. "i'lLVIMLTITTlTWr ^^'*M€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUA06 ONLY /HI/IERiG/llll-HOIME1 CLEVELAND 8. 0.. TUESDAY MORNING. NOVEMBER 8, 1949 NORNmONCmPAPCR LETO LI.—VOL. LL VE STI NOVI 6 R 0 B 0 VI Ixrijfcvske revolucije i X SLOVENIJE MNOGO TEŽAV JE V VOJ- 'cno delo. Vendar so cerkve pol- SKL — Najprej so titovci imeli oficirski zbor, ki so ga sestavili v gozdovih iz vseh vrst barab, ljudi vseh poklicev, let in preteklosti. Ti ljudje so po osvoboje-nju zahtevali in tudi dobili visoka mesta v vojski, dasi so bili večinoma nepismeni. Začeli so dobro in lagodno žveti, za izobrazbo, ki bi jo na svojih no- ne. Tja se narod zateka kot v neko splošno pribežališče, dasi se čuti že pomanjkanje resne verske izobrazbe med mlajšimi. Pa ni res, da je mladina komunistična. Je vedno manj. Odrasla mladina je vedno bolj opoziciji proti režimu, ki,ga vedno manj more prenašati. POLITIČNO bi rekli, da so Joseph Tomasevic Nagloma je umrl Joseph To-masevic, stanujoč na 10513 Avan Ave., star 68 let. Rodom je bil prvat in v Ameriki nad 40 let. Poleg soproge Katarine roj. Abramovič zapušča v De troitu, Mich. hčer Mary Ferko ter vnuke in brata Marka. Po- ODrazDO, ki m jo na svujm m.- -------— ~ . ’ vih mestih morali imeti, se niso izginile mnoge razlike med biv- brigali. Zato je vlada sama morala stopiti tem tičem na prste. Ukazali so jim, da morajo v gotovem času delat izpite. Vsak oficir mora imeti vsaj 4 gimnazije. Odredili so jim, da morajo pokazati uspehe na raznih strokovnih tečajih. Mnogi so nezadovoljni. Morali so veliko gozdnih oficirjev upokojiti in postaviti na nižje službe. To zopet širi nezadovojnost. Med oficirji so klike in skupine, ki so vsak čas pripravljene da pomagajo pognati Tita in njegovo kliko. VOJAKI so pa kar od kraja vsi z reakcijo. Biti reakcijonar to je sedaj častno in moderno. Večina vojako se ne bo borila za nič več, najmanj za titovce. Še slabše je v tem oziru sedaj, ko se nezadovoljstvo širi iz kmetskih družin med vojake, z novinci ki prihajajo. K nezado- šimi političnimi strankami. Važno je samo ali je kdo komunist ali protikomunist. Tudi nasprotja med Srbi in Hrvati so se mnogo zmanjšala. Bolečine sedanjosti so pokopale spore preteklosti. Ljudje računajo, da bo demokratična Jugoslavija federativno urejena. Prosimp reiile nas v Ameriko Malenkov grozi in napada Ameriko — Jugoslavija čestita Moskvi. Moskva. — Zveza Sovjetskih socialističnih republik je slovesno praznovala obletnico boljše- sno praznovala ooie n.co noijse.. vedana sveta birma, viške revolucije. Glavni govor- otroci folia in v cerkev sv. Imena. Frank tele V soboto je umrl v San Franciscu, Kalifornija, Frank Žele, ki je prej prebival na 16119 Huntmere Ave. v Clevelandu. Bil je star 78 let in je prišel v Ame riko pred 50, leti iz št. Petra na Krasu. V Clevelandu zapušča sestri Ivana Makovec in Frances Jenko, v Evropi brata Jakopa. Pogreb je danes v San Francis- predsedmk vlade in član polit- — w naj w ga jim p0. v ade za Stalinom In Molotovom. čakovan. slovesni trenu. V svojem govoru je komunisti- v cu. Frances Blaško Po daljši bolezni je umrla v Woman’s bolnišnici Frances Blaško, roj. Umik, stara 61 let, stanujoča na 22601 Nicholas Ae. v Euclidu. Tukaj zapušča moža Henry a, doma iz vasi Lo-kavec pri Ajdovščini, sinova Henry in August, tri hčere: Sophie omož. Gordon, Christine omož. Hospodar, Pauline, štiri vnuke, brata Johna v Panama, 111. ter sestro Ano omož. Drop Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Sloven- _ . skih Amerikancev, 10316 Bar- in več drugih sorodnikov rett Ave. Cleveland, Ohio. Na Rojena je bila v vasi čerovc, ta naslov n« tudi piše vsak, ki fara Stopiče .pri Slovenska sveta birma v Bonos Aires Škof Dr. Gregorij Rožman je birmal slovenske otroke v eni največjih bazilik - Med birmanjem je cela cerkev molila rožni venec kakor nekdaj doma Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice Ne zamudite razprodaj' V ponedeljek, 17. oktobra na agentinski