Htev, Novo mesto 1. jamiarja 1ÎH)(>. XXIL letnik. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca,. Cena jim je s poštnino vred za, celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, BoBno in druge evropsk« države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestn. Današnji list smo poslali vsem dosedanjim naročnikom z uljudno prošnjo, da blagovolé kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo vse one, ki so še s staro naročnino zaostali, da se potrudijo, isto vposlati. Kdor pa ne želi biti več naročnik, prosimo, naj takoj prvo številko vrne; šele drugo ali celo tretjo številko vračati, je upravništvu v nadlego. aOSPODARSTVO. o napravi ukoreničenih in cepljenih trt s pomočjo poveznenja. Vzor današnjega zasajanja vinogradov je pa6 ta, da sti ukoreničene cepljtinlte v vinograde zasajajo. — Vzorno imenujemo pa tako zasaditev zato, ker se doseže ž njo že v prvem letu Čez in čez v zadostni go-stoati zasajen vinograd. Z zasajanjem ameriSkili divjakov in cepljenjem istili po zelenem načinu dosežemo tak vinograd se le v stirili ali petili letih. In da dosežemo po te) poti tak vinograd, treba je cepljene trte že le gnibati. Grubanje pa ne stane skoro nič manj, nego je stalo rigolanje. Da pa zanioremo nov vinograd B cepljenimi in ukoreničenimi sajenicami zasaditi, treba je te pridobiti in pridobimo jih lahko na več načinov, ťrvi, ravno na Dolenjskem močno rabljeni način za pridobitev cepljenih in ukoreničenih sajenie je ta-le : V matiČnjakili ali pa tudi v pregosto z ameriškimi trtami zasajenem vinogradu se trte na zeleno cepi, potem pa izkoplje ter v vinograd zasadi. Prav za prav se take sajenke sadi in ob jednem grnba. Drugi način pridobitve cepljenih ameriskili trt obstoji v tera, da se tiste na zeleno v vinogradu cep-yti'ie ameriške mladike, katerih ee pri zagrubanju ne more porabiti, ker jih je preveč, le provizorično za eno leto med vrste trt zagruba, drugo leto pa izkoplje ter na stalno mesto presadi. Tudi ta način je na Dolenjskem močno v rabi. Tretji način pridobitve takih trtnih sajenie, o kakoršnili govorimo, obstoji v tem, da se vlaga ame-"áke ključe v trtnieo, v kateri se jih eno leto pusti, or^o leto pa cepi. Cepi se jih ali koj v trtniei na zeleno, kakor delajo Vipavci, ali se jih pa izkoplje, v roki na aulio cepi ter vloži še za eno leto v trtnico. Četrti način pridobitve eepljcnih in ukoreničenih trtnili eajenic obstoji pa v tem, da se ključe na sutio cepi, te najprej med mah in kovaško oglje v zaboje yaga, iz zabojev pa za eno leto v trtnico posadi. To je najnovejši, najmodernejši način. Med vsemi temi na- čini pridobitve cepljenih ter ukoreničenili trtnih sajenie je prvi odločno najslabši. To pa zato, ker treba več let, da se sajenice doseže, in njih zasaditev na stalno mesto stane kaj dosti dela, ker jili je treba kakor rečeno saditi in ob enem grubati. Drugi način je že veliko bidjši, pa vendar še ne tako priporočljiv kalcor sta tretji in četrti. ]'ri tretjem in četrtem načinu zadobi se namreč cepljene in ukoreničene sajeniee v enera samem letu, in ako so cepiči popolnoma podlagam priraščeni, rodijo že vse trte v tretjem letu po celem vinogradu. Odločno najboljše sajenke daje četrti način, katerega imenujemo tudi s t r at i f i ci r a n j e trt. Toda žal, da se po Dolenjskem tretji in četrti uačin sploh udomačiti nočeta, kajti le najnaprednejši vinogradniki, le izSolani vinogradniki se jili poslužujejo, priprosti kmetje pa nikakor ne. Z njimi v zvezi je namreč trtnica, s trtnieami se pa naši priprosti vinogradniki nikakor sprijazniti ne morejo, to jim je že vse preveč dela in prefinega dela. No da bi tndi naš priprosti vinogradnik v enem samem letu lahko prav dobre cepljene in ukoreničene trtne sajeniee prideloval, svetujem jim danes takozvano povezne nje trt. To obstoji v sledečem. V matiČnjakili — katerih pri nas na kmetih žal tudi skoro nič ni — ali pa v vinogradih cepi ae trte na zeleno. Kar se cepljenih trt, to je mladik za zagrubanje ne porabi, napravi se iz njih po 45 do 50 cm dolge ključe. Ključi naj imajo le eno samo evro-pejsko oko na sebi, ameriškega pa nobenega, te naj se kar vse poreže ali onirvi. Na spodnjem koncu skrajšan mora biti pa vsak tak cepljen ključ ravno skozi kolence. Tako pripravljene ključe poveže se potem v butarice, po sto komadov skupaj, in sicer tako, da pridejo njili spodnji, toraj ameriški konci vsi v eno lego, ne pa da so eni daljši, drugi krajši. Na zgornjem evropejskem koncu smejo pa trte biti krajše in daljše. V vinogradu, v katerem se misli trte zasajati, napravi se bolj ko mogoče proti solncu obrnjeno jamo, katera je nekoliko globokejša kakor so butarice dolge, široka in dolga pa ravno toliko, da je mogoče vse butarice v njo spraviti. V tako napravljeno jamo obesi se potem butarice s pomočjo kolov čez njo položenih tako, da pridejo zgornji toraj evropej^ki konci navzdol, ameriški pa navzgor, toraj narobe. Na spodnje konce ključev položi ae potem za kako dlan na debelo rahlega mahu in na mah natrosi se pa le za prst na debelo ralile zemlje aH še boljši peska; tako so ključi Čez in čez popolnoma enakomerno z mahom in peskom pokriti. Konečno se se prostor s kolmi tako ogradi, da ne more nihče na tako obešene butarice stopiti. Ako se potem za to skrbi, da se mah vrhu butaric popolnoma oe po- Buai, ako se toraj ob Čaaii suše vrhu peska z vodo škropi, zaženejo vloženi ključi v treh ali štirih tednih že koreoínice, tako da se jilt laliko posadi takoj Da stalno mesto v vinograd. Pri izjemavanju butaric iz jame treba je pa pač dobro paziti na to, da se postavi biitarico z ukorenićenim koncem koj v škaf vode, in da se trte iz vode ua stalno mesto sade in to urno, da koreniuice na zraku ne porujave. Ako ni kak ključ napravil koreninic, se ga zavrže. Na ta način s pomočjo poveznenja cepljenih ključev dobljene cepljenke se primejo vse in rastejo prav dobro. Kaj velika umet-Ilija celo delo pa tudi ni, in zato je pričakovati, da se ga naši vinogradniki poprimejo. Pokladanje rezanice — ali cele krme. Kaj je bolje? O tem vprašanju se je začelo pri nas na novo razpravljati. Ko so lansko leto napravili kranjski kmetovalci poučen izlet na Štajersko, se jim je tam sveto"alo, da store najbolje, ako odpravijo stroje za rezanje krme, ker je najboljša in najcenejša slamo-reznica — živalska čeljust. Ce pokladajo celo krmo, si prihranijo mnogo dela, mnogo stroškov in veliko krme. Slamorezniee spadajo zaraditega med — staro isaro. Od teh strojev imata le izdelovalec in prodajalec svoj dobiček. Tako nekako. Oglejmo si to stvar nekoliko bližje. Pokladanje cele krme ima res svoje prednosti in marsikdo bi se lahko vnel za tako pokladanje, ako bi ne uvaževal vseh okoliiostij, ki pridejo pri tem vprašanju v poštev, Grotovo je, da je celo seno naravi živine bolj prikladno in da ji zaraditega tudi bolje diši. Resnica je tudi, da se s pokladanjem celega sena v gotovem smislu bolj