Razne novice. * Promoviran je bil doktorjem prava gosp. Florijan Kukovec dne 21. t. m. na vseučilišču v Gradcu. * Osebne vesti. Za deželnosodnega svetnika je inaenovan okrajni sodnik Ivan Pirnat v Slov. Bistrici. Za sodnega tainika v Celju je imenovan sodni pristav Oto V i d i c v Ljnbljani; za sodnega pristava v Marnbergu avskultant dr. Karol Granitz in za sodnega pristava v Ormožu avsknltant dr. Ant. Pupacher. Sodni pristav v Ormožn dr. H. Neuberger je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Ljnbljani. * C. kr. učiteljišče y Mariboru. Opozarjamo še enkrat, da se vsprejemni izpiti v I. letnik tega zavoda letoe vrše že 15. julija. V jesen se bo sprejeinalo le tedaj, ako se v juliju dovoljeno stevilo gojencev ne doseže. Ker pa je skoraj izkljnčeno, da bo treba sprejemati dvakrat, priporočamo sloTenskim mladeničem, ki imajo namen, vstopiti t mariborsko nčiteljišee, nujno, da se oglase k julijskemE izpitu. * Zadražna Zveza v Celju je nastavila g. VI. P»šenjaka kot potovalaega nčitelja za Slov. Štajer in slovenski del Koroškega. * G. dr. Korošec je odložil svoje mesto v Narodnem svetu, ker se je isti začel vmešavati tudi v polttjio naših sfrank in sicer na. ljfcibo štajjerskim liberalcem. * Vsled razllčnih tožb izjav.ljamo, da so bili vsi letaki in lepaki, ki so se za časa voljlne dobe tiSjfcali y naši tiskarni, predloženi državnemiu pravdniku in politični oblasti. * Narodni svet. Iz krogov naših poslancev se nam piše: Narodni svet za Spodnještajersko že po svojih pravilih zatrjuje1, d)a se ne bo pečal z vprašanji, ki posegajo v taktičho postopanje posamezniK strank. Vkljub temu je zadnjič dr. Kukovec v veliki skrbS za liberalno stranko predlagal tudi sklepanje o tem, kam naj vstopijo spodnještajerski poslanci. Siklenilo se je seveda, da morajov našii poslanci iti skupaj z liberalci v en klub. Bila sta pri seji navzoča tudi zastopnika KmeSke stranke, toda od stranke nlsta imela navodil, ker se je Kmečki zvezi zdel tak slučaj izključen. Liberalci so torej izrabili Narodni svet v svoje namene in v nadstrankarsko sta-> lišče Narodnega sveta sedaj ne more nihče več verjeti. Pripomnimo, da se dr. Korošec ni, udeležil seje Narodnega sveta, ker je istofiasno zborovala Slovenska km&6ka zveza Sploh je vprašanje, ali se naj naša stranka še nadalje udeležuje sej tega društva, ki bi moralo skrbeti za štajerske Slovence, ne pa za Stajerske liberalce. * Kako laže ^Doniovina." V Clanku z dne 7. junija v ,,Domovini" iz Saleške> doline je nešteto l'aži. Oraenimo sarao jiajbolj debelih' nekaj. »Da je vjslenj"ski župnik Cizej povedal iz prižnice, ida bo moral zapustili laro, a da bodo naredili iz cerkVe magacin, če foo zmagal Ježovnik." Ljuba ,,Domovina", ta je pa le malo predebela. Ce sc že malo zlažeš, naj bo! Pa kar tako grdo in pa še tako neumno, to je pa malce prevee. Ravno tako debela je ona druga laž o tisti ženi na Paki, ki so ji v farovžu povedali, 6e( zmajga Ježovnik, da narede iz cerkve svinjake." Da znate gospodje tako nesramno lagati, ne bi verjeli, ko ne bi brali črno na belem v ,,Domovini". Zategavoljo je seveda tudi neutemeljem ves tisti napad na. duhovščino, ki je skrajno podel, kakoršnega je zmožna samo ,,Domovina" in njen šoštanjski dopisnik. * ,,Domovini" v poduk. V št. 25 piše nDomo7ina": rKjer je klerikalizem med Slovenci najbolj razvit, tain so Nemci najtrdneiši." Ta ^resnica" ^Domovinina'* se da posebno dobro dokazati na sledeči način: Občina trg Šoštanj je bila še pred kratkim časora v slovenskih rokah, žnpan je bil Rajšter. Sedaj je prišla pa v nemške, roke. Hans Woschnagg ji žnpannje. In kaj je temu krivo? Ljudje božji, klerikalizem je tam tako razvit! Mislite si te klerikalce, ki tam vladajo: rotar Kolšek, dr. Mayer, Vladko, Jakob Volk, Vodeb, Planinšek, Lukroan itd. Ni čudo, da žanjejo Nemci, kjer vladajo taki klerikalci, kaj ne BDomovina" ? * Zlobnost Uberalcev. Za nedeljo dne 16. t. m. je sklical dr. Korošec en shcfi župianov v Smarje in en shod k Sv. Križu tik Slatine, da se ž njimi pogovori o podpori zaradi letošnje škode po to6i. Pri tej priliki je omenil tudi, da je za 1'ansko škodo vložil lani takoj nujni predlog, ki se je tudi sprejel ter se dovolila podpora, toda z dopisomi z dne 12. marca 1907 se je oid celjskega gla^varstva v ministrstvo notranjih zadev sporočilo, da ni treba podpore, ker je škoda neznatna. Kriv je tisti, ki je glavarstvu vsled dr. Koroščevega nujnega predloga poročal o škodi. Ali je to bila kaka oseba iz šmarskegai okraja, ali pa cenilna korAisija, ne vemo. To je resnica, kar pa piSe zadnji ,,Narodni List", je zopet. laž in zavijanje. * G. dr. Hrašovec igra v zadnjem času čudno ulogo v slovenski politiki. To je pokazal tudi s svo" jim zadržan.jem v Narodnem svetu. Vsi liberalni listi so vedeli že v četrtek dne 13.: t. m., ko je imel Narodni grvet sejo, da se boi obravnaj?alo. tudi o taktlki o^JSancev^v držaVnem zboru, jsamo njaša stranka in naši listi š» niso ničesar vedelj o tem. Vsled tega tudi odposlanci našo struje niso mogli dobiti nobenih navodil. * Učiteljska prisega se glasi: .,Vi prfsežete, da boste otroke vzgojevali nravno-versko, razvijali njihovo duševno delovanie, oskrbeli jih z vednostmi in ročnostmi, ki so potrebne zai rnadalino izobrazbo za živliemje, in ustvaril.i podstavo, da posjtaneio dobri Ijudje in državljani itd. Kar se mi je ravnokar prefiitalo in kar sem dobro in razločno razuinel, to sem dolžan in hočem verno izpolnovati. — Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!"1 In česar nima več nova šolska postava v besedilu prisege, to se nabjaja pa zl^asti v par. 71. Solskega in ufcnega reda, namrefc da iraa šola navajati otroke ,,zlasti k bogaboječnosti." Koliko pa je dandanes učiteljev. ki se javno hvalijo, da ne veruflejo v Boga — a zatradi ljubega kruha, ki ca i!m dajejo krSčanski steriši. vendarle kličejo Boga za pričo svoje prisege! Pri tem naj omenimo le to, da dunajski župan dr. Lueger, ki pozna dobro take vrste ljudi, ne nastavi nobenegp, brezverca, sooialdemokraita za delinitivnoga učitcljn in popolnoma prav. Kako je mogofie dati vero in zaupanje! ničitelju, ki nima nobene vere! * Jubileine znamke. Ob priliki 601etnega vladanja cesarja Franca Jožefa prihodnje leto se izdajo posebho umetni-5ko izvršene znamke. Načrte zanje bo izdelal profesor Kolo Mpser. lvinarska znamkia bo imela podobo eesarja Karla VI., ona za 2 vinarja podobo cesarice Marije Terezije, cesar Jožef II. bo pa upodobljen na 3vinars}cih znamkah. Znamke po 5 in 10 vinarjev bodo imeje podobo sedanjega avstrijsktega cesarja. Znamenite boldo te znamke, ker bodo uporabljene na njih poteze cesarjeve po najnofv-ejših posnetkih, 20vinarske znamke bodo itaele podobo Lt> opolda II., 25vinarske cesarja Franca in 30vinarske cesarja Ferdinanda. 35vinarska znamka bo kazala ceaarja ob njegovem nastopu vlade, 40vinarska v 60. letih, 50vinarska pa njegovo podobo ob 251etnem vladarskem .iubileju. 60vinarske znamke bodo kazale cesarja v slavnostni obleki toisonreda, 72vinarske v maršfcilski uniformi na konju, one po kroni pa cesarja v Schonbrunnu. 