državni praznik, je Pri Marsich in Russ, modna stilke Srca Jezusovega svete Ma-trgovina na 6108 St. Clair Ave., čni govornik zopet, napadal Združene države Amerike, češ, da gredo za tem, da bi "organizirale svoj svetovAi imperij, ki je nevarnejši- kot sta bila japonski in nacistični imperij alizem skupno.” Zagotavljal je, da sovjetska Rusija noče vojne in je nebo začela. Napovedal je, da bi nova vojna pomenila končno propast kapitalistčenga sveta. Med poslušalci je bil v diplomatski loži tudi naš ambasador Kirk. Tudi predsednik republike Jugoslavije Dr. Ribšr je poslal predsedniku Zveze-" Sovj etskih socipjalističnih rpublik čestitke. tek. Pripravljalnemu odboru je uspelo dobiti za ta sveti obred hovščina in birmanci z botri ter Indonezija podala neodvisna država Sporazum podpišan — Nizozemska je z novo rije Marjete Alakok. Mogočen se danes prične razprodaja na vtis, ki ga je napravila okrašena j vsem moškem blagu. Trgovina bazilika na slehrnega Slovenca, bo poslej opustila te vrste bla-bo ostal neizbrisen v spominu in go, zato hoče zdaj vse razpro-. obdan še s spominom na sveto'dati, ker je moškega spodnjega i birmo priljubljenega n a š e g a perila, kot srajce, praznične in nadpastirja. Zjivtraj ob 9 uri delovne, nogavice, pajamas in se je pripeljal z avtom pred drugo. Posetite to razprodajo cerkev, kjer so ga sprejeli du- j" ^ prihranite denar. eno največjih in tudi najlepših buenosaireških cerkva, znano baziliko na ulici Hipolito Yrigo-yen 3900, ki jo je Slovencem za celo dopoldne odstopil salezijanski gospod župnik č. g. Zitta Mogočna cerkev v mavriškem slogu, z dvema oltarjema drug nad drugim in veliko galerijo, je bila okrašena z belimi škrnice-lji, ki veljajo tu za najlepše in najdragocenejše lepotilo. Cerkev je posvečena Srcu Jezusovemu v glavnem oltarju in prav ta dan je bil praznik največje ča- napolnjena cerkev Slovencev in ga pospremili pred glavni oltar, V bolniinici- Margaret Munka iz 276 E. 151 St. se nahaja v MacDonald jospremm preo gmvm , ge petju Pogačarjeve skladbe ^ ^ ^ ^ “Ecce sacerdos magnus” cerkve nega zbora “Gallus.” Prevzviše-ni gospod škof je po kratki molitvi stopil pred oltar in spregovoril na zbrane Slovence svoje očetovske besede: operaciji, ljeni. Sinko je— Pri družini Mr. in Mrs. Robert David Gubane iz Toledo, Ohio, so se oglasile rojenice ter jim prinesle krepkega sinčka. S “Namen birme je utrditi Vas tem sta postala že šestič stari v veri po milosti svetega Duhaj ata in stara mama Mr. in Mrs. da jo stanovitno spoznavamo injAnton Gubane iz 16725 Wa-po njej živimo. Vero moramo terloo Rd. Cesttike! dejanju pokazati, in to najbo- Punčk« j 1 ... .. .. p.i (Dalle na 2. tlrenl.l Ponovitev Akademije V nedeljo dne 13. novembra bodo ob poltreh popoldne, takoj po popoldanski službi božji, v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrenci! naši novi Amerikanci po- Pri družini Mr. in Mrs. Milton Laurence, 15801 Pythias Ave., so se oglasile rojenice ter jim prinesle 31. oktobra zalo hčerko. Materino dejdiško ime Nova država v Srednji Ameriki London, Anglija. - Britan- i« Mo Dorothy Koncilija hči ska vlada je izdelala načrt, da bi “ Mrs' Koncilija iz • wa i .a IQilil9 M.niTiiTO Avp Ml*, in MK. seanjeneasrednje ameriške tako-j^ Empire Ave. M^in Mrs. ’ indijske kolonij«lJoseph,J^ege^y«J||t^r- šivane to, oa je >WWW'*--. zanimal. Lepo prosimo vse nase človeško. Se veliko slabše je Kot Mmiljehe ljudi naj he gredo mi. je^dTali SPORNIH “» ,te ,rUbrikf. Z"lr_Zli™“ DASI NI KAKIH'UPORNIH ORGANIZACIJ v Jugoslaviji, razen kominformističnih, vendar je v podzemlju zelo živahno in vse čaka na pravo priložnost. Ljudje ne govore nč drugega, kadar so v zaupnem krogu, kot o tem kako Tita odstraniti. Smatrajo ga za vir vsega hudega in vsega zla. CERKEV JE PREGANJANA vedno bolj. Duhovniki so popolni berači. Ljudje jim radi dajejo kar morejo ali vedno manj morejo in ko bo vse kolhozirano, ne bodo imeli nič. Sedaj so duhovniki' vaški in mestni reveži, potem bodo berači, ali pa bodo morali začeti kako drugo pokli- večsorodnikov. ---------....... vala 35 let in je bila članica dr. št. 312 SNPJ. Pogreb bo v četr- HIV W KUWWUV U —* -.... ..... --------------- " Vsak, ki bo ta imena bral, naj tek zjutraj ob 8:15 iz želetove napravi trden sklep da bo po- ga pogrebnega zavoda, 458 E. magal vsaj enemu. 