varčuje, kajti celo seno se v žfclodcii tako ne stisne in ne uleže kakor na drobno zrezano seno. Uezaniee se zaraditega navadno nekaj več porabi, predno se želodec napolni, lies je tudi, da se nerazrezana suha krma bolj oslini in zveče, in da je tudi to velikega pomena za boljšo prebavo, kajti čim bolj se krma oslini, tem bolj se prebavi. Slaniorezniee povzročajo tudi mnogo dela in stroškov za nabavo. Vse to je res. Ali če po drugi strani presojamo delo naših slamo-reznic nekoliko dalje, potem vidimo, da imajo vendar še svojo veljavo in da so za nekatere kraje neobliodno potrebne. Pri takih zadevah ni namreč gledati samo na to, kaj živalskemu telesu najbolj ugaja in diši, ampak v čislih moramo imeti tndi gospodarsko stran, namreč to, kaj gospodarju bolj kaže in kaj se mu bolj izplača. Z drugimi besedami, živinorejec ne sme biti samo živinorejec, ampak mora biti tudi dober gospodar. V krajib, kjer se prideluje toliko sena in otave, da ni treba pokladati nobene slame, kakor n. pr, po goratih in sploh planinskih krajih, tam se prav lahko izhaja brez slamoreznie. Ves drugačen pa je položaj v krajih, kjer se prideluje dosti žita in kjer so gospodarji iz razlogov za boljši vspeb primorani pokladati slamo. V takih razmerah je treba krmo mešati in za to mešanje so slamoreznice neobhodno potrebue, da ni vspeh polovičarski. Prednosti slamoreznie so po takih krajih tako znane, da bi bila vsaka beseda odveč io da zadostuje, ako navajamo suho dejstvo, da se po teh krajih slamoreznice čim dalje bolj razšir- jajo. Izkušnja uči gospodarje, da so po takih krajih slamoreznice potrebne. Pa ne le potrebne v svrho mešanja, ampak koristne tudi zaraditega, ker se z zre-zano krmo laže varčuje kakor s celo krmo. Če krmo režemo, jo živina ne more tako izbirati. Zaraditega so zjedi manjše. Zrezana krma se pa tudi lažje oddeii in se že zaraditega ž njo lažje varčuje. Neraz-rezane krme pride toliko veČ pod nogo, čim debelejša je in čira slabše je bila spravljena. Take krme tudi ni mogoče mešati, recimo z okuanejšo otavo ali deteljo, ali jo na drug naČin okusnejšo pripraviti. Vse to so razlogi, zaradi katerih kaže krmo Še naprej rezati. Ko bi gospodarji ne izkusili vseli teh prednostij, bi gotovo slamoreznie ne kupovali, ali tako jib uče izkušnje, da so slamoreznice po mnogih krajili neobhodno potrebne. In tako je tudi ! Cik V vinu. Skoro ni bolezni v kletarstvu, ki bi delala vinogradnikom, osobito krčmarjem toliko preglavice, kakor ravno cik. Ta bolezen je neozdravljiva in cikasto vino ni za drugo porabo kakor za jesili ali pa za kuhanje vinskega žganja. Poglavitni del vina, takoinienovatii „alkohol" spremeni se pri ciku v oeetno kislino. Da se pa to dogaja, kriv je prepogostoma gospodar sam. Če je slaba posoda ali če je posoda slabo zaprta in če sodov pravilno ne zaliva, pride alkohol v dotiko z zrakom in vino postane cikasto. Tako vino seveda ni za kupčijo. Poskušali so to bolezen že zdavnej ozdraviti, toda zaman, Dobč se paČ sredstva, katera cik le za nekaj časa ustavijo, toda ponovi se zopet. Taka sredstva so: marmorjev prab (kredaj, zdrobljen pravi kostanj in krompir. Tudi „špižanje" ft, j. ako pomešamo staro vino z moštom) prežene cik, toda le za nekaj časa in posledica tako malo premišljenega ravnanja je, da postane še novo vino cikasto. Ta bolezen, katero povzroČuje glivica „raikoderma aceti," pa ne upliva samo na vino v istem sodu, temveč tudi na druga v bližini se nahajajoča vina in na posodo samo. Sod, v katerem je bilo cikasto vino, je najbolje, če ga za prihodnjo porabo pravilno ne zakuhamo, izkurimo ali pa izžgemo s špiritom, da ga porabimo za jesih, kislo repo ali kaj druzega. Kako se pa varujemo te bolezni V Y Ze ob trgatvi paziti moramo na to, da mošta nikdar ne spravljamo v slabo posodo, ali pa v tako, v kteri je bilo že prej cikasto vino. Glavna stvar pa je, da se sod, predno se nalije z vinom, dobro osnaži, oraije in končno še zažveplja. Ce pa imamo sod, v katerem je bilo že prej cikasto vino, naj se zakuha z vrelo vodo, v kateri je raztopljena soda, ali pa naj se izkuri, oziroma zažge s špiritom. Povdarjati je treba, da se lij, pipe in drugo, kar se je rabilo pri jcsihu, nikdar ne rabi pri pretakanju oziroma točenju vina. S takimi predmeti, kateri imajo že glivico „mikoderma aceti" v sebi, se vino najprej okuži. Tndi vina ne smemo shranjevati v takili kleteh, kjer imamo jesih, kislo repo ali kislo zelje, kajti ocetna glivica, ki se ta najugodnejše razvija, se lahko preseli po zraku v vino in nam to popolnoma pokvari, osobito če je klet gorka. V drugo je pa potrebno, da imamo sode vedno polne. V ta namen naj se odločita dva sodčka zalije (eden z belim, drugi z rudečim vinom), s katero naj se druge sode vsak teden zaliva do vrha, žalijo pa pridno žveplja, kakor tudi ostalo posodo, za katero nimamo zalije. Politični pregled. Predno so ali državnozborski poslanci na počitnice, 80 z veliko večino odobrili proračunski provizorij ter začasno podaljšanje trgovinske pogodbe z Italijo. Dne 18. m. ni. je bil sprejet predlog, ki poživlja vlado, naj Čim prej predloži načrte zakonov, s katerimi bi se kar najhitreje pomagalo polJedeUkemu stanu. Seàel se bo državni zbor spet krog 20. t. m. Državnozborski poslanec dvorni svetnik Šuklje je imel dne 2G. m. m. v Ribnici sliod volivcev, da se jim predstavi kot kandidat za deželni zbor. Nekaj liberalnih kričačev je z neprimerno in nečuveno surovostjo onemogočilo shod v posojilnični dvorani ; zato so sli volivci v žnpnisče in se je tam shod vršil prav mirno ob jako številni udeležbi, bilo je kakih 300 volivcev navzočih. Kandidatura dvornega svetnika Šiikljeja je bila soglasno vsprejeta z nepopisnim odobravanjem. Kdor ribniških liberalcev še ni poznal dosedaj, jih je spoznal ta dan. In marsikomu, ki je bil dosedaj še omahljiv in nezanesljiv, so se odprle oči, da ne bo volil 4. t, m. Drobniča, kandidata liberalne stranke, ki nastopa s takimi surovostmi. Liberalci cele Avstrije zahtevajo, da se odpravi zakramentalni in cerkveni značaj zakonske zveze ter se vpelje tako zvani civilni zakon, ki se sklepa samo pred posvetno oblastjo, pa se zopet lahko razdere, če se zakonska drug drugega naveličata. Kam da bi pri-vedel tak „divji zakon" naše ljudstvo, si vsakdo sam laliko misli. Se bomo morali katoličani postaviti čvrsto po robn, da ne pride nad nas ta velika nesreča. Posebno pri volitvah bomo morali oddajati svoje glasove samo katoliškim poslancem. Kdor bo glasoval to pot za liberalce, pokaže, da se strinja z njili namenom, oskruniti svetost zakona. Ogrski državni zbor je bil otvorjen 19. m. m. in ob enem odgoden do 1. marca. Splošno se je pričakovalo, da bode to dalo povod velikemu razgrajanju v zbornici in na ulicah. A zborniťía je samo protestirala, hujšega pa ni bilo. — Fejervary tuđi ne more vrcditi zamotanili ogrskih razmer, kakor njegovi predniki ne. Je že prosil cesarja, naj mu odvzame ministerstvo, a