2 in 4kronske znamke imajo podobo zunanjega, oziroma notranjega (ivornega trga. KonSno se izdajo posebne znamkc za nabiralce po 10 K. Te znamke bodo nosile cesarjev obraz. Iz¦fajale se bodo te znamke le eno leto. * Jesenske orožne vaje pri III. koru: za inlanterijo in lovce od 28. avgusta do 8. soptembra, pri kornem topničarskem polku od 20. julija do 10. av gusta, pri divizijskem topničarskem polku 7, 8, 9, od 20. avgnsta do 9. septembra, pri trPnjavskm toptničarskem polku št. 4 od 29. julija do 10. avgusta in od 12. do. 24. avgusta. * Organlzaclja poštariev, poštnih oficiiantov in asplrantov. Pretekli teden sklical je osrednji odbrrĄ poštnih oficijantov in aspirantov shod na Dupaj 3 prostore hotela ..Post." Pozivu so se odzvali skoraj vsi deželni in krajni odbori. Vsled tega je bilo obiskano zborovanje po zastopnikih cele Avstrije prav močno. Ob enem so pristopila češka društva, katera so imela do sedaj svoj osredpji odbor v Pragi. Dosegel se je lep, nepričakovan uspeh. Navzoči zastopniki osrednjega odbora poštarjev so bih pooblaščeni izjaviti, da so pripravljeni v slufiaju sporazumljenjia S8 združiti v jeden osrednji odbor. Skletnilo se je po daljši razpravi, postopati skupno. Nova organizacija, v kateri bodo odslej združeni vsi poštarji, oficijanti in aspiranti cele Avstrije, sprejela je jednoglasno načrt orsanizacije, sestavo zakona o urnvnavi službenih razmer ter se za slučaj stra|hovanj zastopništva naših stanovskih zaniman.j izrekla popolnoma skupna. V kratkem priredi osrednji odbor organizatori<3ni shod v Ljubljani. Kakor razvMno iz načrta. kateri se iz takti^nih vzrokov sedaj še ne objavi, želeti bi bilo, da se itega poziva udeleže vsa društva in krajni odbori poštarjev, oficijantov in aspirantov kranjske, koroške, spodnještajerske, gori^ke in istrske dežele po svojih zastopnikih. * Slovenski dijaki v Oradcu so nameravali prirediti slavnostno zborovanje, na katerem bi zahtevali slovensko vseučilišče. Toda rektor (ravnatelj) jim je to prepovedal. Tako hočejo Nemci zatreti vsak pojav Slovanov po višjiizobrazbi v svojera materinem jeziku. * Grozni nalivi so n&redili povfeod velikaaisko škodo. Dravinjska dolina je zelo hudo prizadeta. Zalostna porofiila smo dobili iz Loč, Poljčan in Studenic, posebno Loče so zelo prizadete. Mariborski okraj. m Maribor. Cesar je potrdil izvolitev dr. ,T. Schmiderer za mariborskega župana in je bil isti dne 17. t. m. zaprisežen. — V nedeljo fclne 23. t. m. priredita na vrtu Narodnega doma zakonska Kukovi6, 61ana belgrajskega gledališčat, predstavo. Začetek ob 549, vstopnina 1 K. m Vellko slavnost sv. • Cirila in Metoda priredijo kakor običajno vsajco drugo l^to tudi letos dne 7. julija t. 1. Mariborčani. Sodelovanje so obljubila vsa narodna društva mariborska in iz bližnje okolice. Zlasti navedemo, da so prevzeli tudi Rušani to težko breme in obetajo podati zopet nekaj pristnega. Odbor  se trudi,; da vstreže na dan veselice vsem udeležencem; vabimo zopet rodoljube iz celegiai Spodnjega Stajerja na ta veseli sestanek; ravno te veselice so imele do sedaj v Mariboru veliki moralni ivspeh z ozirom na okoliško ljujBstvo in donesle družbi sv. Cirila lepih prispevkov. m Mariborske porotne obravnave. Poštni oficijant Schwarz iz Ptuja je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe. ker je poneveril denarna pisma. — Poštna odpraviteljica Alice Petek iz Vuhreda, ki je bila obdolžena, da je poneverila uradni denar, je bila oprošfiena. — Ciganica Karolina Pestner, ki je ustrelila v St. Juriju ob Pesnici svojegaj moža pri nekem prepiru, j& dobila štiri leta težke ječe. — Tlrgovec Franc Petelimc iz St. Vida pri Ptuju je. bil zaradi goljufije obsojen na eno in pol leta težke je'5e. Ponaredil je podpisa na menjici. Njegovai ženfe, je bila oproščena. — Zaradi detomora obdolženai Marija Bezjak od Sv. Marka niže Ptuja je bila oproščena. m Sv. Jnrij v Slov. gor. Ze četrtokrat je hudobna roka v enern letu zanetila požar vedno krog polnoči, da plat zvona zbudi prestrašene ljudi iz trdnega spanja. V noči od 12. do 13. t. m. je zgorela puša g. župnika Sijanca, ki je obhajal drugi dan v četrtek svoj žalostni godovni dan. Prefi letom dni mu je ogenj uničil gospodarsko poslopje. Bog sam vedi, kakšne namene inia nesrečnii človek, da ima tako veselje s požiganjem poslopij v bližini cerkve. V resnici navdaja opravičen strah gospodarje, ki imajo s slamo krita poslopja. Cudno, da sehudobneža ne more zaslediti, ki opravlja svoj pogubni posel iz strašnega sovraštva, dasi g. župnik v svoji dobrohotnosti skoraj ne more imeti osebnega sovražnika. m Slov. Bistrica. Vrtni koncert, ki ga je priredila novo uniformirana Narodna godba v nedeljo 16. junija 1907 je dobro vspel. Udeležbai je bila za se/danji čas lepa. Udeleženci so bili iz domače, pa tudi iz sosednih župnij. Vsem lepa hvfcJa! Nekaterih gospodov, ki so ,.narodni", nismo videli. Zahvaliti se moramo gospodični Miliki NovakovS za lepe šopeke, katere je prodajala, in slo^-enjebistriškemu pevskemu društvu. Naši narodni godbi pa damo vso 6ast, vrli lantje, naprej, da se bo potem rejdo v resnici ,.Slovenska" Bistrica. m Iz slovenjebistriškega okraja. V nedeljo dne 16. t. m. se je v Laporji vršila ustanovitev podružnice ju^nošta.ierskega čebelarskega druStva za slovenjebistriški pkraj. Osrddnji odbor je zastopal g. nadučitelj Kurbos, Ici je zborovalce navduševalno spodbujal ter vabil, naj se oklenejo novega fdruštva, da se tyidi *v tem okraju začne temeljijte.iše gojilti ta panoga kmetijstva. Učitelj Kokl je predlagal, naj se vodstvo društva izroči strokovnjakom in krepko priporočal sledeči odbor, ki je bil tudi soglasno sprejet: J. Hajšek, predsednik; A. Cilenšek, podpredsednik; M. Samprl, tajnik; F. Koropec, bljagajnik; J. Onič, odbornik. Vpisalo se je lepo Stevilo društvenikov, ki bo gotovo še tudi narastlo. Prihodnje dni ukrene društveni odbor vse potrebno in| društvo prične s svojim delovanjem. Da bi bilo srečno! m Zg. Sv. Kunlgunda. Tukaj je zufiela poslovati brzojavna postaja. m Slov. Bistrica. Da je v našem mestu dobil g. Ivan Rebek primeroma veliko glasov, to je zasluga toliko sovražnih ,,klerikalcev", ki so delovali zanj^ A naši liberalci so si brusili pete in jezike le po deželi za Glaserja. Zdai pa, hodi elden najMujših agitatorjev, ki se je mnogo napenjal po shodih, poparjeo« kakor bi bil sam pogorel. Tudi ,,kmet" Krulc je po-^ trosil glavo s pepelom.- Storil ja tuSdi obljubo molče6nosti. Liberalci nižje vrste pa se delajo nedolžne, kakor bi bili edini tujci v Bistrici in ne vedeli, kaj se je zgodilo zadnje dni med nami. In res so tu.jei.' Eden je pri Ijufislrem štetju d^l zapisati laški kot svoj občevalni jezik! ! Drugi, ki bi rad požrl vse pristaše Kmečke zveze, pa bi že daivno kje v tujini deloval, ko bi ga zastopnik cerkve ne bil rešil pri okrajnem in deželnem šolskem svetu. To hvaležnost si bomo zapomnili za enake slupaje. In taki ljudje so imenovali naše kmete — tujce. Tujce za to, ker so iz bistriške okolice in iz konjiškega okraja zborovali na zaupnem shodu v Narodnem domu. Pri tem zborovanju so kmečki črevlji prestopili tudi sveti prag frakaxsk& Citalnice. Naši liberalci so se zgražali nad tem ter črno na^belem imenovali naše, kmete — tujce, ki ne bi sioeli viflreti v Citalnico. Hej, kmetje, zapomnite si, da ste tem gospodičem — tujci! m Liberalna narodnost. Odhajajoči nemški igralci v Slov. Bistrici so priredili na vrtu g. Cak-t ša odhodnico. Te veselice so se udeležili tudi naši liberalni gospodje Narodne (?!) stranke. V Narodni dom pa nobeden