152. St. v cerkev sv. Kristine ob Matevž Rems, 1913 na Krtini 9 in na Kalvarijo, pri Dobu pri Domžalah, kmet, z ženo in dveletnim otrokom, An- ----- „ TI ., Umrla je Eva E. Lidvine iz s iS&T™ - MS nje Zagorje, z ženo, garet Crown in brata George' in Hieronim Šoukal. roj. 1908 v * tonenada Wo. Ljubljani, aktivni oficir (sprej- jacK' unu a . Ljubljani, aktivni oficir (sprej- Hogpjta] R0jena je bila li podpisani- tudi sporazumi gle-me vse) z ženo in enoletnim si- ^ Q|evelandu jn je]e 35 ]et stara, de trgovine, kulturne vzajemno-nom- 1 Vodila je s svojim možem -i! -*-»..................... °1'---- CLOUDY (nli k ne n tees ciganke) Lepo in še naprej gorko danes, mreieje nocoj in v sredo. Drevi bo toplomer okrog 40, Tri m dan Kaj vse so nam obljubovali kandidatje v volivni kampanji! Blagor nam, ako bodo res držali besedo, pa ki je ne bodo, k sreči. Preštudirali smo vse te obljube in dognali ,da ni bil niti eden, ki bi nam obljubil, da bo postavil v vsak voz ulične železnice in v vsak bus aparat za televizijo, radio in baro. Niti eden ne! Pa radio in Daru. um«™— -- —-------- - . . .. naj potem človek voli, za take cah na Dolenjskem, aktivni ofi “stinži” kandidate! Ampak čez našega urednika Debevca ga pa ni v obljubah. Ta nam ni obljubil pa niti ene pečene repe, če bo izvoljen. Da ga le sram ni. Eva E. Lidvine ska vlada in vlada Indonezije ki sta podpisali svečani sporazum, s katerim dobiva Indonezija popolno svobodo in svojo vlado, kot neodvisna država, ki bo v svobodni zvezi z Nizozemskim kraljestvom. Dne 30. decembra tega leta bo Nizozemska prepu- stila vso svojo dosedanjo oblast v Indoneziji novi indonezijski vladi. Indonezija bo torej dobila slično pozicijo kot jo imajo angleški dominijoni. Nizozemska vlada je obljubila tudi po-mobnovi državi. Istočasno so bi- nom, “i e™ t ms, n*. * ; rn ljani, učitelj, mehanik, z ženo in ^ ^ n- doloien. enoleJtmm sinčkom, _____ Franc Horvat, roj. 1903 v Kot , pri Vinici, kmet, z ženo, sino- |J HZlMl I13S6IDII1 voma: 19 in 14 tetter hčerkama _ pa _ Dng u p'redek in izkoriščanje bogatih srss.'? jm. j«. te ** 3ti, vojaške zveze in skupne zunanje politike med obema drža vama. Nizozemska vlada se je tudi zavezala, da bo podpirala prošnjo Indonezije, da postane član Zveze Narodov. Vsi upajo, da je s tem končana doba vojska, nemirov in revolucij, ki so zad nja leta ustavile gospodarski na: S STlS tanUlKX TJ .kofjoUo, v Ameriki gib osnovnih surovin, roj 1913, (oba gluhonema, si- od 1913. Zapušča moža, tri si cer pa močna in zdrava), nove, tri hčere - ena poročena Franc Janes, roj. 1905 v Pre- Buchar v Clevelandu, druga po-zid, delavec z ženo in 7 letnim ročena Bohar v North Besse-3jnom merju, Pa. — brata in štiri vnu- Maltija Kajfež, roj. 1886 v Ba- ke, v Potres v Kaliforniji San Diego, California. — Hud potres je bil v San Diego in celi ra.___Drača m duh v na- južni Kaliforniji. Trajal je 65 starem kraju pa štiri brate'sekund. čutili so ga tudi v Los Mnogi sploh niso pri prvi prireditvi mogli v dvorano, mnogi niso dobili sedeža in so mogli posamezne točke videti le deloma, mnogi so izrazili željo, da bi radi videli te čudovite slike in poslušali to prelepo petje še enkrat. Vsi ti naj pridejo v nedeljo in še mnogo novih. Program bo isti, kot je bil prvič. Traja nekako do pol šestih zvečer. Vstopnine ni. Le prostovoljni prispevki se bodo pobirali za kritje stroškov in za pomoč beguncem. Vsi tisti, ki so Akademijo videli, soglasno pravijo, da ni sedaj lepše prireditve za Slovence v Clevelandu kot je ta Akademija. Ne odlašajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $6.26 y ameriških dolarjih. Ameriška Domovin« 6117 