cesar ga ni uslišal. Da so Hrvati sosedje Ogrov, se vidi iz marsičesa. V politiki ustrele enega kozla za drugim, nekateri nepremišljeno, nekateri premišljeno ; sami ne vedo, kam bi se obrnili in kaj bi radi; kar pa eden pozida, po-dero drugi. Sedaj je spet vse razburjeno, ker je sabor sprejel t. zv. interkonfesijonalnl zakon, kateri je krivica za katoliško cerkev na Hrvaškem ; in protestiral proti temu ni prvi v to poklicani mož: stari nadškof dr. Po-silovič. Lepe razmere ! Na Italijanskem so spet enkrat menjali ministre. Na Francoskem bodo dne IG. t. m. volili novega predsednika Ijudovlacle. y Barceloni na Španskem je nek anarhist poskusil zabosti kardinala Caaanas, ko je stopil iz cerkve, a se mu ni posrečilo. Morilec se je sam nsmrtil s strupom. Na Ruskem miru ee vedno ui. O božičnih praznikih so bila velika klanja zlasti v Moskvi ter tudi drugod. Vladi se je posrečilo še o pravem času zadušiti splošno stavko. Resne misli. Le največji lahkomiselnfi stj more brezskrbno otresti resnih mislij ob prestopu v novo Jeto ter z razposajenim in razuzdanim, hrupnim veseljem zaćeti novo dobo življenja, o kateri ne ve, kaj mu prinese, in tudi ne ve, ali bo doživel konec zapriéetega leta. V tihi samoti bi pać postal nekoliko biilj resen, mislil nazaj in naprej ter potem skusal v starem letn zamujeno v novem popraviti, zboljsati, nadomestiti. Zato stopam pred te, dragi mi bravec, s temi vrsticami in te prijazno povabim v samoto tvojega siea. Puslusaj, kaj se oglaša v tebi, ne prepodi resuib mislij, le udaj se jim, ravnaj 86 po njih, in prav gntovo ne bo brezvspeiino novoletno voščilo, s katerim te pozdravljam: „Srečno, veselo novo leto!" Konecstaregaletaje; tako bo enkrat tudi konec novega leta in sploii vsega na svetu bo konec. Zakaj vendar ljudje tako malo mislijo na to resnico? Zakaj strmoglavijo v vrtinec užitkov in veletok zabav in vrvenje življenja ter dela, kakor da temu vsemu ni nikdar konca? „Karkoli delaS, delaj modro in glej na konec", so dejali paganski modrijani. Tr eba le res samo zdrave, čisto domače Človeške pameti, da spoznamo, kolike vrednosti je, misliti na konee. Da torej ljudje ne gledajo na konec, je najjasnejši dokaz, da živijo res tja v en dan, samo za trenutek, brez skrbi za bodočnost; niso pametni. — Ali ni res? Nikarte pa misliti, da velja to le v zadevah nase vesti in duše, o tem tukaj in danes ne govorim; a prav gotovo nié manj ne velja v vsakdanjih zgolj časnib vprašanjih in razmerah. Sedanjih skrajno slabih in nezdravih in neznosnih in zamotanih razmer Je mnoga kriv» pred vsem lahkomiselnost Ijudij, ki pri svojem početju niso nikdar resno vprašali: kaj bo iz tegaV kakšen bo konec? Taka nespametna brezmisel-nost je vzrok neprecenljive sknde v pobtičnem, narodnem, gospodarskem in družinskem in družabnem življenja. Začne to in ono, poskuša tako in tako, a kar nagloma onemore, obstoji, začne nazadovati, propadati: ni gledal na konec svojega'početja ! Ko bi bil pogledal konec, bi bil vendar tudi prevdaril svoje moči in zmožnosti in sredstva, in ko bi bil videl, da ne pojde, bi sploh ne bil začel; tako bi bil obvarovan škode, sramote, razočaranja in drugih neprilik. Bod res ali ne, kar ti povem, a nauk je pameten. Poslušaj ! Bil e mogočen kralj. Imel je ailno labkornišljenrga brata, katerega e hotel spreobrniti in ozdraviti. Nekoč ga je namreč vpra.šal ta brat, zakai da on, kralj, obdan s tolikimi častmi in sijajem in premoženjem, se nikdar prav zares ne veseli z drugimi. Kralj obljubi, da mu prilično odgovori. Veli izkopati globoko jamo, na dnu jame pa ukaže zakuriti velik ogenj; jamo da potem na pol pukriti z deskami, na te deske pa postaviti trhel, star, črv^jeden prestol. Na ta prestol je moral sesli kraljev brat. Krog njega se vstopijo štirje oboroženi možje, ki se s sulicami dotikajo njegovega telesa. Tudi so mu na kraljevo povelje obesili nad glavo na tenki vrvici oster, špičast meč. Pred njim so potem postavili mizo, polno najbolj izbranih jedij in pijač. Kralj zapove tudi, da igra godba najbolj poskočne in najbolj vesele komade, krog mize pa so se prevračali in zbijali šale ter dovtipe dvorni norci in glumači. Lahkomiselnemu bratu pa ne diši ne jed in ne pijača, tudi smeh mu pieide, obledi, ves se trese in hoče zbežati, a zavirajo ga ostre sulice; kar mirno obsedi na stolu, ko čuti, kako se zagugljejo deske pod njim ter mu udari v nos dušeč, gorak dim. Prosi, naj gredo po kralja. iravi: „No, zakaj si pa tako žalosten in eš in ne piješ?" In brat mu odgovori: ko sem v tolikih nevarnostih?" Na to sam odgovoril na vprašanje, katero si mi stavil zadnjič; kako more biti človek razposajeno vesel in brezskrbno lahkomiseln, če ga obdaja toliko uevarnostij. Kralj pride m čmeren ? Zakaj ne „Kako naj bom vese řečtí kralj : „Sedaj s Ti misliš: kaj bo z mano, ako pregore te deske, ako ae se-sede prestol, ako se utrga meć na aiti; misli, kaj bo s teboj, kakšen bo tvoj konec, in Se bodi razposajen in razuzdan, ako moreš." — Da, ob zaćetku novega leta misli na konec leta: kaj boiSem doseći in napraviti v tem letu? Bom mogel? Kaj bom storil, da dosežem srečen konec? Zares, nikar ne zidaj svoje srefe na veliko število tistih, ki ti jo voščijo s sladkimi besedami aedaj ob novem letu; saj jih ,je le malo med njimi, katpri bi ti res privoSćili kaj srečnega, dobrega. Sreča je pozidana na dve stvari : delo in krepost. Delaven, kreposten élovťk bo srečen v dru/jiii, srečen v svojem stanu, srečen povsod, kolikor le more biti srečen na tem svetu. Le delo s krepostjo združeno bo v prid domovini, narodu in človeštvu^ delo brez kreposti je samopridnost, krepost brez dela pa nemogoča. Delo in krepost te privede do srečnega konca tndi v novem letu. Tega ti želim. A da imaš moć delati in biti kreposten, glej, da si v milosti pri Bogu; tega ti želim še bolj, tega ti, hvala Bog«, tudi lahko dam, samo poišči me in stori kar ti porečem. Tako Ti voščim srečno in veselo novo leto: z resnobo v mislih glej na konec ter se s krepostjo v srcu loti dela, in Bog s teboj ! Fr. Salezij. DomaČe vesti. (G. d r. p. Celes ti n Liebsch,) za katerega zdravje se zelo zanimajo Novo meščani iu Kandijanci, še ni nič iia boljšem ; desna stran mu je popoluoma ohromela iu govoriti ne more; upanja malo. Tako pise P. Ciril Vrana. (Nesreča.) G-, prof. Jeraj je padel na cesti tako nesrečno, da si je zlomil roko. (Umrl) je 21. m. m. po daljnem bolehanju ves iidau v voljo Božjo in previden s sv. zakramenti g, dr, Gašpar Pamer, C. kr. gimu. prof. VIII, razreda, Vrli mož je bil res vzor poštenjaka v vsakem ozim, Ijnbeznjiv tovariš, blagohoten, do-brotijiv učitelj, mož, ki nikomur ni prizadejal krivice, ki je pretrpel na svet« mnogo liudega, a ostal pri tem vedno svežega, šaljivega duha, ki je storil mnogo dobrega res tako, da ni vedela desnica, kaj dela levici. Da je vedelo vse prebivalstvo našega mesta ceniti te vrtine skromnega moža, pokazal je veličastni pogrebni sprevod dne 23. m. m, ob 10. uri dop. Pred hišo in na grobu so mu zapeli pevci zares dovršeno dve ialostiaki. Svetila mu večna luč! (Umr!) je dne 24. dec. v Toplicah v 75. letu starosti g. Anton Keiniger, nadlog.