ne pride! Ali1 je to narodno? Nadalje: Slovenci imamo tukaj slovenske obrtnike. Mi pa poznamo liberalce, ki pridho naročujejo pri nemčurjih. Liberalni gospodje, Vi pravite, da ste narodni, ali je to narodno? To je prav liberalsko! Ptujski okraj. p Ptnj. G. Ornig se je s svojim novim avtomobilom ponesrečil; močno si je poškodoral nogo in roko. Tadi njegovi pekovski pomočniki mu delajo zgage. Pekovske učenčke je dal Ornig po policiji poloviti in k delu siliti, a ušli so mu vsi skozi okno. p Ustrelil se je v Ptuju dne 13. junija mizar na južni želisznici Osim, a se je slabo zadel; kroglja je šla med desuimi senci v Črepinjo; prepeijali so ga takoj v mestno bolnišnico, kjer je zopet poizkusil samoumor, hotel je skozi okno skočiti na plano, a so mu to še ob pravom 6asu zabranili., Osim je mlad mož, ima ženo in več nedoraslih| otrok. Nesrečna pijača ga je ^privedla v samoumor. p Na Bregn pri Ptnjn je dne 9. junija t. 1. kolesar Grobner povozil otroka, 81etnega Vinc. Pnngračiča, ki je vsled notranjib požkodovanj umrl r ptujski bolnišnici po hudih bolečinah; pretresel si je pri padcu možgane. p Ormož. 13. t. m. je z ormoškega sodnijskega poslopja vihrala že peti dan bela zastava, nfaznanjajo6, da so zapori prazni, bar se doslej še ni nikdar zgodilo. p Kostrivnica. V naši občini je zadnja uima naredila najmanj za 60.000 K škode. Dne 25. m. m. je hudo poklestila toča in dne 14. t. m. je pa ploha povzročila sflrašno škodo. Iz vinogradofv- in njiv je zaneslo rahjlo zemljo in ž njo podsulo travnik|e. p V Skorbi (žnpnija Hajdin) sta v noči od 6. do 7. jnnija pogorelidvehiši; vzrok požara je neznan. Ljudje so rešili le golo življenje. Sploh se v tej okoUci v zadnjem času množijo požari. p Središko gasilno drtlštvo praznaje dne 29. t. m. dvajsetletnico svoje ustanovitFe. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Dne 12. t. m. poročil se je v Cjutomeru g. Jakob Rajh, ekonom na Moti, z gdč. Ivanko Fiirstovo iz Ljutomera. Bilo srečno! Pri tej priliki se je nabralo za Družbo sy. Cirjla in Metoda skupaj 9.44 kron. 1 Cven pri Ljutomeru. Tukaj se je ustanovil poštni urad. V njegovo okrožje spadajo kraji Cven, Zg. Krapje, Sp. Krapje in Mota. 1 Ljntomer. V četrtek dne 13- rožnika so imeli šolarji Franc Jožefove šole izlet v Gornjo Radgono in v Radence. Kdo bi zameril nežfcri mladini, da s& raalo poveseli in da si s takirai izleti ludi razširja .svoje obzorje. Da se je sploh mogel prirediti ta izlet, gre v prvi vrsti hvala fvsem rodoljubom in prijateljem mladine, ki so v ta namen zložili marsikajtero kronico. Da pa se je izlet tudi dobro in otrokom v največje veselje izvršil, gre hvala velečastitemu župnilcu Osenjaku, ki je v Gornji Radgoni tako gostoljubno pogostil) otročiče. V Racjfencilh se je letos že drugič pokazal posebnega prijatelja naših nadarjenih' slofvenskih dečkov g. Vogler, posestniik peta^ijske slatine. Vsem dobrotnikom naših otrok: prisrčna hvala! Bog plati! — Dolgo že ni bilo nobepega poroCila o našera bralnem društvu. S ponosom se lahko ozira na svoje delovanje in na svoje< vspe^ie. Se pol leta ni preteklo, pa že ^teje 1600 izposojil! Udje prav pridno segajo po, dobrih knjigah, le tako naprej! Letos si je naše bralno društvo izvolilo svojega prvega častnega yda in sicer vlč. g. dekana Martina Jurkotyi6a. Za zasluge, ker tako velikodušno in brezplačno daje na razpolago bralno sobo, se mu je izročila krasnti in. umedno izdelana diploraa. Naslikal ]o j© ud bralnegat dmStva, domaSi umetnik Tone Ceh. Bralno drušfta j« letos priredilo tudi Gregorči6ey večer v Kukovčevi dvoranl. Dasi je bi!o 28. aprila zelo, slabo vreme. se je ta večer venunr izvršil nad vse 6astno! Igra ,.Pri gospodi" .e ]e igrala prav žid-ajhno, v splošno Teselje! Pogumno so nastopali vrli imladeniči in mladenke s svojimi deklamacijami. Kaj ginljivo so prednašali najlepše Gregorčičeve pesmi. G. predsednik Jan. Ev. Kociper je z zares v srce segajočimi besedami očrtal pesnika Simoria Gregorčiča. Lepo je opisal njego(vo nažno, občutljivo in ljubeče srce, katerega vsaka žilica je utripala za rodjno grudo. Sledila je igra ,,Garcia Moreno." Kako lepo irv spr^no, da, rekel bi celo fino so se kretali naši vrli kmečki mladeniči v najtežavnejših ulogah! GregorčiCev večer je pokazal, da bralno društvo razume in izvršuje svojo nalogo! Igri: ,.Pri gospodi" in .,Garcia Moreno" ste se ponovili 20. majnika. Mnogoštevilno ob•Sinstvo je z burnim ploskanjem dajalo duška svojim občutkom ter priznanje vsem vrlitn mladenačem in mladenkam! Tudi mi gremo naprej. mi mladi! 1 Cven pri LJutomeru. Z ogorčeiiijem vzamemo cvenski gasilci na znanje, da v 26. št. ,,Narodnega Lista" neko posililiberalče blati našega prezaslužnega gospoda načelnika gasilnega društva, ob enem načelnika okrajno, 14 društev broječe gasilne zveze, občin&kega ptredstojnikai, odbornikai ki\ šol. sveta, odbornika okrajnega zastopa, našega vrlega kmeta Jožefa Rajh na Moti. Cast našega društva zahjteva, da sedaj, ko smo tako drzno izzivani, povemo resnico, če tudi bo spekla g. Mursa. Kako stališče je g. Mursa zavzemal nasproti gasilnemu društvui, naj pove preteklost. G. Mursa, ,,veliki prijatelj gasilnega društva", ali se sporninjaš onega črnega dne v kroniki društva, namree 4. maja 1902., ko si pri cvenskem spravišču s svojo čotvorico začel zgago, ko si zaiiteval, naj se društvo razcepi v dva dela; ali se spominjaš, kako |e za tvoj predlog, ko ga je načelnik dal na glasovanje, se pokazala le ena rokia, in da še je — 0'smola — ta bila tvoja!? Ali-se še spominjaš, kako rabuko si delal dne 8. maja istega leta v gasilnem spravišču na Gornjem Krapju? Da, da, opazovali smo že nekaj časa, da se snujfe neka druga struja v društvu in nekdo je; nepritajeno rekel: "Zdaj pa nož v.gasilno društvo!" a ta struja je odjnesla g. Mursa iz društva, ta nož je zadel njegovo grlo — g. Mursa je bil izkJjučen iz gasilnega društva! Vložil je pritožbo na c. kr. okrajno glavtarstvo v Ljutomeru, potem na okrajni odbor in konečno še na dežeLni odbor v Gradcu. To pritožbo so podpisali sledeči njegovi pristaši: Torriaž Pušenjak, nadučitelj; Joško Rajh, ekonom: Franc Puconja, kmet; Ivan Rajh, kmet; Janko Ozmec, ufiitelj. Deželni odbor je po preteku enega leta odgovoril: St. 45165. C. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Z ozirom na dopis z dne 15. maja 1902 se vrne s pripombo, da nima deželni odbor v tej zadevi nikakega vpliva. Gradeo, 25. marca 1903. Od deželnega odbora štajerskega. Attems. G. Mursa je torej slavno pogorel. a še do danes noče društvu izro6iti 6elade in pasa s sekirico, čeprav mu je občinski zastop to že ukazal. G. Mursa je pri spravišču na Gorn,jem Krapju rekel, da če on ne doseže svojega namena, da bo ..široko zijal, vi vsi pa mi pluvajte v usta"! Nekdo je trdil, da je naš g. načelnik zapil nad poldrugi tisoč kron društvenega denarja in to spravlja v javnost tudi dopisujn ,,Narodnega Lista." Da je to laž, je pripravljeno 42 udov gasilnega društva izpričati. Tupatam se je naredila kaka vesela zab!ava. pri katerih je tudi g. Mursa malokdaj manjkal, in katere so se tudi ljutomerski gospodje kot dobrotniki druftva radi udeležili — seve so nas zdatno podpirali — in srao res tudi žrtvovali nekaj iz blagajne. Iz katerih žepov pa se blagajna zlaga? Ali ne, iznaših? Ce! pa jo mi polnimo, imamo tudi do nje pravice! ..A županski stolec se že ma.je", tako se veseli ,.Narodni List." V taki otročji domišljiji n'aj le žive pristaši nerodne liberalne stranke! Mi pa izia\-imo, da se g. Mursi županski stolec ne bo nikdar majal, ker bomo mi cvenski občani skrbeli za to, da nikdar nanj zlezel ne bo. Toliko resnici ua ljubo! Mi gasilci prosimo g. Rajha, ki je mož na svojem mestu, naj vkljub temu in sličnerau obrekovanju vztraja, da bomo skupno veselo obhajali petindvajsetletnico.! otetanka gasilnega društfva. 