St Cl«hr Avo. Cleveland 3, O. U. S. A. gi neodvisni dominijoni. To bi bil sedanje kolonije Barbados, Britanski Honduras, Jamaica, Leevardski otoki in Trinidad. Nova federativna država bi imela položaj približno tak kakor Kanada in bi bila neodvisna v ( |___________v.. ^ vseh zadevah razen obrambe, 'iedu)i nekaj stolov. Na domu Mrs. Ralph Skolar, 1219 E. 189 St., bodo v sredo večer ob 7 molili rožni venec v slovenskem jeziku. Zastonj pohištvo— Revna družina dobi zastonj dvojno (široko) posteljo z žim-Inico, ledenico (za 25 funtov ’ ’ ' Oglasite j Angeles in Long Beach. njaloki pri Kočevju, kmet in go- ln pgt 8ester- __________________ S’? 1«““ 2> “ POLICIJA NAVAJA SLEDEČE VZROKE Bogomir Ornik, roj. 1923 v ZA gMRTNE NEZGODE NA CESTAH ftnJoahčerkoVl]ar’ Z k™ ‘n en°" Clevelandski policijski načekkih, ki se na cesti igrajo, ali-sko. ssrisra-TM) harica kmetska delavka s 6 let- odstotkov oseb na cestah samo no hčerko. radi tega, ker so robile cesto Ivan Drčar, roj. 1911 v Topli-proti vsem policijskim odred- bam. dr sposoben za gradbena dela, Od vser ubitih na cestah jih dela na žagi, v rudniku, želez- je bilo 23% radi tega, ker so bili niči cesti, govori angleško, nem- v pijanem stanju. Od vseh sta- * ... - ___i._ti. __-i. «V j« noitroš lihi Mnogo je takih ubitih na cesti, ki- ne znajo voziti avta, torej jim ni znano, kaj bo voznik avta napravil v o pasnem trenutku- ško, italijansko, Milan Sega, roj. 1891, Zagreb, železniški uradnik, sprej-me vsako delo, roetnih skupin jih je največ ubL tih takih, ki so stari 65 let in več. Vseh otrok, ki so poškodovani V sen ocruK, ki so ----------------- - - aji ubiti na cestih jih je 60% ta- Nikar torej ne hitite v smrt! Zato naj bo svarilo pešcem: ne hitite kot brez glave cesto, Morda boste z naglico res pri hranili sekundo, toda pri tem boste morda izgubili življenje. vocši jeauj, neKaj sioiov. wgiasue nekaterih finančnih vprašanj iny na 1423 E- 51 St,( 8podaj, zunanje politike. Zastopniki' zadej- vseh teh kolonij sodelujejo Dri izvedbi tega načrta —v.. - 1 Poizvedovalni količek Na 1087 E. 64. St. pri Mrs. Pišek se pa dobi zastonj divan, stole ter 2 peči za kuhat, ena na premog, ena na plin. Smrt v domovini— Mrs. Frances Kovačič iz 880 E. 237 St., je prejela žalostno Martin Korošec, Brod št. 4, Dol. Logatec, Jugoslavija,hi rad,- --- ~ ■ - .■ • .. . -m - — -i«- ■»•«* 1“ Antona Korenec, doma iz vasi Ravnik, p. Hoterdešica, Jugoela-vja. Pred vojno je bival v Cleve- okt. umrl oče Jakob Demšar, star 87 let, doma iz Žirov nad Idrijo. Tukaj zapuščajo sina vja. Pred vojno je Divai v i,ieve- D0Znaneea stavbenika land«. Naj se zglasi na gornji ^*7*’ naslov. Louise Kračnik, 185 Franklin Rd., Glencoe, 111. išče svojega sestriča Ivana Mežnar, po domače Maksovega iz Lepe njive pri Mozirju. Savinjska dolina. Star je okrog 50 ali. 60 let. Nekdaj je prebival v Milwaukee, Wis. Prošen je, da se zglasi na gornji naslov. Razne najnovejše svetom vesti ter hčer Frances, v starem kraju zapuščajo dve hčeri in pet sinov. Sin Viktor je duhovnik in pri njem so oče umrli. Naj jim bo lahka domača gruda. Seja— Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da se udeležijo mesečne seje v sredo večer ob 7:30 v navadnih prostorih. Skupna molitev— članice oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti naj pridejo k skupni molitvi za pokojno sose-stro Ano Zupančič v torek zvečer ob osmi uri v želetov pogreb- WARSAVA. - Sovjetski maršal Konstantin K. Rokosovski, y sfedo naj ^ pa ^ je imenovan za vojnega ministra Poljske. Rokosovski je bil sicer! njenega p^ba. odbor rojen v Poljski a je bil v stalni službi ruske vojske m se je boje- ngj pridejo kolikor mogo. rojen v poijski a je un v ............Iprosi naj pridejo kolikor mogo- val tudi proti svoji domovini. On je v imenu m načelu rdeče ar- yge ... , 1 t r Y . _ IT- iMAAnAirnMiA Jn ln nAOPtKnil TVIVnfi- vai Luai piuu ovuji uuiuv*«*« v« * --------- ---- made “osvobodil” Varšavo. To imenovanje daje poseben povda-rek