^r v pokoju, posestnik in gostilničar. Prišel je s Češkega v službo kneza Auersperga ter bil nastavljen ua raznih krajih; v Soteski, v Dragi in Borovem. Zaradi svojega priljudnega vedenja je povsod užival spoštovanje. Tudi kopališki gostje ga bodo pogrešali. Dasi rojen Nemec, je slovenščino gladko govoril in ljubil kranjsko deželo kot svojo drugo domovino. (Sin Prinčeve — umrl.) V Lngani na Južnem Tirolskem je umrl dr. Jos. Heheuchenstuel, podpredsednik graškega nadsodišča. Pokojniku je bila mati Prinčeva Julija. (Občni zbor kat. pol, društva) v Novem mestu se je vršil dne 18. m. m. ob precejšnji udeležbi. Po poročilu predsednikovem predlaga gosp. svetnik Ivan Podboj, naj se deželnim poslancem naše stranke izreče zaupanje, zahvala in priznanje radi možatega nastopa v deželnem zboru, ob enem pa naj se jih naprosi, da pnapeše gradnjo belokranjske železnice. Sklenilo se ja napraviti tekom leta tri velike shode pod milim nebom. Potem je bila volitev odbora; izvoljeni so sledeči gg: Anton Kokalj, kamnosik v Bršljinu, predsednik; Davorin Frančič, klobučar v Novem mestu, podpredsednik; Jakob Porenta, župnik v Stopič-ih, 2 podpredsednik; Martin Pečarič, kaplan v ámihelu, tajnik; Josip Jaklič, kanonik v Novem mestu, blagajnik. — Odborniki: Matija Novak, župnik v Eadovici; Janko Zakrajšek, župnik v Vavti vasi; Matko Malovič, mizar v Novem mestu; Ivan Podboj, župnik v Toplicah; Stanko Pehare, župnik v Črnomlju. — Namestniki : Anti^n S m i d o v h i k, župnik v Prečini ; Mate Matjasič, župan v Il')sa]nici ; IvanSitar, župan v Toplicah. (Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ru-dolfovem) napravi v nedeljo 7. t. m. predstavo s petjem, prekrasno igro, „Sinovo maščevanje" in domaČo zabavo. Društvo se jako trudi, da prelepo igro tudi vrlo predstavi, zat(» smo prepričani, da se bode novomeško občinstvo, kakor navadno, prav obilno udeležilo. Začetek bo ob polu 8. uri zvečer. Načel ništvo. (Božično drevesce) v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se je priredilo tudi letos zelo veliko in lepo, v veselje ubogim bolnikom, katerim tega ni bilo mogoče praznovati v domaćem krogu svoje družine. Bolnikom razdelila so se tudi razna darila v spomin. Okoli polu šeste ure zapelo se je par pesmi, na kar je prečastiti gospod pater prijor Leopold Danev v svojem Itratkem a jedrnatem govoru povdarjal pomen božičnega drevesca. Po govoru zapel j« pevski zbor zopet par lepih pesmi. Po zaključju stali so bolniki še dolgo časa okoli tako lepo prirejenega drevesca. Da pa se je zamoglo prirediti bolnikom takn lepo okinčann drevesce, ter jih pri tem tudi obdariti, zahvaljujemo se v svojem kakor tudi v imenu bolnikov p. n. občinstvu iz Noveg» mesta ni Kandije, posebno pa onim blagorodnim gospeni in gospicam, ki so nas počastile pri okraševanju drevesca. Bog plati vsem tisočero ! Bolnica. (Božičnica T Kandiji.) Na dan svetega Stefana smo praznovali božični večer v salonu g. Windîscherja. Udeležba je bila tolika, da je skoraj prostora primanjkovalo, — Ko se je v kratkem govoru razložilo uastanje Božiča in posebno pomen njega za otroke, odgrne se zastor pred drevescem. Tako lepega že dolgo nismo v Kandiji imeli. To so gledali otroci! Bilo jih je čez 200, in sicer iz Novega mesta, Grotnevaai, Žabjevasi, Drske, Broda in Kandije, katerih vsak je dobil malo darilo. 26 otrok pa je bilo obdarovanih z oblekami in drugim. Vse to so naredili rodoljubi in dobrotniki iz Kandije, katerim se moramo tem potom prav prisrčno zahvaliti. Za tako lep večer, kakor ga žo dolgo ni bilo v Kandiji, se je tudi zahvaliti vsem darovalcem, ki so kaj zraven prispevali. Tu so zopet Novomeščani posebno pokazali svoja blaga srca. Bog plačaj vsem skupaj in dal Bog, da drugo leto zopet napravimo tak večer. (Ljudska knjižnica) v Šmihelu pri Novem mestu vabi vse člane k rednemu občnemu zboru, kateri se vrši dne 7. januarja ob polu 4. uri popoldne v bralni sobi v kaplaniji. Dnevni red: Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Volitev odbora. Prememba pravil. lUznoterosti. (Opomba.) Sklepalo se bode veljavno pri vsalcem številu članov. Odbor. (Pou dno-zaba y n i večer) priredi kmetijska podružnica v saboto 13. t. m. v gtistilni „Na Vratih". Predaval bo g. pristav V. Ruhrman o preiskovanju mleka. Začetek točno ob 8. zvečer. Predavanje bo združeno s praktičnimi demonstracijami. (Nezgode.) Bregar Jože, iSletni kmečki sin iz Do-berniČ, se je z zarujavelim žrebljem tako nesrečno zbodel v desni sredinec, da mu je cela roka otekla. Operacija je bila potrebna, da |e fant zopet ozdravil. — Pri tepežu je bil vrezim čez hrbet Hodič Matija iz Tomažje vasi. Poškodba je bila precej neznatna. — Babič Jože, 641etni kmet iz (lazic, j« bil udarjen po desni rami. Zlomljena mu je bila nadlelitnica. — Povožen je bil 4 leta stari kmečki deček Vidmar VinceDC iz Ambrusft, ter bil pri tem precej močno poškodovan na Čelu. — Darovec Andrej, 13letni šolar iz Gor. Straže je padel pri igri tako nesrečno, da si je zlomil desni podlaket. Prav globoko v mešičje na levi roki se je vrezal Dre ni k France iz Prečne. — S kamnom po glavi jo je dobil, Sletni Janežič Jože iz Bjganje vasi, tako hudo, da se je videla kost. — V gozdu je udarila veja S kub i ca Janeza iz Vrh-ptilja po desnem očesi, Ridi tega udarci ss mu je skalila leča in ponesrečenec najbrž ne bode nikdir več dobro videl. — RiZ sani je padel, V'>zefi se iz šole dom'iv, Bletiii Franca Ko 111 pare iz Metlike. Zlomil si je levo stegnjenico. — Rtviio tako se je ponesrečil, 6letni šolarček E;idij Vršaj iz Čateža, padši poli voz, pri čemur si je zlomil desno stegajenico. — Oberstar Antin, ISletni kmečki sin iz liikituice, se je vsekal .s sekiro v desno nogo, — Kivno tak) ss je p me^rečil Pavlič Auton, 431etni kmet iz Tomažje vasi, vsskavši se v sredinec Iwve roke. — Košmrl Alojz, llletai uïenec ljudíke šole iz Potovrha, je padel na tla in si pri tem zlomil de.sn» Stepnjenico. — Mlatilnica je zraeékala Šraju Ignaciju iz Vel. Gabra, 3 prste leve roke. — Neprevidno je ravnal s pusko Strua Anton, kmećki sin iz Zagorice, Cev se je ra^poćila in mu odtrgala Členk levega ročnega palca. — Zorié Janez, kmet iz Leskovca jo je dobil pri prepiru s krampom tako iiadi> po glavi, da mu je bila Črepinja prebita in desna stran teleaa mu je vsled tfga omrtvila. — Cirkularna žaga je hudo ranila Hiimberga Franceta iz Klevevža. Dva prsta desne roke sta poškodovana, — Na sličen način je bil poškodovan na deani roki Zigmund Anton iz Radolie. — (Ugodna prilika,) po vredni ceni si nabaviti lepili knjig iz zapuščine umrl. g. prof. Skopala nndi se še le nekaj ^ni v knjigarni J. Krajec nasi. (Redka prikazen.) Pri oranju dne 11. dec. se je naĚel na njivi kmetijske šole