2ivijo naš načelnik Jožef Rajh! Na Cvenu, meseca junija 1907. Anton Trojnar, Franc Makoter, Anton Roškar, Jakob Babi5. Franc Brumen, Matija Rus, gasilci in obPani. 1 Vojaško vetertnako dmatvo pri 8t. Križu na Murakem porjn ima sroj ob5ni zbor v nedeljo dne 28. .Iuntfa t. 1. pri svojem nafcelniktt MagdiSn ob 3 nri popoldne. Vspored bode: Porožilo tajnika m blagajnik«, volitev novega odbora, sprejem novih udov, doloiitev vsporeda Blavnosti blagoslavljanja vetersnske za3tave, katero bode 28. julga t. 1. Vse 61ane njjudno yabi Vodatvo. ie Slovenjgraski okraj. s Gospodarstvo sostanjskega okraja. Dne 16. t. m. "e bilo v Velenji premiranje bikov. Starih bikov ni bilo več iOt dva- to je pač dokaz, da okrajni načelnik Ježovnik ni znal skrbeti za okraj. Priznamo g. Ježovnikn, da on zna kupovati živino pri kmetih za svojo klalnieo in mesarijo, toda za narodno gOBpodarstvo je tndi na tem polju nevešt^ak. Za okraj kupnje po 11/ž lo~ stare bike iz Zgornjega Štajerja, kilo žive teže po 85 krajcarjev, kar je jako drago. Kmetje morajo imeti bike vsaj 2 leti, potem ga pa okraj proda ter ne dobi za debelega še toliko, ko je stal mlad. To je lepo napredno gospodarstvo! Gospoda državnega poslanca Ježovnika ni bilo pri tem premiranju,1 ker je na Dunaju; to je nmevno. Spodobilo bi se pa, da bi bil on izro&l določena darila, katera sta prispevala okraj in dežela, g. Adamoviču kot odbornika okrajnega zastopa; toda on zanpa več tajniku Goršeku, katerega je on nastavil na lastno roko, ker je liberalec, ncgo kakema odborniku okrajnega zastopa. Zjasnilo se še bode tudi Ježovniku pravočasno, ko bode okraj pokazal. da tudi njemn ne zaupa t"ga častaega posla. s Seja okrajnega odbora šoštanjskega. V Velenji je bila 14. t. m. seja okrajnega odbora, seveda pri okrajnemn načelniku Ježovnikn. Značilnoje, da se mnogo članov ni udeležilo seje, ker ne prestopijo praga te gostilne. Grdi napadi, katerih smo bili vajeni med volilno borbo in so jih uprizarjale pijane tolpe, še niso prenehali od te hiše. Vedno še morajo pristaši Kmečke zveze slišati iz dvorišča ali iz hleva psovke, če gredo mimo po cesti mirao. G. Ježovnik, preiščite, kdo je že večkrat kričal iz vašega dvorišča za mirnim obče priljabljenim g. dekanom Bprok!eti farji, dol ž pjimi, s temi črnimi hudiči!" Tako vedenje presega vse meje dostojnosti. Če ste Vi, g. Ježovnik, pošten mož, zakaj si ne prepovete za vselej take reklame? Gosp. dekanu, ki ravno vsled teh izzivanj ni hotel iti v hišo Ježovnikovo k seji okrajnega odbora, pa svetajemo, da vendar odloži svojo nad vse častno mirnost in ndari v sršenovo gnezdo. Klin a klinom nasproti takim ljudem! Zakaj trpi v svoji cerkveni hiši v Skalah ljudi, ki so Ježovnikove vrste; on si goji nasprotnike na lastnih prsih. s Suspendiranje notarja. Disciplinarni svet c. kr. /deželnega sodišča v Gradcu je na predlog c. kr. državnega višjega pravdnika suspendir*al notarja V. Kolška v Soštanju in protinjemu uvedel ijisciplinarno preiskavo. s ,,Narodna" stranka zvczana z nemškutarji. (Iz Saleške doline.) ,,Domovina" z dne 7. juni.ja piše: ,,In vendar trosijo sedaj klerikalni dopisniki laž v svet, da se je Narodna stranka braftila z nemškutarji." Se enjcrat borao ,,resnicoljubni" ,.Domovini" do kazali, da to ni laž, ampak resnica. Liberalna Nar. stranka se je zvezala z nemškutarji, da vrže Robiča in spravi na poslanski stolec nezmožnega liberalnega kandidata. E^-o dokazov! 1. Štajerčijanska stranka ni postavila nobenega kandMata edino za ta okraj in vendar bi bilo imelo več pomena, kakor recimo za Savjnjsko dolino; samo v Velenju je dobil zadnjič Vračko okoli 70 glasov. Prvotno je bil kandjdatom štajerfiijanske stranke odmenjen Paulinc in ravno ta je potem s svojo rcdbino najhujše delal za Ježovnika. V začetku se je bila ponudila kandildatura tudi znanemu Priboschitzu. katerega je ob ožji volitvi Narodna stranka imenovala svojim zaupnikom, ker je pa rav.no tiste dni odpotoval, je bil zaupnik liberalcev poleg učiteflja Arniča in; Ježovnika •. siidmarkovec Wutti. 2. Kjei ,je n. pr. ve<3 StajerCijancev v , Saleški dolini, kakor v St. Janžu na Vinski gori razun Crnove. In ti so šli kakor Hivji v boj za liberalbega kandidata Ježovnika, ker se je ,,Stajerc" zanj potegoval. Nameravan zaupen shod Kmečke zveze so Stajerčijanci, nahujskan-i dd dveh Ježovnikovifi pomočnikov. preprečili s svojim surovim nastopom. Družmirčani so sicer vedno na nemški strani, sedaj za liberalno stranko. Da, ravno Stajerčijanci so naj^hujše delali za Ježovnika. In ni fiudo, vleklo jih je k liberalni Narodni stranki prvič skupno sovraštvo do vere in duhovnikov, drugič nemškutarstvo, saj ni zastonj dr. Kukovec pred volitvami v Šoštafiju govoril: mi smo za več nemščine v šoli. Tretjič pa so se dale nemškutarjem zlasti še pred ožjimi volitvami koncesije (obljube) in o tem bomo še govorili. Zategavoljo so velenjski posilinemcii hudo agitirali za Ježovnika; n. pr. pek Sakuscheg, ki je nošteto glasovnic popisal, Paterneušev štndent. ki ga sedaj vsa-k dan lahko vidiš s plavico v gumbnici. Ni čudo torej, če so marsikateri priprosti ljudje menili, dia je nam nasprotna stranka nekdanja nemškutarska stranka, kakor sicer pri drugih volitvah. Slišali smo tnnogikrat ob feasu volitev: Pa je Vajde bil včasih tak Slovenec, sedaj pa z nemškutarjein vlefie, ali pa govorico: v Plešivcu so samo 3 Slovenci (ker jih je prvi-5 baje toliko Robiča volilo). Ali ni to znaCilno? '3. ^Stajerc" sam to potrjuje, ko piše dne 9. junija (kar velja posebno za Ježovnfika): Gg. Ježovniki in Roblek sta edina neklerikalna poslanca iz Spod. Štajerske. Ce prav nista pristaša naše stranke, vendar smelo trdirao, da sta bila izvoljena z glasovl naših somišljenif kpv. Evo dokaza! Ježovnik ima brez dvojbe 1300— 1500 ,,nemškihu glasov. To priznavTajo odliftni liberalni politiki sami. 4. Poglejte veridar, gospodje, za koga se pa poteguje ,,Stajerc", ali ne za kandidate liberalne Narodne stranke, tu posebno za Ježovnika! Ali ne napada na znani zlobni način samo tistih, ki so delofv-ali za izvolitev Robičevo proti Ježovniku, n. pr. g. Polha in nekatere duhovne? Ali ni odprl radovoljno svojih predalov agitaciji za Ježovnika? Cudna ljubezen med Stajerčijanci in liberalno Narodtno stranko! Ali ne.kaže to, da sta si zelo prijazni. 