že znanemu dejstvu, da je Poljska zgolj policijska postojanka Rusije. Sedaj pada tudi videz, da imajo poljski komunisti neko svojo vlado. Ruski maršal bo namreč kot vojni minister imel odločilno in poslednjo besedo v vseh stvareh poljske notranje in zunanje politike. WASHINGTON. — Sovjetski zunanji minister Višinski je za praznik obletnice boljieviške revolucije prišel v Washington in obiskal tajnika Achesona. MOSKVA. — Parado rdeče armade ob priliki obletnice revolucije sta sprejela Molotov in Malenkov. Stalin ni bil navzoč. lucije sta sprejela Molotov in maienaov. ouum m ” Verjetno je zopet v svoji počitniški rezidenci ob Kaspiškem jezeru. South, St Cloud, Minn. Nova skladba Rev. Anton Dolinar slovenski glasbenik in skladatelj je napra-vil novo skladbo “Ave Mrija” za tnor solo, moški zbor s spremlje-vanjem violine in orgel. Skladba je posvečena ikofu J. Fr. Ruschu v St. Cloudu, Minn. povodom njegovega letošnjega jubileja. Skladba je v zalogi St Cloud Bookshop, 11 Eight Ave. ; domovina, november 8, ms ansi /UiEBiSKA Domovi ima 'M I ■■ ■fH m ffl ut 1 2 3 4 5 678 9 10 11 12 131415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 272829 30 Opazke in pripombe No. 219 Tues., Nov. 8, 1949 Pomen Titovega razkjolništva za komunistično gibanje Ruth Fischer piše, da je storil Tito z začetkom svojega upora proti Moskvi demokratičnemu svetu večjo uslugo kot se splošno misli. To je bilo takrat, ko je Moskva še imela načrte da izvede prevrat v severni Italiji, da z generalnim štrajkom dobi oblast v Franciji in z generalno ofenzivo grških gerilcev izvede svoje načrte na Balkanu. Takrat so moskovski komunistični bosi mislili, da imajo že kar v rokah precejšen kos sredozemske obale in da bodo obkolili ter končno dobili tudi Nemčijo. V vseh teh načrtih bi morala odločilno vlogo igrati titov- „ ska Jugoslavija. Zato je poslala Moskva v Belgrad veliko r število inštruktorjev, ki bi bili dejanski komandanti vseh ti-1 lovskih vojnih sil in prevzeli komando od vrha do najnižje t edinice. Sovjetska Rusija se je zavedala, da mora biti jugoslovanska vojska za prevratne namene stoodstotno zanesljiva in jugoslovanska administracija mora biti pod popolnim nadzorstvom najzanesljivejših sovjetskih manipulantov. Titu niso bili znani do podrobnosti načrti in nameni sovjetske ofenzivne strategije. Ni točno vedel zakaj Rusi __ zahtevajo vedno več in več svoje kontrole v njegovih ura- č„e Hmanice, tega tudi ta naj-dih. Ni vedel kaj vse ti njegovi kontrolorji delajo. Postali so novejSa titopotniška zvezda ne mu neprijetni. Vedel je, da bo končno prišlo tako daleč, da ^ dosegla! čemu torej tratiti a on ne bo' več gospodar v Jugoslaviji niti v, malih domačin denar in energijo? Mar bi s j-ctvareh če fon |ja stvar tako naprej.,Začel je sovjetskim tem novaeem podprli trobila Cleveland, O. — “Kaj pa je tebe treba bilo?” je zapel nezakonski materi nesmrtni France Prešeren in v mislih za njim ponovil Proletarec, ko je prinesel pismonoša prvo številko novega titovskega trobila, ki je začelo izhajati v New Yorku pod imenom “Novi list” pod okriljem Titovih glavnih ameriških pobratimov Zlatka Balokoviča in Lojza Adamiča. Potem pa se razhudi, enčeš, mar nas ni že dovolj, ki se noč in dan potimo, da bi prepričali naše ljube sive mase oziroma našo kmečko in delavsko ir-hovino, da je komunizem edina vera, ki pomaga človeku v proletarska nebesa (kjer namesto angeljcev pred božjim tronom plešejo rdeči sekretarji pred svojim krasnim hostar-skim maršalom) in Tito Mark-sov in Leninov prvi prerok! Kaj je torej treba te konku-renče? Saj vendar ni nobeden tako neumen, da bi verjel, da bi znala Ančka Krasna bolje farbati našo irhovino kakor takšni stari mački kakršni smo mi, zlasti mi! Kogar Vider in Kuhelj, Zajac in krampač Garden pa “bojs iz Klivlonta” in ongav Boštjanček niso dozdaj speljali na titovsko-komunisti- Po šenklerju gre govorica, da je imel urednik Boštjanček učenega obiskovalca, ki ga je vzel v roke zaradi izredno