64 M A R E C 2011 Š e pomnite april 2001, ko je bilo na Kredarici sedem metrov snega? Mor- da je bila ta – od začetka meritev sredi petdesetih let 20. stoletja pa do danes – rekordna skupna višina snežne odeje celo povod, da ste jo takrat obiskali. In pri tem na glas razmišljali, tako kot v pri- meru večine izjemnih naravnih pojavov ali dogodkov, da se kaj takega verjetno še ni zgodilo oz. ne pomnijo niti najsta- rejši hribovci. Pa ste se ušteli, ne smemo namreč pozabiti, da imamo zabeležene meritve o višini snega blizu Triglava šele od jeseni 1954 dalje. Sodeč po najrazlič- nejših zapiskih ga je bilo verjetno nekaj več že v bližnji preteklosti in še precej več nekoliko pred tem. Spomnimo, da je bila v gorah s snegom precej bolj založena snežna sezona 1950/51 kot pa tista leto dni kasneje, ko smo imeli v Ljubljanski kotlini skoraj poldrugi meter, v Bovcu 188, v Ratečah 240 in v bohinjski Stari Fužini kar 263 centimetrov snega. Marca 1929 so v Jutru zapisali, da "proti pla- zu svežega snega ni leka – razen odso- tnosti", in še kakšen podoben biser bi lahko našli v tudi elektronsko vse bolj dostopnem starejšem časopisju (http:// www.dlib.si). Naši meteorologi pa so se seveda lo- tili zadeve precej natančneje, pri čemer so si pomagali s sosednjimi, daleč od naših meteoroloških postaj delujočimi postajami, ki so bile ob začetku svojega delovanja v drugi polovici 19. stoletja v naši tedanji skupni državi. Pri tem so jim bili še posebej v pomoč dragoceni podatki s sosednjega Dobrača (2157 m) nad Ziljsko dolino. Kdor že dlje časa redno zahaja v naš vzpeti svet, je gotovo opazil, da se je podnebje našega gorskega sveta v zadnjih desetletjih opazno spre- menilo. Poleg pokrajinskih sprememb nam o tem najbolje pričajo zgodovinske meteorološke meritve. Slovenija ima to srečo, da je kot naslednica prve meteo- rološke službe na svetu podedovala tudi bogat meteorološki arhiv, ki sega v leto 1850. V letu 2009 je na Uradu za mete- orologijo Agencije RS za okolje stekel projekt Podnebna spremenljivost Slove- nije. Njegov cilj je proučiti in predsta- viti spreminjanje podnebja v Sloveniji zlasti v zadnjih desetletjih, natančneje pa po letu 1961. Prve vmesne rezultate so objavili konec lanskega leta v brošuri z naslovom Spremenljivost podnebja v Sloveniji, ki je dosegljiva tudi na spletnih straneh (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ climate/non-periodic-publications/). Za bralce Planinskega vestnika je naj- brž najzanimivejše poglavje o podnebju na Kredarici. S pomočjo neprekinjenih meteoroloških meritev vse od leta 1955, še daljših merilnih nizov z okoliških dolinskih postaj, zlasti pa izmerkov z avstrijskega Dobrača je mogoče ovre- dnotiti tudi podnebne razmere pod vr- hom Triglava v preteklih 160 letih. Velik vsebinski poudarek je namenjen snežni odeji, saj je ta eden ključnih dejavnikov tako za zimske in spomladanske obis- kovalce kot tudi za "zdravje" edinega ledenika Vzhodnih Julijcev. Do leta 1972 so meritve višine snega na Kreda- rici potekale v bližini merilnega prostora ob Triglavskem domu. V tem zgodnjem obdobju so se pogosto menjali opazoval- ci in način merjenja, zato meritve veči- noma niso primerljive s kasnejšimi, ki so jih izvajali za Triglavskim domom, od leta 1978 dalje pa so bili opazovalcem v pomoč tudi snegomeri pod