na Grmu popolnoma razvit živ. rujav majnikov hroAi. V tem času redka prikazen. Ce bode ugodna zima bodo gotovo še mnogi drugi kmetovalci «rali in utegnejo tudi na tega nepridiprava naleteti. (Trotoar,) v Širokosti 1 20 m od liiše g. Kokliča do one gospe Ficbtenau-ove namerava napraviti meatna občina. S ttim bodo zadobila ta ulica, ki ima najživahnejši promet, prav veliko in le želeti bi bilo, da bi se tlak tudi po dražih ulicah, zlasti pa na glavnem trgu ob hišah napeljal. (Mrtvec). Kranja Kobae, iz Vine vasi je 22. m. m, v gozdu Kremen na Gorjancih nekega mrtvega, kakih 60 let starega moža našla. Isti je moral že črez 14 dni tam ležati, kajti bil je po obrflzu in vratu od divjih zverij objeden. Na levi nogi našel se je izatrelen samokres, dalje dežnik, nov nabrušen kuhinjski nož, srehina že;)na ura, osem kron 51 v. denarja, rožni venec, očale, vrtni nož, mala steklenica z neko rudečo teko(JÍno, 2 svinčnika, rudeč robec, osem samokrea pa-tronov in škatljici klinčkov. Po okolačinah je soditi, da se je nesrečnež sam usmrtil. Prenesli so ga v Šmihetsko mrtvašnico do prihoda s'idnijskega ogleda. Sliši se, da je bil ta človek blizu ali pa iz SemiČa doma. đ. (Utopljenka). 24, nov. 1905. je prišla 40letna slaboumna Urša Novak iz Fužin pri Zsgradcu k posestniku Fraoc Podgrajc v Nemško vas prenočit. Proti 4. uri drugega jutra odšla je skrivaj. Od tega Časa je ni nič več bilo videti. 8. dec. našel je pnaestnik Jožef KoČevar iz Grintovca pod domačo vasjo poleg potuka Gbibočica ženskine črevlje, ključ, denarni mošniiček z vseb no 25 K 45 li, katere stvari so bile posest Urše Novak Sumnja je bila opravičena, da je Novak v potoku, kateri je vííled deževja močno naraatel, našla smrt. "Ves trud utopljenko najti, je bi] zaman. .Šele 20. dec. so njeno truplo iz Krke bliïîu Z:»graiica potegnili in pokiipali. d. (Tatovi) so odnesli dne 18. m. m. med 10. uro dop. in 3. uro pop. v kapiteljski cerkvi pušico pri misijonskem križu z denarjem vred. Na sledu jim še niso. (Močan potresni sunek) smo čutili 17. m. m. nekoliko ob zjutraj v Novem mest« in daleč po okolici, t^kode ni napravil. Precej močan pa je bil potres v Zagrebu, koder je bilo na manjših predmetih dokaj škode. Potres so čutili deloma tudi po Štajerskem, (Roparski napadi) so sr ponavljali v novomeški okolici zadnji meafc prav pogosto. Skrb za javno varnost naj bo torej prav nujno priporočena. (Razpis Častnih nagrad družbe sv, Mohorja.) Odbor družbe sv. Mohorja naznanjji, da je obrok za dopo-siljanje rokopisov na razpis od dne 17. grudna 1904 podaljšal do dne 30. aprila 1 906. (Znižanje tarifa) za izredne časniške priloge. C. kr. ti'govmsko ministerstvo je z razglasom z dne 29. marca 1905 drž. zak. štev. 68 ztiižnlo tarifo za izredne časniške priloge, da H tem olajša r.iziifjenje reklamnih oglasov. Poštnina za Uke časniške priloge znaša za vsako prilogo v teži ] O sraroov h vinarja, za vsako prilogo nad 10 do 20 gramov vin., za priloge težke nad 20 do 30 gramov i vin. Število izdanih Časniških prilog se je sicer od tedaj, ko je stopila v vei)avo nova tarifa zvišalo, vendar ni dvoma, da ae trgovatvo «ga reklamnega sr^^dstva, ki je izredno po ceni še veliko premalo po.skiuje. Rizlagati bo to pač tako, da je nova tarifa «e vedno premalo znana v krogih interesentov. Zategadelj ■opozarjamo iznova nanjo. (Današnji list) obsega lOstrani in prilogo ,Kmetovalec'. (Krištof Šmid — Salezij.) 15. zvezek je ravnokar izšel. Prinaša daljšo povest „Pavlina." Primerno božično darilo mladini. NaroČila sprejema tvrdka J. Kra,jec nasi, v Budolfovem, Cena mehko vezani knjižici je 60. vin., trdo vezani 80. vin. (Poezije, Anton Medved,) Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Strani 262. Cena: S BO K ; v elegantni vezavi 5 K, po pošti 30 vin. več. — Kakor blagodejen dež po dolgi suši in prijazno pomladansko solace po mrzli zimi, tako so nas razveselile te zbrane poezije našega dobro znanega, veleodličnega pesnika Antona Medveda, Mujster v jeziku in obliki, mislih in podobah nas silr, da se veselimo ž njim ali pa tudi žalujemo, upamo in ljubira(i, kamor nas potegne z vzvišenem poletom svoje duše ta pesnik po milosti božji. To je zares v vsakem oziru primerno darilo pri različnih priložnostih in upamo, da Medvedovih poezij ne bo manjkalo pod nobeno streho našega razumništva in bodo najti pri vseh za poezijo vnetih ljudeh. Naj bi le kritiki res upoštevali, kar je zapel pesnik precej na pr^i strani: „Uveriš se, da svet popraša — ob vsakem delu prej čigavo? — Potem presoja dela naša, — oseba jim dajé veljavo." Priporočamo prav iskreno. Jako fina in lepa je zunanja oblika in oprema teh poezij, kar le dela čast tiskarni v Postojni. R®či tudi moramo, da cena res ni prevelika, osobito z ozirom na zunanjo opremo. (Občinska Uprava.) Poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom. Izliaja vsakega 1. in 16, dne meseca, ter etane celoletno 8 kron, polletno pa 4 krone. Odgovorni urednik: Dr. Vladimir Ravnihar. Naročnino in oglase sprejema upravništvo „Občinske Uprave" v Ljubljani. Tega lista 1, številka je izšla 4, decembra 1905, druga koncem decembra, (Vabilo) na naročbo XIX. letnika „Dom in Sveta". Dovršen je XVIII. letnik „Dom in Sveta", Iskreno vabimo vse Slovence in Slovenke na naročbo prihodnjega, XIX, letnika. Nobena boljša slovenska hiša naj ne bode v prihodnjem letu brez ilustrovanega družinskega lista, „Dom in Sveta"! Svoje irijatelje in dosedanje naročnike prosimo, naj nam pomagajo ist utrjevati in razširjati, kjer in kolikor mogoče. Plačilo jim bode zavest, da atore dobro delo. Dandanes hoČe vse berila: eminentno hvaležni stvari služi, kdor daje ljudem v roke poštenih listov, ki naj zabavajo in uče, Vzgajajo, širijo obzorje in blaže. „Dom in Svet" — mislimo — se je po svojem jasno začrtanem programu vsa leta sem po pravici prišteval takim listom. Zato še enkrat: Priporočajte „Dom in Svet" vsakomur, ki si ga količkaj more naročiti. Uredništvo je veselo, da more naročnikom „Dom in Sveta" za prihodnje leto obljubiti prav poseimo lepih stvari. Omenimo le nekaj malega. Kar tiče leposlovja, sodimo, da „Dom in Sveta" to pot ne ho prekosil noben drug slovenski list. Posrečilo se je uredništvu zagotoviti si toliko in tako dobrega gradiva, da bodo p, n, čitatelji gotovo zadovoljni. ■— V vseli krogih priljubljeni naš izvirni pisatelj, gosp, Fr. S.Finžgar, nam bo podal velik kulturno-historični roman „Pod svobodnim solncem". Povest davnih dedov. Snov temu romanu je vzeta iz zgodovine Podonavskih Slovenov v dobi bizantinskega cesarja Justinijana (Upravda), ko so Sloveni v velikih pohodih segali preko Donave in dospeli pred vrata samega Bizanca. Roman je zasnovan v dveh velikili delih, ki bosta vsak zase zaokrožena celota; prvi del izide letošnje leto, drugi pa v letniku 1907. Gospod Finžgar je za svoj roman temeljito proučil najboljše zgodovinske vire o tedanji dobi. Sodelovanje so obljubili m doneskov