pomanjkljive podlage, na kateri zida svoje uvodnike in komentarje. Govorica pove, da je mož priznal obiskovalcu, da ga res nemarno lomi in meša dejstva z izmišljotinami, da godlja ni nobeni krščanski stvari podobna, nato pa se je opravičeval, češ, da nima mnogo šol, zunaj šol se P8 tudi ni utegnil kaj prida naučiti. Se reče, razen tbtega načela, ki ga je za njegovimi učitelji ponavljal tudi neki dr. Goeb-bels, da se namreč nazadnje tudi najbolj debela izmišljotina prime ljudi, če jo dovolj dolgo ponavljaš. Če je govorica točna, je moral imeti Titov šenklerski emisar tisti dan hud napad resnicoljubnosti. Ameriki. To daje upati, da bomo v doglednem času ukrotili stanovanjsko krizo brez zlato-obrobljenih maršalov, petletnih planov in policijsko-socia-listične neljudske ljudske pravice. • » • ‘‘Ni nesreče brez sreče,” se glasi ljubljansko pismo. “Prva leta po vojni so predvajali v naših kinih skoro izključno sovjetske filme, odkar pa sta si Tito in kominform skočila v lase, jih pa kažejo čedalje manj. Tako n. pr. danes (16. sept.) predvajajo v vsej Sloveniji samo dva sovjetska filma, enega v Celju in drugega v Kranju. V Ljubljani predvajajo danes dva ameriška, 1 danski, 1 češki in 1 švedski film. ‘Moj up je šel po vodi, nezvesta zdrava bodi,’ da si sposodim od Prešerna, bi bila primerna himna za naš čas in razmere.” Vse je minljivo. Tudi komunistična ljubezen. Peter Kopriva. “Novorojeni glas” v Ameriki IVI. /au»vvi jv strokovnjakom gledat na prste. Tu je pa zadel na ogenj pod pepelom. Pri najmanjšem poizkusu, da bi sovjetski ljudje delali v resničnem soglasju s jugoslovanskimi komunisti, so se “strokovnjaki” uprli. Zahtevali so zase vso in popolno svobodo in trdili, da so za svoje delo odgovorni samo Moskvi in smejo odkrivati svoje tajne načrte samo moskovskim gospodarjem. Tu se je Tito uprl in zahteval, da mora biti vodstvo komunistične stranke v Jugoslaviji informirano o vseh dispozicijah z jugoslovansko vojsko, tajno službo in zunanjo propagando. Za odgovor je dobil brco in koncem koncev je nastal javen spor. Tito je odletel iz komunistične družine a pri tem je sovjetska ofenziva po Evropi dobila nekaj hudih, zelo hudih ran. Središče Kominforma je bilo v Belgradu. Ko je komunistična centrala izgubila Belgrad za svoje oporišče in žarišče je bilo treba vse načrte izpreminjati in izkazalo se je, da drugega središča, ki bi vsaj približno moglo Belgrad nadomestiti, sploh ni. Morali so propasti ali vsaj biti odloženi načrti za Italijo, in Grčijo. Padle so komunistične akcije v Franciji in Avstriji. Namesto ofenzive je komunizem v Evropi moral vsaj v začasno defenzivo. Med vsemi komunističnimi strankami v Evropi je nastala negotovost in preplah kaj bo sedaj. Spor je prišel nenadoma in nepričakovano. Komunistom je bilo težko verjeti, da je spor sploh mogoč. Splošna komunistična udarna sila je bila izgubila svoj zalet. Kasneje so se komunistične stranke orijentirale in se zavedle, da je spor vendarle resna stvar. Počasi, počasi se Star prijatelj iz starega kraja mi piše: “Lani sva z ženo dobila točke ali pike za obleko, letos pa nič, ker imava hišo pa nekaj njiv. Zato, pravijo, kupuj na prostem trgu. Pa sem šel poizvedovat, koliko bi stala navadna črna obleka zame. Povedali so mi, da dvajset tisoč dinarjev, za ženo pa osem tisoč. Tako bi morala prodati- hišo, če bi se hotela obleči. No, pa saj ne vem, če je sploh moja hiša še toliko moja, da jo lahko prodam. Veš, živimo v čudnih časih.” Po pravici povedano, jaz ne bi dal enega dolarja za tisoč ti- rjsrrss ss uraKssr- pet let, zlasti Proletarca, da bi dno računajo 50 na dolar. Saj mu ne bilo treba venomer moledovati za milodare? Tovariš Zajac, kakor ga kličejo v Washingtonu, kjer je v precejšnjih čislih — v tolikšnih, da ga omenjajo celo v zapisnikih kongresnih odsekov, kar ni majhna reč! — sicer vsega tega ni zapisal, toda njegove misli tako očitno strme v človeka izmed vrstic njegovega poročila o novem listu, da jih ni mogoče prezreti