spodnjim robom triglavskega ledenika. Pogosto vetrovno vreme in razgibani relief sta vselej oteževala merjenje, zato so opa- zovalci pri določanju reprezentativne višine snežne odeje upoštevali tudi raz- voj vremena. Zbrane meritve je mogoče strniti v priročen kazalec podnebnih razmer na Triglavu – največjo sezonsko višino skupnega snega (NSVSS). Na Kredari- ci običajno ta sezonski višek nastopi v aprilu – takrat se uravnovesijo snežne padavine in pomladansko taljenje ob vse močnejšem soncu in višjih tempe- raturah. Primerjava s podatki o višini padavin na bližnjih dolinskih postajah 0 200 400 600 800 1000 1200 1851 1861 1871 1881 1891 1901 1911 1921 1931 1941 1951 1961 1971 1981 1991 2001 višina (cm) leto VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI Snežna odeja in podnebne spremembe na Kredarici Slika 1: Rekonstrukcija največje sezonske višine snega na Kredarici za obdobje 1852–2010 VIR: AGENCIJA RS ZA OKOLJE  Gregor Vertačnik in Miha Pavšek 65 Triglavski ledenik leta 1897 in 110 let kasneje, leta 2007 – pogled s severne strani FOTO: ARHIV GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU in temperaturi je razkrila tesno poveza- nost s snežnimi razmerami. Z enostav- no formulo, ki zajema niz podatkov od novembra do aprila, je moč na ta način sorazmerno dobro oceniti NSVSS. Od leta 1972 je časovni potek ocenjene in izmerjene višine skladen. V obdobju 1961–1971 je izmerjena višina občutno prenizka, še zgodnejše meritve tja do začetka celoletnih meritev leta 1955 pa so za spremljanje podnebnih sprememb komajda uporabne. Zato so časovni niz NSVSS pred letom 1961 rekonstruirali na podlagi prej omenjenih meritev tempe- rature in padavin. Za obdobje 1852–1895 so edini primeren vir podatkov našli v bazi HISTALP (http://www.zamg.ac.at/ histalp/). Tu so črpali tudi temperatur- ne meritve na Dobraču ter padavinske meritve v Ljubljani, Vidmu in Celovcu. Rezultat opisanega postopka prikazuje slika 1. Graf kaže končni rezultat homo- genizacije meritev snežne odeje. Glajena črta, ki predstavlja povprečne razmere v daljšem obdobju, prikazuje, da je NSVSS v zadnjem obdobju nekoliko nižja kot nekaj več kot stoletje prej. Zima 2000/01, ki močno izstopa po višini snega v zad- njih treh desetletjih, ne izstopa glede na celotno obravnavano obdobje. Podatki kažejo, da je bila snežna odeja spomladi 1879, 1917 in 1951 še bistveno debelejša. Verjetno je segla vsaj osem, morda pa celo deset metrov visoko! Poleg višine snežne odeje je našim meteorologom uspelo določiti tudi po- tek trajanja sončnega obsevanja in tem- perature do druge polovice 19. stoletja. Dolgoročno in postopno naraščanje po- letne temperature zraka, sorazmerno sončna poletja v zadnjem obdobju in prej omenjeni potek NSVSS so skladni z meritvami triglavskega ledenika, ki postaja vse manjši. Hiter upad se je sicer v zadnjem času zaustavil, če pa se bodo v naslednjih letih ponovile za krčenje ledeniške površine ugodne razmere, ki smo jim bili priča med letoma 1992 in 2007, bo ves prirast iz zadnjih let hitro izničen. V tem primeru se lahko vnovič zgodi, da bo ledenik izginil v celoti, kar mu je pretilo že na začetku tega tisočle- tja. Prav zaradi tega bo triglavski ledenik tudi v prihodnje izjemno pomemben in eden redkih neposrednih kazalcev podnebnih sprememb pred domačim pragom. m