5. Ježavnik sam se je šel poklouit pred volitvami vsem velenjskim Nemcem in ,jih prosil pomoči, in to celo take, ki si je bfi prej ž njimi v hudem nasprotju; pisal je v Soštanj upliv-nemu Nemcu, naj zanj deluje in po izvolitvi so šli velenjski posilinemci skupno čestitat mu. Pa še ve6! Dale so se Nemcem tudi koncesije! Za to imamo dokaze! Priboschitz in Ježovnik sta sklenila kompromis. Gospodje od liberalne Narodne stranke! Soštanj je padel po vaši krivdi im sedaj hočete strmoglaviti tudi velenjsko ob6ino! Da. sad te zveze se bo pokazal pri bodočih volitvah za velenjsko občino! Takrat boste želi svojo setev. Eden dokaz za to, da so se nemškutarjem dale koncesije, podarao že danes. Pri slavlju Ježovnikove zmage, ki se je obhajala dne 25. maja, ob kateri so govorili mej drugimi dr., J. Sernec, dr. Karlovšek, se ni izobesila ne jedna slovenska trobojnica, J)va visokia mlaja sta stala ob biši poslančevi. Na obeh sta plapolali cesa|"ski za stavi, raz hiše pa je visela štajerska zaslava, slovenske ni bdo. In ko se je vprašalo odličnega pristaša Narodne stranke Dr. P., zakaj pa vaš poslanec ni razobesil slovenske zastave? je bil odgovor: saj tudi ne zahtevamo. Tn odličen šoštanjski pristaS liberalne Isarodne stranke je moral priznati: to je» kocesi|ja Nemcem. Torej zafietek je tu. Politika liberalne Narodne stranke in šoštanjske liberalne gospode, katera slednja je pri tej volitvi v galeški dolini igrala glavno ulogo, ta politika je pokazalav dai gre Narodni stranki liberalizem nad vse drugo. ;Ka,j narodnost, kaj slovenstvo! Liberalizem, to je prvo. Gonja in pa sovraštvo proti duhovšfiini, to je prvi namen te politike. Mržnja nasproti veri in cerkvi pred vsem prevladuje. Politika liberalne Narodne stranke, politika Ježo\Tiikovih pristašev in mogotcev in narodnjakov, ki so se zvezali -/ nemškutarji v Velenju in drugod, bo zapravila tudi velenjsko občino s svojimi koncesijami do nemškutarjev na ljubo liberaljzma. Dve občini sta že padli vsled te pri volitVah z nemškutarji sklenjene zveze v našem volijnem okrajtu,, mej temt Lehen. Tamkaj so se pri volitlvah v ohčinski zastop naravnost zvezali Ježovnikovi pristaši z nemškutarji. Da, gospoda, te sramote, da ste se z nemškutarji zvezali. da ste jim dali, narodnosti slovenski na škodo, liberalSzmlu na ljubo, koncesije, te sramote se Narodovci in g. Ježovnik ne boste oprali. Kar smo navedli, so dejanja, ki jih nikdar ne morete utajiti. Tn ti ijudje išeejo seda^j sprave znami! Vi iščete sloge, ki ste prvi poklicali liberalno Narodno stranko v Saleško dolino in zanesli k nam prepir. Vi, ki ste se ob 6asu volitev pokazali v vsej svoji liberalni nagoti, ki ste se zvezali z nemškutarji, da pomorete liberalizmu do zmage, ki ste vrgli zaslužnega slovenskega politika na ljubo nezmožnerau liberalnemu mesarju, vi iščete zopet sprave! Zmagovalci iščejo stika in sloge s premaganimi! To je tako značilno za vašo zraago! Navideztia je! Taka zmeS: nemškutarji, Stajerčijanci,, demokrattje, liberalci nemškega in slovenskegaimišljen.ia, in nezavedni del ljudstva, ki ste ga imeli na svoji strani, to ne jamčil za obstanek. Vterjamemo. Vaša zmaga je| zmaga s pomofijo hinavščine — do, izvolitve niste pretf ijudstvom s\t)je krinke vrgli raz obraza — je zmaga kompromisa z netmškutarji, je zraaga nasilstva in nezavednosti. Ljudstjvo in najboljše pa je na naši strani in to ljudstvo bo šlo naprej v boj za pravice slovenstva, in koristi svoje preko vas in vašega liberalizma za pravo svobodo in napredek na krščanski podlagi! s Iz Velenja. Kako lepa je bila vendar slavnost zmage Ježovnika v ,,Domovini" opisana, le ž(al, da ni mogel dotični poročevalec bolj resn^&no lagati. Oii trdi, oziroma ,,Domovina", da je bilo po celi Saleški dolini tako veselo, da so kmetje šli kl Jeižovniku ..maje" ali smreke pred hišo postavljat! Ali kaj?, Ne pred hišo, pač pa pred vhodora k hlevlu so Ježovniko,vi hlapci ,,ma,ie" postavili, ne pa kmetjell Potem piše, da, so tržani okrasili svoje hiše z zastavami! Kdo pa in kje? Ne enega robca z nobene hiše ni bilo videti, še manj pa zastave. Pred vhodom k Ježovnikovemu hlevu ste na istih dveh ,,majih" (smrekah) viseli dve cesarski zastavi in na njegovi hiši ena štajerska. Na slovensko je menda Ježovnik pozabil, ali pa iz hvaležnosti do nasprotaikoV ni razobesil, ker sta mu to svetovala Boben in Wu!tti. dva huda Nemca, ker so mu nasprotniki dali vsi svoje glasove. Že veido zakaj! Ježovnik je en dan pred volitvijo hodil po celem trgu s klobukom v rokah ter prosil pri nasprotnih nem6i*rjih za spravo itd. Vprašamo torej še enkrat Narodno stranko v Celju in Soštanju, ali imate slovenskega poslanca? Ali je Ježovnik Slove nec, 6e si ne upa s svojo slovensko zastavo na svitlo? Na tisitem slavnostlnem večeru so govorili razni govorniki tako dolgo, da jim je jezik zatekel. Dr. Karlovšek si je privoščil posebno larje in delal opazke o spovedi itd. Istotako je povdarjal, da denar, to je Bog. in to je greh. Ce nitnamo ni6 jesti, in tako naprej. To so apostoli francoščine. Neki dolgi dohtar iz Celja je pravil, da je zdaj napočil srečen dan za Saleško dolino. zdaj se sužnost nehb, zdaj bode vladala ^voboda, zdaj bodo prosti 6rnih oblastij. Seveda, zdaj jim bo sreča cvetela, ko iraajo mesarja za poslanca, zdaj se bodo davki takoj znižali, on bo oelo Bogu zapovedal, da ne sme več mraza, nevihte in toče pošiljati! To bo zanaprej mana, sreča in denar iz nebes padal! O, srefini ljudje! Soštanjski Volk, katerega žena ima kemično pralnico in je do zdaj veliko tudi od duhovš-Mne zaslužila, ta Volk si je zvečer posebno privoščil občane iz St. Andraža in iz St. Ilja. Kvasil je Jtudi nejcaj o sv. mlsljonilh. Volk, Volk! Na Tvojo zadnjo uro bo pa prav prišel diiJiovnik! Crevljar Ropotar, neki pristav Breizinder, mesarski pomočnik in učenec, posebno pa konjederec ali šintar so bili najhujši agitfl^orji za Ježovnika. GliHa vkup štriha, potem pa vemo, s kom da imamo opraviti. Celo žc> podpisane' glasovnice so seboi nisiFi. kje so jib dobili? to je vprašlanje. V St. Andražu so enemu kmetu ponujali list in rekli: ,,le vzami in voli Ježovnika, potetn ne bo trebal nift veft larja posluSati in birnjo dajati, vira mora pa biti prosta." Kraetje. kateri ste bili zdšaj posebno po učiteljih slepo zapeljani, odprite oči. Kam bomo pa prišli, 6e bodo duhovšfino zatirali in mi ne bomo lmeli nobenft vere več? Kdo nas bo končno pokopal? Sintar? Li beralne poslance ne bomo prosili za podpore, ker sa- mi itak nifi tiosegli ne bodo, saj irnamo še pet krščanskih poslancev na Spodnjem Stajerskem. Ko je zdaj pred ožjo volitvijo šaleška posojilnica pristašera Kmečke zveze nagloma odpovedala posojila, je Ježovnik sam neki ženki rekel, naj gre k RobiCu po posojilo, da tukaj vrne. Zares blago srce ima mesar, boljše ko marsikateri župnik! Napočili bodo torej zlati časi, itakor Vladek pravi, in dosegel bo baje vse, ker se bo združil s socialdemokrati. Pustil bo baje obdačiti vso tisto gospodo, katera nosi velike zlate verižice, ubane, prstane, zlate ure itd., razumno pa je, da bo pri sebi začel. Prihodnji teden poda se že na Dunaj, torej en malo še počakajmo, kmalu bodo naša nada in želja uslišana! Konjiški okraj. s St. Jan pri Spodnjem Dravogradu. Naša iara je tako srečna, da hrani v sebi dva župana, zvesta pristaša cejljske narodno-liberalne sttranke.- Ta dva narodnjaka pa nam še nista preskrbela dvojezičnega poštnega pečata in menda uradujeta še ,v edinozveliŽuvni nemščini. Tu jima pomagajte g. krčmar Vrečko iz Slovenjgradca, ki se neki tako dobro spoznate na paragrafe: tu pokažite svojo narodnost in ne v bratomornem boju za liberalnega kandidata. s Št. Jan pri Spodnjem Dravogradn. Po volitvah. Tudi tukaj se je lagalo, da g. Robič živi v divjem zakonu. No, o g. Robiču dosedaj nismo slišali ničesar slabega, pač pa poznamo nekega žnpana izven naše občine, ki je v prvem zakonn živel s sestro svojo žene v jako nzaupljm zvezi". In ta žnpan je strastno agitiral za Ježovnika. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce! s Sv. Martin ob Paki. V predzadnjo ..Dorno vino" so poslali paški liberalci dva dopisa, v katerib: se kar cedi o liberalni ..kremeniti poštenosti, značajnosti. veljavnosti in nedolžnosti." Oj ti preklicana liberalna poštenost, katere ni konec, če tudi liberalec krade srebrne žlice in nagrobne spomenike, Łe tudi seka tuje drevje in poreže po noči sosedu hmelove nasade! Pristaši Kmečke zveze ne moremo imeti nobenega zanpanja do vas vkljub oni kremeniti liberalni poštenosti. Da je to nezaupanje popolnoma opravičeno, so nas poučili dogodki pri zadnjihl volrtvah. Dokazov zahtevate? Ni potrebno! Imate jjh na izobilje sami! Zadeva je jasna kot beli dajn. Seveda, vsak' Uzmovič povdarja svojo ,.kremenito" poštenost in zahteva tem bolj dokaza, čim bolj je prepričan, da se mu tatvina ne more dokazati. Zmerjate in psujete pa lahko, kolikor vam ljubo in drago, saj ste liberalci v tej stroki najbolje izvežbani! Za nas je vaše zmerjanje in psovanje, najboljše- spričevalo, dočim bi se morali obraz sramu zakriti, ako b4 nas liberalci hvalili. s Misllnja. Težko bi bilo reči, (ia so nasprotniki krščanskega in kmečkega kandidata delovali le z dovolj&nim(i sredstvi, kajti vse so si smeli izbrati in vse še se sedaj odobruje celo od strani, od koder bi ne mogli in, ne smeli prifiakovati. In navzlic temu še sedjaj ne mirujejo. Marsikaj bodo natančno zvedeli k temu poklicani možje. Nekaj malenkosti pa hoSemo navesti tukaj. Ko je imel zaupnik Kmečke zveze Bl. Tovšak zadružne opravke pri nekaterih sosedih in jim je na njihovo privoljenje popisal glasovnice, sta ga takoj tožila kr<3mar Splihal (Bregant) in mlinar Ravtar. To je tisti Ravtar, ki se tako rad krega po ,,Stajercu"! Na to tožbo so se začeli blisF kati bajoneti po okolici. 0 polnoči k 22. majniku je prišel žandarm Hrastnik k Tovšaku, da mora iti takoj k vsem volilcem, katerim je glasovnice popisal. Zandarm je imel seboi občinskega odbornika imenovanega Ravtarja. A ta je irael pod svojimj klobukom Še enega krepkega spremljevalca. Kmet je c. kr. žandarma opozoril na to, ki pa, je tajil. Cez kaMh 100 korakov je krepek Ravtarjev spremljevalec pregovoril tega žandarmovega zaupnika, da sta si v mehki travi in v blatu docela počila. Tovšak pa je sredi noči šel z orožhikom na hribe. Prideta k prvenm kmetu Barlju. Vzbujenega in priklicanega je c. kr. žandarm vprašal, koga, bo volil. Barlj: Robiča. Žandarm: ali vam' je kdo prigovarjal, koga naj volite? Barlj: da, tam doli Ravtar me je nagovarjal za Ježovnika! Kakor bi strela udarila*, jo je c. kr. gospod žandarm odkuril v temno no5. Ni se vittelo delati zapisnika, ker je bila mogoče temna noč kje drugje. Tavšak in žandarm gresta k drugim kmetom. A v iem okraju so kmetje redko naseljeni: eden ima dom v grabnu, drugi na hribu. Tako sta morala romati S hriba v graben in zopet na goro. Žandarmu je postajalo to nadležno in začel se je potiti. Toda TovSak je bil zvest in vztrajen. Kar zaporedoma mu je vaakega pokazal. Celi okraj se razteza dve uri daleč in gori in doli hoditi ni šala. Se štiri kmetje deloma visoko na gorah, deloma globoko v grabnu, bi bili za ¦obhoditi. Žandarm pa se je rajši vrnil domov. Ne bomo preiskovali tukaj, po čegavem ukazu, in po kakšni pravioi se je to godilo, le to se nam 6udno zdi, <Ia žandarm odneha od trudapolnega^ dela, če je imel dolžnost za to. Na drugi strafni pai se ni6i ni treba ozfrati na kmeta, ki je oeli dan težko dalal. pa je moral v sredi nofii iti v gore, kjer je z dovoljenjem nekaj glasovnic popisal. Ce pa so bile glasovnice popisane, jih ni- bil nih^e prisiljen takih oddatii ker bi jih lahko prepisal, ali uničil, in dobil druge. Da se je na dan volitev pokazal uspebJ takega javnega in c. kr. delovanja, pričajo številke.. s Škale. Kmetijska zadrnga za šaleško dolino priredi v nedeljo one 28. t m. po rani službi božji poačno predavanje v prostorih bral¦ega drnštva. Predava g. potovalni uiitelj VUd. PuSenjak o poutnem potovanju v Nemftiji, vzlaati z ozirom na kmetustvo io zadruiniitvo. ' Udeležite se v velikem številn predavanja! Odbor. I ] k Iz Konjic. Knezov, oskrbnik, g. Clar»ci, ji? | mogočen liberalec in požjralec ,,Slovejiskega Naro- , da" iz Ljubljane. Toda on ni šel k volitvi, da bi dal < svoj glas za Rebeka. Ko bi bil on le mignil z mazin- cem, bi dobil slovenski kandidat tukaj nad 50 glasov, tako pa le borih 12. G. Clarici pac ima pogum, po- kazati svojo moč le proti ubogim siužabnikom kne~ zovim in proti — kaplanom. Kakor on, tako so tudj drugi liberalci v našem trgu rajši delali zgago med kmečkim ljudstvom, kjer niti volilci niso bili. Torej drugikrat ne pustite svojega lastnega kandidata tako na cedilu! k Ziče. Tukaj je dne 14. t. m. razsajala od 4. do 6. popoludne grozna nevihta. Med bliskom in gromoTDi je padlo tudi nekaj toče. Voda je prestopila strugo in preplavila celo dolino. Kazala se> je> lepa letiina, pa razt^g.ala je povodenj njflive, kij pri nas večinoma vse leže ob potoku. Poplavila, je lepe travnike in kateri lcmetje do sedaj niso mogli spraviti sena, imeli bodo le steljo. Nekateri posestniki blizu vode bili so primorani, svinje nositi iz hlevov, da niso utonile. Celjski okraj. c Izjava. Eakor sližim, čntijo se nektori gospodje, kakor gg. Kuketz, Pikl, Cvikl, E. Friedricb in dr. Žižek, deloma po letakih, s katerimi pa jaz nisem v nobeni zvezi, deloma drugače po moji osebi ažaJjene, izjavljam s tem, da nisem imel nobenega namena kakorkoli koga žaliti. Maribor, dne 18. jnnija 1907. Dr. Jos. Povalej. c Celje. Pri letošnjem glavnem izpl\tu na orggljavski šoli bodo izprašani sledeči absolventi: Cvenk Albert, Cander Vekoslav, Ernest Jakob, Knuplež K., Maks Kopriva. Poleg glasbenih predmetov bode skuSal iz občinskega tajništva g. dr. Jožef Karlovšek, v nemščini učitelj g. Krajnc, v igri na gosli pa (letos prvikrat) g. Fr. Korun, glasbeini učitelj. Zadnji predmet Je važen, posebno za one organiste, ki pridejo k vojakom. Gg. Cander in Knuplež bodeta odličnjaka na orgljah, glasovirju in harmoniju. Dan izpita se pravočasno naznani. Na novo se sprejemajo le oni gojenci, ki se eutijo za glasbo nadarjeni. Karol Bervar, vodja. c Cesar iii Radecki v Trbovliah. Trikrat je naš cesar izstopil na trboveljskem kololdvoru. Prvikrat 1. 1850, ko se je vozil skozi južni Stajer. 