ali napačno tolmačiti. In priznati je treba, da je mož popolnoma logičen. Tito ima med ameriškimi Slovenci že tako preveč trobil, čeprav smatram, da eno trobilo več ne bo dosti škodovalo ne koristilo tako niti drugače. Kar je pri nas “koristnih bedakov,” so jih že “za-hukali” uredniki, ki lomijo kopja in krampe za Tita od začetka. “Če ne bo hujše nesreče,” meni sosed Miha, "potem, mi- praviti kolikor se bo dalo. Vse komunistične stranke svobodnega sveta so se izjavile za Moskvo. Vse so več ali manj Tita obsodile-. Poedinci v vrhovih komunističnih strank za železno zaveso, ki so hoteli spor izkoristiti za to, da bi se tudi vsaj nekoliko otresli moskovskega diktata, so bili likvidirani. Nihče ni uspel. Ni pričkovati, da bi uspel v bodoče. Da se moreš upreti Moskvi, moraš imeti vsaj toliko organizacijo in zaščito kot je Tito ima, moraš biti diktator vsaj v državi, ki nikjer direktno ne meji na sovjetsko Rusijo, moraš biti učenec Moskve in znati vse manire sovjetskih likvidatorjev, da se moreš vsaj za silo in vsaj za nekaj časa braniti. To vse ima samo Tito in nihče drugi. Tito je pa še davno preslab da bi učinkovito mogel zaščititi kakega svojega somišljenika za železno zaveso. Kakor ie torej Titova herezija v komunistični veri imela v začetku svoje neprijetne posledice za komunizem, fako T!" “ CTh *-* sp"hn" “ “°"” “° ? ut ,2**^4 Sedaj smo v novi fazi. Tito se zaveda, da kot komunistični divjak ne more dolgo živeti. Zato se je postavil v pozo novega komunističnega preroka in učenika. Njegovo od-padništvo v komunstični veri skuša spremeniti v neko komunistično razkolništvo. Tito fanatično uči in vzdržuje vse nauke Marksa in Ljenina, tudi vse nauke Stalina, le to pravi, da so narodi v komunističnem režimu neodvisni od komunistične diktafure v Moskvi v kolikor gre za domače Titov režim sam s svojimi oderuškimi cenami na takozvanem prostem trgu dokazuje, da ni d(i nar nič vreden. Samo pomislite! Štiri sto dolarjev za navadno moško obleko! Pa še brez port in medalj! *,i * * V Ljubljani so odpravili mi-nisterstvo za gozdarstvo in lesno industrijo ter na njegovem mestu ustanovili dvoje novih ministerstev, eno za gozdarstvo in drugo za lesno indu^ri-jo. Menda stari minister*™ zavedle, da je spor vendarle resna stvar. Počasi, počasi se meni sosed Miha, “potem, mi-je utrdilo prepričanje, da je vendarle treba priznati spor kot 8iim, nas še ne bo konec! Ene komunistično nesrečo, ki se je zgodila in jo bo treba pač po- cajtenge več ali manj se ne bo _____1,Vca komunistične stranke SVO- dosti Doznalo; in nekaj ko- JV. —— -------- mogel pustošiti slovenskih goz dov dovolj hitro, pa so mu dali pomočnika. Po novem bo lahko eden samo iztrebljeval gozdove, drugi pa “dumpal” les napol zastonj ali pa še ceneje na tuje trge. * * * Novi minister za gozdarstvo je generallajtnant Jaka Avšiš. (Ali ni res čudno, kako je Hrvat Broz Tito zaljubljen v nemške šarže in vojaške izraze: STo^o8;1 ko- -rr“’nKenrl z ristnih bedakov bo ostalo tudi za Žoskino newyorško poses-trimo. Drugače pa se mi ti naši sopotniki skoroda smilijo. Kakor bi jim še ne bilo dovolj križev in težav, si sami ustvarjajo nove.” Le tako navrej, tovariši, pravim jaz. * • • Tista, ki se je iznebila Pro-seta o titovarših Mirku in Milanu, da ju je namreč tudi narod povabil v Jugoslavijo na obisk in inšpekcijo, zasluži, da se jo uvr in krog zemeljske oble! če bi narod v Jugoslaviji imel kaj besede pri takih rečeh, bi brez naj. manjšega dvoma poslal Titove goste in hostarskega maršala samega z vso njegovo zločinsko bando vred v pekel. Na žalost pa je ubogi narod brez besede Zato se tako nesramno munistične diktature v Moskvi v kolikor gre za domače ““‘7 opravke iti dokler komunistični režimi vladajo po komuni- mmocn a o se stičnih osnovnih načelih. Ta razkolniški nauk sedaj spreje- norčujejo iz njega. jor, korpus itd.?) Ker v diktaturah navadno postavijo generale na vodilna civilna mesta le v izrednih razmerah, to nemara pomeni, da ni vse v