že tudi poslali vsi naši že znani dosedanji pisatelji ter mnogo novih vrlih raočij- V pesniškem delu listovém bodo krepko sodelovali gg. A, Medved, ki nam je spisal tudi veselo igro „Redenz-vous", Silvin Sardenko, Roman Romanov, Gnša, Marijan, Cvetlîo Slavin, Branko Brnnkovič, Zvonimir, Ške-deinjka, itd. Tudi zi poučni del „Dom in Sveta" smo Že dobro preskrbljeni. Ozirali se bomo pred vsem na aktualne novosti, ki jih donese sedanji čas. Ilustracijski del bo znatno napredoval. Naši najboljši domači slikarji so nam izročili že več krasnih originalov. Ozirali se bomo pa se posebno na največje slovan.ske slikarje, ki so dosegli že svetovno slavo. Ob koncu lista bomo prinašali z» književnim pregledom nekako kulturno zgodovinsko revijo najvažijejš h dogodkov z mnogimi slikami. Uredništvo je pripravljeno storiti sploh vse, da se Ust vsestransko razvije in povzdigne. Zato pa naj se oglasi prav mnogo novih naročnikov. Cnna ostane ista, kot dozilaj: ZH celo Itto 9 K, za dijake 6 K 80 li. Naročnino sprejema lastništvo in upravnistvo v „Marijanišču — (Društven koledarček za leto 1906) je izšel. Nekoliko pozno je sicer za koledarček, ce izide šele decembra, a Koledarčkov« uredništvu ni provzrofillo zamude. Nas je prav razveseli rdeôi ,Zvezni Koledarček". Vsakdo, ki mu je mari posten napredek slovenskegA Ijudst?», naj b. imel „Koledarček". Priporočamo ga najtopleje vsakomur. Tvařme poučne dovolj za vsakega, ki mu niso mari le prazne čenče ali pa kaki prismuknjeni romani. V po'-oćilu o zborovanju „Slov, kršč-80C zveze" V Mariboru dobi vsak raznovrstnega gradiva. Oni, ki tožijo, da nimajo tvarine za predavanja, je dobe, kolikor hočejo. Društva in osobito društvena naćelstva naj po.skrbe, da te sklepe izvrše. Nasi delavski organizaciji je posvečen poseben oddelek, ki op:suje večje prireditve našega delavstva. Ob tej priliki opozarjamo delavska drušLva »a sklepe I. vseslovenskega shoda pri D. M. v Polju. Skrbite., da se prav povsod tudi izvrše. Opis mladeniskih shodov na Štajerskem je vetezanimiv. Kaže, da vrla štajerska mladina ne drži kriiem rok. Ls tako naprej! Vrlo delujoča štajerska organizirana mladina, naâa nada, naš up obrne^gotovo svojo pozornost tudi na delavsko združevanje, ki je na Štajerskem se pomanjkljivo. V ^Navodilih za zvezna društva" pa najde vsak, ki mu je na srcu društveno življenje, kar poželi in pntrebuje. Društva naj bi le izpolnjevala nauke navodil. Prav dobro služijo tudi navodila voditeljem „Čebelic". Jako prav pridejo tndi tabele za računanje vsebine okroglega, tesanega ia žaganega lesa v kubičnih metrih. Gospodarski zapisnik pa nemo kliče svojim naročnikom: Imejte v redu svoje gospodarstvo, vpisujte svoje dohodke in stroške. Društveni seznam kaže, da je v „Zvezi" 133 društev z 9720 člani. Lična knjižica stane 1 K, naročila naslovite na naslov g. Luka Smolnikar, stolni vikar, Ljubljana. Ker je na razpolago se nekaj lanskih „Koledarčkov," opozarjamo delavstvo, da je v njem mnogo za delavstvo velevažnili sestavkov. Segajte toraj pridno po „Društvenem koledarčku". Gospodarske styari. — (Kmetijski pouk.) V nedeljo dne 17. decembra je predaval g. pristav V. Roh rman o zboljšanju mlekarstva v novomeški okolici ob primercroa dobri udeleibi, Govornik je razložil veliki pomen mlekarstia za novomeško okolico in opisal tudi sedan e mlekarstvo, ki ne ustreza potrebam niti razmeram sedanjega časa, V neposredni bližini mesta bi se morala gospodarstva preustrojiti in bi morala pri malih posestnikih zavzemati intenzivna kravja reja v zvezi z mlekarstvom glavno mesto. Ziiuljsati je kravjo rejo in mlekarstvo; kravjo rejo s tem, da se vpelje domača reja lepih in dobrih krav, da se živali za pleme skrbno odbirajo in dobro krmijo, mlekarstvo pa s tem, da se gospodarji združijo in skupno popri-mejo zboljšanega mlekarstva. — V nedeljo isl. decembra ni bilo napovedanega pouka o pravilnem zasajanju sadnega drevja, ker je bik udeležba prepičla. — (^Pravila za molžo.) 1.) Vime je do čistega iz-mlesii, 2 ) Mlesti je hitro in krepko in brez prenehljeja, 3,) Mlesti je najprej na obeh prednih sescili, potem na zadnjih ali pa navskriž; manj vrednu je molža, ako pomolzemo najprej desno plat vimena in potem levo, kakor je pri nas običajno. 4 ) Mlesti je točno ob določenem čaan. 5.) V lilevn bodi mir med molžo. 6.) S kravami je prijazno ravnati, — (Umivanje vimena pred molžo.) Pri nas je navada, da vimena pred molžo umivamo, To je prav, ali v tem slučaju je treba na sledeče paziti: 1.) Da ne umivamo vimena z mrzlo ali ledeno vodo, 9.) Da vime po umivanju obrišemo in posušimo s -suho in snažno ruto. To je velika napnks, ako se polno vime izplaknje z mrzlo vodo, zlasti sedaj v limskem času. Na ta način se vime kvari in mlečnost zni-Žnje. Voda za umivanje vimena mora biti postana ali nekoliko mlačna. Za jutranjo molžo naj se postavi čez noč v hlevu, da se navzame hlevske toplote. Za opolndansko in večerno molžo se lahko primeša nekoliko tople vode. Umita vimena je obrisati, da se ne cedi umazana voda v mleko. Ako se dobro nastilja, ni treba umivati vimena, ampak zadostuje, da se pred molžo obriše s sulio i'uto, da se odstrani izpadla dlaka. — (Pokladanje sezam ovi h tropin). Sezamové tropine so prav močna krma, ker imajo do 39 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov tolšč. V 100 kg teh tropin, kupimo tedaj 39 kg beljakovin 10 kg tolsč (maščobe), Ziradi te svoje tečnosti priporočajo se v prvi vrsti za molane kra^e, katerim naj 30 poklada po 1 kg na dan. — (O pretakanju vina,) S pretakanjem mladega vina ločimo vino od drožij in to ima mnogo dobrih stranij. Pretočeno vino se prej očisti, postane bolj stanovitno in tudi bolj okusno. Takoj po pretakanju se vino res skali, postane motno in dobi tudi slabši okus. Vino se „ubije". Ali v kratkem se zopet očisti in postane bolj okusno ko prej. To kaljenje vina po pretakanju prihaja od tod, ker se vino z zrakom pomeša, kar je potrebno. Na ta način se takoimenovane beljakovine strde in izločijo, Kmalo na to se te beljakovine usedejo na dno posode in vino postane čisto. Mlad) vino naj se redno pretoči po sv. Martinu in saj do Božiča. O tem se je že veliko pisalo. Ali prepričani smo, da ga mnogi gospodaiji še niso pretočili in da ga imajo še sedaj „na materi". Kdor ni vina se pretočil, naj stori to nemudoma. Drugič naj se vino pretoči, predno se klet v spomladi segreje. Priporoča se pa, da ga tudi se v tretje pretočimo in sicer meseca julija ali avgusta. S pretakanjem ne zgubiv.no n č na svoji dobroti in moči, kakor se tu in tam misli, ampak ravno nasprotno. Vino postane boljša. To izkušnjo bo lahko vsak sam napravil, kdor se bo lotil rednega pretakanja. — (Kako je rabiti Šotni nastll.) S šoto se nastilia na ta način, da se natřese pod živino za dlan na debelo. Ta šotna plast se pusti po lé dni pod živino in le tista mesta, ki 80 popolnoma mokra, se pokrijejo z novo šoto. Da se stelja bolje brani, se