10. maja ob 3. uri popoldan je imel dospeti z vlakom v .Trbovlje. Sem, na kranjsko mejo, so se mu že ob 10. uri dopoldan z vlakom iz Ljubljane pripeljali nasproti najslavnejši tedianji v)Oijskovodj;a, maršal Radeoki, ljubljanski škol, kranjski guverner i. dr. Na kolodvoru so 5 ur pričakovali eesarja. O Radeckem vejo očividci to-le dogodbico: Na tesnem kolodvoru se je zbiralo veliko ljudstva, da vidi mladega vladarja. A tudi Radeckega ime je bilo že sftavnoznano; tudi njegla bi radi vsi poznali. Razvrstili sp se torej v prooesijo ter drug za drugim šli skozi čakalnico in gledali maršala. Njemu se je ta sprevod zdel čuden, zato vpraša postajnega načelnika, kaj to pomeni. Ta mu razloži radovednost ljudstva. Dobri starček Radecki si da prinesti stol pred kblodvorsko poslopje ter se vsede rekoč: ,,Naj me pa gledajo!" Zdaj si ga je vsakfdo lahko ogledoval, kolikor časa je hotel. — Drugik(rat je bil cesar v Trbovljahi 17. noveinbra 1856, ko je s, svojo soprogo Elizabeto potoval na Laško. Na kolodvoru je zopet sprejel pokione kranjske in domače gospode. Ljudstvo ga je obakrat navduše^io pozdravljalo z ,,eviva!" (živfo-klicev še ni poznalo). — Tretjikrat je bil Frane Jožel v Trbovljah 11. julija 1883. Peljal se je s kolodvora, ^Jger so se mu poklonile razne korporacije, do bolnišnice na Vodah, sprejel tu duhovščino, rudniško osobje in učiteljstvo s šolarji, ki so mu živahno klicali: živio! Ogledal si je potem bolnišnico bratovske skladfcice, se podpisal v spominjskq knjigo, nato se pa peljal po cesti nazaj do pod Žabjo vas. Tu je gledal, kako so kopali premog, ki je bil takrat še navrhu, tu so njemu v čast tudi naredili velilcansko razstrelja^ premoga. Z vidno zadovoljnostjo se je vladar za tem peljal nazaj na vlak. c Šmarje pri Jelšah. Za okrajnega živinozdravnika je imenovan g. Adolf Ribnikar. c Št. Pavel pri Preboldu. ^Umrl je nagle smrti 15. t. m. Martin Žohar, posestnik v bt. Lovrencn. Zapnfitil je žalostno ženo s devetimi otroci. Rajni je bil velik nasprotnik duhovščine. Bog bodi milostljiv njegovi dnši! c Na Dolu pri Hrastniku je nmrla nčenka 3. razreda Jastdna Škrubej. išolarji, belooblečene soačenke in mnogo vernega ljudstva je spremljalo 16. t. m. mirno in marljiro Justino na njenem zadnjem pota. N. v m. p.! c Nad Hrastnikom \ Cečah se je 16. t. m. zvečer vrtgal oblak. Voda je vdrla v nižje ležeča stanovanja in kleti ter poškodovala več mostov. Ljudstvo je bilo zelo prestrašeno. Vmes je padala tudi toča. vc Za šmarski okraj bode dne 6. septembra 1907 v trgu Hmarje ogledovanje in premiranje goveje živine. Kmetovalci pozor! Krmite in snažite govedo, katero mislite razstaviti, prav pridno že sedaj! c Dobrna. V predzadnji številki ,,Slovenskega Gospodarja" brali smo prošnjo, naj se pojasni, kam so pri zadnji državnozborski volitvi izginili nemškutarski glasovi v nekaterib občinah. Med temi občinami se imenuje tudi Dobrna. Pojastiilo je kratko: kar se je nemškutarjev in Nemce,v vdeležilo volitve, Aolili so z eno izjemo Roblekia. Eden etiin je volil Vodopiutza. Tudi nam je uganka, zakaj so ,,naprednjaki" vrgli svoje naprednjaštvO v stran in volili Robleka, pred katerim jih je vendar svaril nemškutarski evangel ,,Štajerc." Da so ljudje, ki zajemajo svojo duševno hrano iz ,,Stajerca", postali nezvesti Linhartovi komandi. ,je vsekako čudno. Sicer je pa ravno to, da so Štajerčija<nci na Dobrni šli s tako vnemo za Robleka, imelo tu'di nekaj dobrega. Pomagalo je namreč, da je doMl kandidat Kmečke zveze tukaj tako veliko število glasov. Kdor pozna dobrnske Štajerčijance tako, kakor jih poznamo Dobrnčani, mora v prvem hipu vedeti, da je dobra stvar tistk, zoper kater.o delajo S;taji?reijanoi na. Dobrni. Ce pa kdo misli, da so se dobrnski Stajerčijanci po zadnjih volitvah prelevili v narodnjake, ga moramo pomilovati. Korajžno hajjanje, ko so obliajali zmago Roblekovo, pove nam dovolj. Da so se pri tej priložnosti nekateri sprli in se obmetovall s priimki svinje, to poročamo samo za to, da slovenski svet ve, da so dobrnski naprednjaki ostali, kakor so bili. Glavnega povzročitelja teb. zares naprednih prizorov pa zagotovimo, da še o tera ni spregovorjena zadtnja beseda. Nosi sicer nemško-napredpe in svitle gumbe na svoji suknji, a mož se raoti, 6e misli, da so Slovenci na Dobrni za to na svetu, da bi muj te gumbe poljlibovali. To je dobrnskim Slovencem klobasa, kake ima nasprotnik gumbe. Kdor piha v žrjavico, naj se ne 6udi, če začne goreti s plamenom. In da na Dobrni ne govorimo nobene besede brez pomisleka, nam lahko vsakdo verjame. Morebiti bodemo malo počakali, a ni nam treba dela*ti vozlja na žepni robec, tudi brez tega se spomnimo o pravem času na svojo' dolžnost, zatreti golazen, ki je škodljiva slovenskemu ljudstvu. c Iz Trbovelj. Ne zamerite, g. urednik, da pišem tako slabo. Roka se mi trese, pa ne od strahu pred Roševci, ampak od dela, ki gfa zdaj kmet najve6 ima. Že pred volitvami sem vam mislil pisati, a naj bo, sem si mislil. A ker nas liberalci še zdaj ne pusjtijo pri miru in vsakega naših nahrulijo, zato tukaj zdaj vpraSam javno, povejte, zataj ste zbesneli tako za Roša. Povejte, Trboveljčani, kaj je on storil za Trbovlje? Prvo njegovo delo je bilo, da si je dal povišati župansko plafio. Nemčurski župan je imel pred n.jim polovico manj. Dnigo Roševo narodno delo je bilo, da je iz občinskega.i zastopa pometal1 tiste kmečke zastopnike, ki nemški niso znali. Nasprotna stranka je to zahtevala, da bi se potem pri sejah lahko samo nemšjri govorilo. In naš prvi slovenski župan se je udal. Tretje narodno delo je bila cesta iz Trbovelj v Hrastnik. Kmetje nimamo. nič od te ceste, a tudi vi, Trboveljčani, nič, samo nekdo se lahko vor^ zi v svoji kociji po njej in še ima druge koristi dd te ceste, ki se je gradila z velikimi stroški. Roš vleče bolj na svoj Hrastnik kakor na Trbovlje. Ce bi mu kaj bilo za Trbovlje, bi ne oviral zidave farne cerkve. Ce bi ta bila veeja, prihajalo bi več ljuftii po nedeljah! in praznikih sem gori, ki zdaj ostajajo na Vodah. Ali koliko vam da Roš skupiti? Ali ni jetzen na vsakega. ki ne gre v njegcKVo gostilno? Predobro ga poznamo, zato ga nismo volili. On je svojega sina Pepčka spravil v Grottenhof zastonj in takro od dežele ustanovljeno prosto mesto odvzel bolj ubogemu kmečkemu sinu. On, tak bogatin!. Pa tudi vi, liber ralei. ga poznate. Eden vaših ga je opisal tako-le: Roš je pred okrajnim glavarjem velik Avstri.ianec;: pred vitezom Gosslethom velik Neinec; pred celjskimi dohtarji pa velik Slovenec! Res je tak! Kako se je mogel dr. Dimnik tako ubijati za Roša. ko vendar še ni pozabil. kako je Roš delal z Alojzom Pintar v Hrastniku, to je z Dimnikovim stricem? Ali je dr. Dimnik že tako pozabljiv in zato prišel k svoji mamici na penzijon. Kličem vam, liberalci, pamet, pamet! Ce pa je za vas več ni, pustite nas vsaj pri miru! c Zusem. Sfajefrčeva stranka je žalibog tudi del naše fare (posebno T^oko) prooej okužila. Njeni pristaši postali so prav surovi. Popolnoraa zlagane reči pisarijo v pismih, iro^ijo po ..Stajercu" in kvasijo po krčmah zoper zaslužnega gospoda župnika in zoper celo učrteljsh^o. Za grm se skriti in blato metati, to zna vsak capin. Obrekovalci in hitiavci, zakaj se skrivate pod izraišljeno irae Jakob Smolo,, katerega nikjer ni, podpi&ite vendar pravo ime, a vas je sram. Brežiški okraj. b Castnlm občanom občine Pišece je imenovan g. c. kr.t deželno sodni svetnik Josip S i t e r v Brežicabi. b Kapele pri Brežicah. Neki tukajgni Stajerčijanec, katerega nadutost presega Ie še njegova neumnost, se neprestano zaletava v ptuiskem lističu za kaznjence v tukajšnjnega g. župnika. Pri tem pa laže in obrekujo, da se kar kadi. Kakor od starega pijanca že od dale6 smrdi alkohol, tako razširja vsaka vrstica njegovih dopisov smrad, katerega se je nalezlo to človeče iz čitanja ,,Sta.ierca." To budalo niti ne ve, da se je peljal v prvih dnevih t. m. avstrijski romarski vlak — kakih 300 romarjev — v Lurd, in da leži Lurd na Francoskem, ne v Palestini. G. katehet je fiisto pr&v otroke na to romanje opomnil in jim pokazal, kje leži LurU, ter jim razložil zgodovino in čudeže tegp, znamenitegai mesta. Opomnil je