstvo M. Golob, lesno Brdo 1, p. Vrhnika. Slovenija. Motorne brizgalne ročne in prenosne, kakor tudi večje, močnejše, na dveh kolesih, za 400, 600 in 1000 litrov, dobavlja po konkurenčnih cenah tvrdka LAMPRET li d. z o. z. 56 LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. drug Zahtevajte brezplačni CENIK, Elegantna plitka, dobra in cenena ura 3 letno jamstvo. 14 dni na poskušnjo, ako ne odgovarja, se vrne denar. Anton Kiffmann Maribor št. 43-c. % Specijalist za samo boljše švicarske ure. Cenik brezplačno. 44 Zopet prihajajo one naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo-, pri reumatičuih trganjih ter drugire je Fellerjev Klsafiuid ono1 že 32 let preiskušeuo zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Uporablja se ua zunaj in znotraj. Dobiva se povsed, poizkusita steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 360, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogtice 6 škatljic 12 Din. Veliki ilustrovaui CENIK dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, »ramo. tonov in harmonik R.Lorger, Maribor št. 104 Violine od Din. Ročne harmonike od »5 Din. Tamburfce od »» Din. Oiamoloni od ii4i. din ti«! e 251 Izdata n tuuzorcij (Domovine* Adolf Ribnik ar, Urejuje Filip O mladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.