mora blato postrgati. Tako nastiljanje prihrani mnogo dela, ker ni treba vsak dan kidati in nastiljati. Treba pa je, da se nainravi okolu staj iz lajšt potreben okvir, ki drži šoto skupaj. Šotne stelje se računa na goved po 80—90 kg na mesec, — (Sadjerejci, zavarujte vaše sadno drevje) osobito hruške in jablane pred poškodbo po zajcih v zimskem času. V ta namen vzemite volovske krvi, govejega blata, človeškega blata, ilovice in apna, in napravite iz teh snovi tako gosto mazilo, da ga bo se mogoče s čopom (penzelaom) ali pa krtačo na debla namazati. S takim mazilom pa namažite debla v takem vremenu, da se bo mazilo lahko posušilo, ne pa da bi prej zmrznilo, kajti ako prej zmrzne, se odlušči itt. odpade. Poglaviti najizdatnejši del tega mazila je pa človeško blato, kajti brez tega napravljeno mazilo ne hasne v hudi zimi prav nič, zajec debla vseeno ogloda, dasiravno so namazana bila. Brez volovske krvi je pa mazilo tudi za nič, ker ga dež dol spere. Apna naj bode v mazilu tolik«', da bodo sadna debla, ko sa mazilo na njih posuši, kolikor mogoč» bela. Bela barva posušenega mnzila obvaruje debla tudi pred takozvanimi ozebliuskimi ploščami, o katerih smo v 17. številki lanskih „Dol. Novic" že pisali. Naziiiinila iiieHtnega magistrata. {Sejň oličinRkeRft odliora v lîiidolfovem.l 1,) Ůit.fttije zňil-iijeja zftiii-niba z dne 15, novembra 1UG5 íL 1788, Na predlo^f p. dr. Defrantescbija se íitanje zapisuika oilioii do prilujdti.je seje. a.) Volitev kot zatitoimika inefita v šoUki odbor obrr.tie tiadaljevnltie ^ole. Kot zftfttuptiik nie.sla t Solaki odbor obrtne nadaljevalne Sole v Riidolfovfim i*-voli se soglasno sedanii ïast^ypnik c, kr. Solitki svetnik iti Rimnarijski ravnatelj K, dr, Fran« Deteia 3.) l'roraiuii c.a !. 1906. (Jonpud injian otnen.jft, da 80 letos Tfii (çjf odhoniikj dobili na roke tiskani iiroraiiiiu ter ho jp » tem onioKoùilo vsakemu istega natanino iireRtertati in eveiituHne predluue staviti. Kadalje [(oroř^, (la je letošní iiroraíiin sestavljen kolikor moptiCe natanSno in ako so ÍKti a kakimi majlinimi izjemami odolirl, ne lio potrelia zviSati obíitiake doklade, katere so e 45% v [irorainiiu stavljene, akoravnio je (Ir/ivni davek za 1. lyOti Èez 1000 K mitji in ie ostanejo 4,'i''/ij ob-Éinnka doklade, bode vsled tega vsak posamezni davknplaĚevaleo pri islt visofini ohňiuskih doklad vendar manj davka plaçai. Na to prebere celi proraSnn v pooameinili toíkali o potrebščini in p jkritjn, omenja posebej napravo kopaliiSíia, da ho treba napraviti nnd mestom t» je, na svojeiasnetn proHT.orn na Loki novo kopaliSče in sioer v inanjSi obliki, kakor je stjiro in samo 7. enim nekoliko veijem plavajoGim banenom. Kadar bode nai.rt iilelan, bode istega predložil ohiinHkeniK isast-ipn v odobrenje. Na t.o se postavi v proraČnn znefiek lOOD K za napravo kopaliSĚa, G. ilr. Defrancescbi navaja potrebo sploiinega kopaliáía v Novem mest«, oairoma nnj se stopi v rtogovor Ï g, Kdkličem glerti prepustitve kopulnih sob b primerno cenn jïvnn vporabo. G. župan omeuja, 05 do incl. IfU, (vie doToljetio!, b od porabe likerjev in vseb poglajenih tekočin pu 10 heierjev od lit.ra brez razlodka na stopinjo alkoholovine za dubo 10 let to je, ud 1. 1905 do incl, 1914, (vže dovoljeno); 3. naklada od v ozemljn ïnestno občine lindolfovo porabljenega piva po 1 K od hektolitra za dobo 10 let to je, Oil 1. 1905 do incl, li)14, (vže dovoljeno), 4. pasjega davka od veaeega v raestni obiini Rudolfovo se nabajajoiega psa po 6 K ter prosi, da ae ti predlogi sprejmejo. — G, dr. Defranceschi predlaga z ozironi na to, da je vgak od gg odbornikov proračnn vže pregledal in da so se I'se točke prebrale ter dovolj pojasnile, naj se proračun sprejme v celoti, kakor jo po g. županu sestavljen iKadi pomanjkanja prostora obj a ni m o proračnn pribodnjii.) Ta predlog se soglasno sprejme. 4 ) Poročilo županstva o prodaji Buirek iz mestne občine. G. župan poroča, da je pri zadnji ^iražbi ostal kot najvišji potudnik za smreke g. Josip KoSiček in sicsr komad po 18 K 10 b ter predlaga, da se ta ponudba sprejme. Ista se sjírejme, Slučajnosti, Frane Kozoglav prosi, da se nin odpusti znesek 4 K 60 b ^a rassknževanje stanovanja. Sklene se, da županstvo od strank take zn^ke tudi v obrokih iztirja. O, Rownan predlaga, ila bi se pri mestni bla-Rft.jni uvedlo poslovanje u poStnim čekom in sicer zaradi tega, ker bi se "lajšalo strankam plačevanje raznib mestnih daviíĚin. Po debati, v kateri je to prajSanje vsestransko razmotrivalo se sklene, od novega leta li)06 naprej vpeljati poStui Ěek, katerega dobi vsaka stranka brezplačno, poslovanje občinske blagajne so pa omeji na dva dni v tedim in sirer v torek m petek «d S). do la, ure dojmldne. Vse druge dneve pa zamorejo stranke potoma puStne hranilnice plačevati. Dotične tiskovine dobijo se v mestni pisarni med uradnimi nrami. — Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi g. žnjian sejo. Naslednje gospe, gospodične in gospodje so se za 1. 1906 odvezali za novoletna in godovna vošĚila v koriat mestnim revežem : Ksičič Avgusta 1 K, Oblak Kati 2 K, Valka Antonija 2 K, Vojska nerta 2 K, Seidl Marija 2 K, Agnitach Andrej 1 K, Bergant Simon 1 K, «ergman .Josip 2 K, Bihlmeier Kirol a K, Blažoti Franc 70 v, Bloudek Jjeo a K, Jjatnisch Josi]) 1 K, dr. Defrancesclii Peter 2 K, Dembscber l'>anc, 1 K, dr. Detela Franc 1 K. DulinSelt Blaž 2 K, Dovjak Ivan I K, Fur.iek Franc 2 K, Gandini Vajkart 2 K, tierdeiič Josip 2 K, Germ Karol 2 K, «illy Peter i K, Globelnik Anton 1 K. dr, Glohevnik Joiip 2 K, Golia Udovik 2 K, Jacaz Anton 1 K, Jeglič Kadko 1 K, .ferai Franc 1 K, Ka-«eliu .Josip 70 v, dr. Katičič Jakob 10 K, Klemenčič Ivan i K, Klemeuzhizb Franc 1 K, Kocmnr Anton 1 K, Koklič Ivan 1 K, Kos Prani: 1 K, Kos •losip 70 v, Kofiak Janez 1 K, KoSiček Josip ] K, Knzina Jurij 2 K, Krsjec J. nasi. 2 K, Krek Julij 1 K, Ktlss. l Franc 1 K, Leveč Anton 2 K, jMajcea Martin 1 K, dr. llarinko Josip 1 K, Maselj ivan 1 K, MogoltS Jonip i K. Mole Miha 1 K, Morane Josip 2 K, Možina Franc I K, Mramor Slilia I K, Mnrii Gustav 1 K, Neimenovan I K, Oblak Valentin 1 K, Pacak Josip I K. ťettaner Leopold 1 K, lir. Pimípo Franc 2 K, dr, Foznik Albin 2 K, «echbach Viljeiin, baron 4 K, Kizzoli Kmil B K, Rosman Karol 1 K, dr. acliegnla Jakob 2 K, Singer, tvrdka 1 K, Skalo Otmar 3 K, Skalický B.i-^n<.lav 2 K, fekerlj Ivan 2 K, pl. Sladovič Simon 5 K, dr. Slane Kar>il ii K. oprotz Auton 1 K, dr. Vaupotič Ivan 2 K, Vidič Teodor 1 K, Virhnik Aiolz 1 K, Weiss Anton 1 K, dr. Žužek Leopold 2 K. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Pi-edstave „Brat Martin« 160 K. Dr. Gvidon Srebre 10 K, Ne-mcnovan Novomeiičan 10 K. Veleč. g. župnik M. Poljak 4 K. Neimenoma Blag, g. gTušěAk K. Germ tri vreče krompirja, ____________Dr, Josip Marinko, Umrli so: elabostfst^aia mojstra, SO dni, življenjska 1&. doc. Ana Skolo, samska bivša dekla, 87 let, plučni katar Ět. 108. «rêna kap ^ W R'«""'Profesor, 67 let, belokrvnost, dec, Janez Novak, cestarja sin, I meaeu, pljučni katar, St, 79. Loterijske številke. GRADEC, 16. decembra 64 80 46 Si 74 TRST, 23. decembra 3 7 16 76 60 Tržne cene dne 18. decembra 1905 v Rudolfovem. Imenovanje Hektl. po Imenovanje Hektl. po ~K ; h K b ženica...... 