otrokom, da se iz brežiške okolice priklo pita avstrijskim romarjem dva udeleženca, g. župnik iz Zdol in ona od dopi&una pobalinsko označena oseba. Dopisunček, kadar boš ti 50 let star, in 36 let neprenehoma v službi, boš tudi ti bled in zmučkan. Od vedtnega pohajanja in popivanja se ti mehftajo možgnni, da se drzneš svoj rudeči nos vtikati v stvari, ki so d'ale-5 nad tvojim obzorjem. Nauči se o)d tiste rom&rice delavnosti, varčnosti in poštenosti, da boš tudi ti kedaj lahko napravil daljšo romarsko pot, sprosit sebi in svojim pristašem zgubljeno pamet. Ce že hbčeš pisati kaj o bledih, zmučkanih frajlah, obrni se na svojega ožjega prijatelja, ki ti popravlja tvoje dopise, on je izvrsten vešča^ v teh zadevah. Kar se pa tvojih lepih naukov U6e, ki jili daješ našemu g. župniku, je to ravno tako, kakor <5e bi raztrgan pijanec, ki je vse zapravil, dajal dobre nasvete dobremu in skrbnemu pospodarju. Tvoja široka usta se bodo kmalo skrčila. b Dobova. V mesecu majniku smo doživeli pomenljive dneve. Dosegli smo po večletnem prizadevanju postajališče, za katero so občine in zasebniki plačali 6400 K. 15. majnika je bila slovesna otvoritev: služba božja v cerkvi, posamezne vlake je mpogoštevilno občinstvo pri okrašeni čakalnici pozdravilo z godbo in žiyioklici. Vlakovodja in sprevodtniki so bili obdanovani z vinom in s smodkami. Ob 11. uri došli vlak pa naznani ožjo volitetv! Nasprotniki Slovejnske kmečke zveze so kakor besni isti dan in celi teden vpili: Živio Roš! Pro6 z duhovniki! — 20. majnikja pa smo imeli veselo svečanost v cerkvi: ustanovitev Marijine družbe, v katero je bilo sprejeto 65 deklet. V slovesni procesi.U so se podala ven6ana defcjeta v cerkev, kjer je bilo dragoceno bandero blagoslovljeno: molitve, pesmi, izročitev svetinjic in pravil, mile besode pridigarja, 6., o. Avguština iz Brežic, so vse navzoče do solz ganile in za družbo navdušile. — Pri ožji volitvi, 23. m. m., so se občirie riazven dveh dobro držale ter se ravnaje po geslu: Vse za vero, doni, cesarja! b Kozjanske novice. Govori se, da je kupil kozjansko graščino od graščaka Friflriha Gossleth neki katoliški tržaški grofič za 400.000 kron. — Podružna cerkvioa sv. Eme na pokopališču, je dobila novo streho, župna cerkev pa nekaj novih cerkvenih stolov in baje tudi dobi v kratkem novo prižnico. — Bralno društvo je ob času volitev počivalo, a zdaj po volitvah bode zopet stopilo na noge in v kratkem bode priredilo veselico in igro. Daj Bog srečo! Iz drugih slovanskih dežel. t Od Radgone. Zadnjič sem našel v Vašem cenjenem listu, da se nekje v Celju zanimlajo nejd gospodeki za Prekmurce. Ako imajo ti gospodje v misli slovenske prebivalce na severni stnani Mtari (levi murski breg), teldaj bi mi jim bili tukaj prav hvaležni, ako bi nam pomagaJi probujati! tujdi tukaj zaspano naro&no zavest. Toda, ako, pravijo, da bi se naj vzgajali duhovniki za. to delo, smo tukajšnji narddni krogi odločno zoper vsako tako delo; to pa zaradi tega, ker duhoven tukaj ne more biti politik, posebno pa ne slovenski politik. Nas je tufcaj, vštevši tudi na gtajerskem naseljene ogrske Sloivence, pribJižno 1200—1300 duš, toda imamo po volji kn. šk. ordinarijata v Gradou samo enega slovenskega kaplana. Vsakega slovenskega kaplana pa, ki bi hotel politikovati, bi brezobzirno prestavil ordinarijat v samo-nemške kraje. To tukiaj vemo. Zato pa, nam treba drugih sredstev, da probudimo narodno zavest: slovenske časopise, besede, shode, društva itd. ;¦ toda vsega tega nam še sedaj ni raogoče izvršiti. Toda Ijudsko knjižnico bi pa lahko ustanovili, ker ljudstvo rado bere. Seveda nam manjka vse. Tukaj nam posežite pod rame ter nam pomagajte. Kaj\ nam velja samo Vaše pisarjenje? Dejansko pokažite, da Vam je na tem, da vršite narodno delo! Ako hogete, da nas rešite popolne germanizacije; tedaj pustite vse pustolovstvo, kakor kulturni boj itd., pridite semkaj, poučite se o naših razmerah, dajte nam svete, pofclpirajte nas gmotno itd. Tu pa tam še je kako zanimanje za Prekmurce — toda kmalu se vhladi ta gorkost. Kako lepo so uspevali nekdaj tabori, a le še najstarejši ljudje se jih spominjajo; potem pa so se nas ogibali, kakor kup gnoja na cesti. Ob času razprav v parlamentu o novi volilni pravici in, o volilnih okrajih so se nas spet spomnili. Tbda nihče niimel toliko pameti, dai bi prišel, ali vsaj dfa, bi povprašal pri naših rodoljubih o naših razmerah. Zdaj se spet nekaj zanimajo za nas, toda spet brez nas. Jaz mislim, da bi bilo paft najpametnejše, da se kdo pomudi •dalje časa pri nas, da opazuje naše razmere in odnošaje. Potem še le na podlagi teh študij pričeti kako delo. Ako se kdo resno zanima za nas, potem sem mu vselej na razpolago. Toda po starih izkušnjah bode spet ostalo samo pri zanimanju! Najnovejše novice. Prestolnl, govor, s katerim je oesar otvoril dne 19. junija državni zbor, je zadovoljil katoliške slovenske poslance, ker obljubuje kmetu pomoč in zatrjuje krščansko vzgojo otrok. Slovenski klub je v seji z dne 19. junija sprejel svoja pravita, v kateri se posebno nalaga udom skrb za kmečke praVice in za^teve ter naredil natančen načrt svojega delovanja za bodočnost. Ta naftrt bo našel med kmečkim ljudstvom gotovo največje •zadovoljstvo, ker se ozira najskTbueje na' kmeoki stan. V pri^iodnji številki bomo ta načrt še obširneje razložili. Nadnčitelj Petriček je tožil našega odgovomega nrednika, ker ni sprejel njegovega popravka. Tožbo mu je sestavil g. dr. Hrašovec, v Mariboru ga je pa zastopal gosp. dr. Rosina. Kakor smo že poročali, je gosp. Petriček pred okrajno sodnijo s svojo tožbo pogorel, zato je naredil priziv na okrožno sodnijo, kjer so pa njegov priziv zavrnili, gosp. Petriček pa mora pla-Jati vse stroške. Laški trg. Dežebio sodni svetnik Ad. Pfefferer je amrl. Had naliv je spodkopal t petek ponoči med Poljčanama in Ponkvo tako železniški nasip, da so niorali nstaviti ve8 promet. Vlaki so imeli po več nr zamude. Skazalo se je, da so nekateri mostovi preozki. Naliv je napravil tadi v celjski okolici mnogo škode. Oblak se je ntrgal dne 17. t. m. med 4. in 6. nro popoldne v Konjicah in okolici. Voda je drla tako, da je izdrla in odnesla seboj več drevea. Odplavljeni so bili tudi mostovi. Na poljn je napravila voda veliko škode. Odnesla je voda most v Konjicah. V Wesenšekovi pekariji je stala voda pol metra visoko. Z veliko težavo so resili Wesenšekovo živino, ki je stala v nad meter visoki vodi. Pri sodarja Eggenbanerju je napravila voda veliko škode. Hlev je voda podplavila in se je poslopje podrlo. Eggenbauer je popolnoma nničen. Potok, ki teče skozi trg, je vdrl v hiše in napravil veliko škode. Škoda se še ne da ceniti in znaša več kakor 100.000 kron. V Poljčanah se je 14. t. m. ntrgal oblak in napravil neznansko škodo. Uničil je pola, vrtove, poškodoval mline in žage, v malih kočah pa je voda preplavila stanovanja. Ljudje so bežali na bližnje griče. Pri farovžu je voda podrla zid, ki obdaja dvorišče. Škode je nad 100.000 kron. d Pameten stotnik. Polk vojakov naj gre v nedeljo v vaško cerkev. A ker je bila cerkieR7 premajbjna, si stotnik izmisli nekaj prav pametnega. Veli: Kdor ne gre rad v cerkev, naj stopi na levo!, Nekuko polovica jih res stopi na levo stran. K tem se stotnik obrne in pravi: Sedaj greste pa ravno vi v cerkev, ker ste vi najbolj potrebni.