13 G6 Leča...... 11 71 Rž....... 18 — Bob...... 9 7G Koruza..... 12 C8 Ajda...... 12 68 Oves...... G 60 I'roso...... 11 01 Ječmen..... 11 01 Koraca ...... 13 — Krompir..... 6 90 Lan...... — 1 — Fižol ...... 11 71 Jaica po 6 la 40 vinarjev. Orali...... 11 71 t Ivan PoŽek, posestnik in trgovec, naznanja v svojem in imenu svojih sinov in hčera prežalostoo vest o smrti svoje preljube, nepozabne soproge, matere, taJče, siare matere in tete, gosjie Marije Požek, katera je 3Ď, grudna 1^05 ob polu 11. uri po noči previ' dena s sv, zakramenti xa umirajoče, po kratki in mučni bolezni, v starosti 60. let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice je bil v sredo dne ^7. grudna ob 4. uri popoldne, 6vete mnse zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Predragi) pokojnico priporočamo v drag spomin in molitev. Metlika, dne 2B. grudna 1905. (9) Zahvala. Slavni damski odbor za prireditev dobrodelnih predstav v Rudolfovem je naklonil dijaSkemo podpornemu društvu sto krun kot božično darilo potrebnim dijakom. V njih imenu se «a to blagodiiSno podporo vsem vrlim članicam slavnejra odbora iiajpriurčiieje zahvaljnje c. kr. gimn. ravftalalislvo kot vodstvo dijaškega podpornega drušiva. V Rndolfovem, 17. decembra 1U05. Dr, Fr. Oetela. Zahvala. Podpisani ae najpriarčneje zahvaljujem slavnemn odboru blagih novo-nieSkii) dam, ki so od čistega dobička dvairatne predittve ,Brata Martina" tukajšnji dijaSki knhinji naklonile re« veliki dar t&O K. Bodi njim in vsem, ki so se trudili za dobrodelni namen, plaiilo oil Njega, ki povraćuje ubogim storjeno, kakor bi se bilo Njemn storilo! Dr. Jos. Marinko. Zahvala. (10> Ker za to pot ni bilo tnognče sestaviti imena darovateljev za bo-žičnico v Kandiji, izreka podpisani tetn kratkim potom v imenu obdaro-vanih otrok vsem ljudomilini darovateljem, zlasti Se novomeškim damam in požrtvovalnemu damskenui odboru v Kandiji, jirisrčno zalivalo. Bog plati vsem tisoûerokrat! — Franjo Pire, v inienu veseliškega odbor«. Ker sem nenadoma jirideljen s 1, januarjem poljedelskemu miuistrtttva nï Dunaju in m: radi pičlega časa ni biio več mogoče osebno se posloviti do vseh cenjenih svojih znancev, prosim, naj mi blagovoljno oprostg, da izrazim vsaj tem potom svoja najsrčnejša prijateljska čustva, zapnstivSi svojo ljubljeno ožjo domovina. f8) Rudolf Lampé, c, kr. gozdni t«I)nik. Otvoritev nove trgovine $ špecerijskim in galanterijskim blagom V Noveui mestu, (iluviii tj*)i št. 40 (na slari pošti, Fichtenau-ova hiša.) Podpisani se bodem vsestransko potriidll, da bitdem postregel slavnemu občinstvu vedno s svežim blagom in po najnižjih cenab ter se najuljudneine priponićajem v prav miiugo-brojni obisk. — Trgovina na drobno In debelo, (2-3-1) z odličnim spoštovanjem Ivan BajŽSlj. ^ oselo none leto 1ë)06 želim preČastiti duhovščini, p. n, gg. veieposestnllcom, županom in vsem kmetovaicem. — Ob enem se uljudno priporočam v izgotovijanje tesarskega in kleparskega dela pri zvonikih umetno in točno, Icalcor tudi pri kmetiškiii posiopjiii. Za izvršeno delo jamčim. z odlifnim «poHtovanjem Josip Zupane. f^i tesarsl(i in kleparski mojster v Toplicah št. 6 (Dolenjsko). Zaradi preselitve prodam v dobrem stanu nahajajoče se v na Glavnem trgu pod jako ugodninai pogoji, Htaa je pripravna za vsako 01)11 in prodajalno, v kateri se luđi zdaj nahaja že urarska trgovina. (4.^.1) Davorin Frančić, klobučar v Rudolfovem. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam zraven izdelovanja in velike zaloge vsakovrstnih klobukov po najnovejši fazoni — tudi glavno zastopstvo za Dolenjsko vseh kmetijskih strojev svetovnoznane tvrdke K. R. Ježek, in Singerjevih šivalnih strojev ter se najtoplejše priporoiujem v cenjeno naklonjenost. (6-3-1) Davorin FranČiČ v Novem mestu. ViílQkp QíirlP Prostovoljno na prodaj : I llldlvC uUUu Ena, lena niivii. mm host,« dobro ohranjene, od 15 do 60 hektolitrov kupi po Dgođni ceni {S76-3-3) C. Germ, Rudolfovo. Ena lepa njiva, ena liosta ( Portowald), ena kočija in o 2 o ^ To znaša pri vsakih 100 g d. na ieto celili 46 krajcarjev več kakor pri 4"/o nalaganji, akopram se polletno obrestuje. Rentni davek (jlaćuje posojilnica sama, ne d» bi ga odte-gaviila vJagatoljem, in pripisuje koucťin let,a obresti k glavuici brez posebnega naročila. Promet je letos mnogo večji, ie zdaj znnšn fez 1,800.000 K. Krasna hiša, rezervni zaklad, zadružni deleži in 14-00 zadružnikov z vsem svojim premoženjem jamči za hranilne vloge; tedaj Qovolj varnosti. Posojila dajejo se na intatiulacijo pri pupilarui varnosti 5%, pn manjái varnosti po 6Va%, «a zadolžnice s poroki in na menice po 6%, Te mtiuice veljajo tri leta in ni treba jCsakegtt pul leta delati nove menice. Vstopnine v zadrugo plačati je le 1 krono. Kdor prinese posestni list, dobi takoj tisti dan posojilo, ako ni kakega zadržka. Stroški so kolikor mogoče majhni. Hranilne vloge sa lahko tudi po poáti vlagajo in vzdi-gujejo in tudi vplaóda se lahko po posti izvršujejo. Uradni dan je vsako sredo in petek od 9. do 12. in od 1. do 4. ure popoldne, ako nj ta dan praznik. Naslov! ..Posojilnica v Črnomlji". NaČelstvo. U-u-ij se dobe le pri SINOER Ko. akc. družba za šivalne stroje NOVO MESTO, Glavni trg 88. Srarimi) b tem iiajnnjnejše svoje odjemalce pred ĚÍTiilninii Btruji, ki jili iiymijajo drugi trgovci p'ifi imenom „isivinia Siiiiíerce'', Ker mi svojih Btrojfcv iiikoro5tvo, niti (lopoHlati jiosamnili dftlov. i i ■s o JC s « I m C 1 Silil Novi zvezek 15. Krištof Smida je ravnokar izšel pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. Mehko vezan 60 v, trdo vezan 80 v brez poštnine. Mestno županstvo ukazuje v smislu avstr. min, odloka z dne 15. fehr, 1857, drž. zak. st. 33, da mora vsakdo, bodisi lastnik, oskrbnik ali drugačni upravnik kitkšne hiše, vsako stranko, ki se prtseli v stanovanje, brez razločka na to, če ji je stanovanje prepuščeno brezplačno ali za {daćo po preteku treh dni pri mestnem uradu naznaniti. Ravno tako so tuli vsi uslužbenci, posli, pomočniki in učenci v gori navedenem loku cd delodajalcev pri mestnem uradu naznaniti. Za prenočevanje tujcei" upravičeni gostilničarji in imetniki prenočišč morajo dospele tujce praviloma še na dan njih prihoda zglasiti pri mestnem uradu. Kadar pa tujec dospe tako pozno, da v mestnih uradnih urah ne more biti zglaien, tedaj se mora zglasiti prvi prihodnji dan najkasneje do 9 ure dopoldne. Vs:ik gostilničar in imetnik prenočišč:! m- ra imeti od mestnega urada parafirano tujsko knjigi», v katero bo oblastveni organi upravičeni vsakčas pogledati. Kdor bi se temu ne pokoril, bode, ako ne spada prestopek pod kazen.