redu v slovenskih goščah. “Zajcev in srn gotovo ni toliko,” meni sosed Miha, “da bi morali pošiljati generala, da jih ukroti.” * * « Pevec Paul Robeson, ki najrajši poje naprej v zboru komunističnih zgag, je bil deležen enake pozornosti kakor v Clevelandu tudi v Chicagu in v glavnem mestu Washingtonu. Z drugimi besedami, so ga pustili pri miru do d-----k, da je pel in kričal kolikor je hotel. To je najuspešnejši postopek proti takim razgrajačem! V septembru so začeli griv-diti več kot sto tisoč novih domov. Se razume, da ne pri j Culukafrih, temveč pri nas' v Cleveland, O. — Ne, kakor “glas vpijočega v puščavi,” temveč glas veselo očarane nad novo domovino in domom, komaj preminule begunke, — bodi danes moj pozdrav v Ameriški Domovini. Pozdrav v množini in mnogoterim! V prvi vrsti pozdravljam in se vsem tistim, ki so mi pomagali priti sem v Ameriko, prisrčno zahvaljujem. Predvsem se imam, ne samo v lastnem i-menu, ampak tudi v imenu drugih Slovencev, ki se ne morejo iz kakršnega-koli \fzroka poedi-no zahvaliti, za pomoč in trud Ligi ameriških Slovencev, zahvaliti z Bog plačaj! Pozdrav naj velja tudi vsem tistim a-mer. Slovencem, ki so z prijaznostjo in sočutjem nas sprejemali, kot sponzorji, ali drugače nam šli in še gredo na roke. Na te pa se danes obračam z neko prošnjo v upanju, da bodo po svojih močeh še v bodoče odjprli srca in roke ter reševali .. . brate m sestre po narodnosti, veri in prepričanju. Na stotine je v begunstvu po evropskih deželah v največjem pomanjkanju in vsestranski nevarnosti naših rojakov, ki so raidi svojega krščanskega in narodnega idealizma izgubili prav vse, razen golega življenja. Mnogi talenti so v bedi taborišnega življenj a pokopani, ko bi mogli koristiti člove-čanstvu v demokratični svobodi. Pomagajmo bližnjim v stiski in Bog bo nam pomagal! Z dobrimi deli Bogu posojujemo. On najbolje obrestuje . . . Svoje sestrske pozdrave pošiljam vam vsem, ki ste pred menoj in 1 menoj prišli v “obljubljeno deželo,’’ pa se ne morem vsakemu oglasiti s pismom. Pozdravljam novokanadske Slovenke in Slovence, posebno Tebe, Jožica, ki si v Peggecu z menoj vred skrbela za vitko linijo pri telovadbi, delila z. mano skorjice, ko sva v b. 16. hodili brez večerje spat. Bili sva si prijateljici izpred vojnih let tam v srečni naši metropoli. Kako Ti gre-sedaj, si li zadovoljna in sita kruha? Pogosto mislim nate. Ge mi hočeš oz. moreš, piši na Amer. Domovino pod šifro “Olgi.” Ali pa na g. dr. Kreka. Jaz se bom oglašala večkrat v tem časopisu in. Ti (na željo) poslala svoj naslov. Pozdrav bivši Graški Sel-mi . . . od “Leobenčanke” O. Nadalje Oblakovi, ki jd sorodnica mojega pok. zaročenca. In pozdrave vsem, ki me poznajo in tem, ki me radi imajo. Na jug se oziram ... v daljno Argentino. Tudi vam, dragi aorojaki in bivši sodržavljani iz Paggeške in Stpittalske domovine. cel koš pozdravov. C? rilu, Slavkotu, Etankotu in 0-gtalim, ki nosite svetniška L mena. “Njegovemu veličanstvu Janezu”—Vašemu prvemu ministru Angelu . . . torej, vsem, ki me poznate, od "najnižjega do naj višjega zemeljskega Slovenca.” ’Nebeškim itak dnevno dajem svoje revne pozdrave, ki jih odnašajo v višine krilatci. O, tudi v Čile, v Venezuelo in ostale kontinente sveta, tostran morja, ne pozabljam hiteti z mislimi in željami k vam, ljubi Slovenci. Z vami sem tudi delila begunsko ulsodo v taborišču in na vsakega sem navezana z nitjo ljiAavi. Posebno Tebi, Silva, veljaj moj ,vdan pozdrav!... Naznanjam Ti, da sem v USA. Ohio prišla pred pičlim mesecem. Pozdravljam vso Tvojo družinico. Kje pa je brat Slavko? v Prihodnjič pa se oglasim vam, Spittalčani in . . . bomo obujali spomine. Povedala bom, kako se imam, zaokrožili bomo katero . . . malo šale za kratek čas, dobro de marsikomu. Torej prihodnjič, danes sem dovolj dolga, za “kratek” časopis, ker moram še drugim pustiti prostor. V duhu na svidenje vsem! Vaša Peggečanka, Olga. tem me je peljal pa še z avtom v Joliet brezplačno. Nadalje.se iskreno zahvalim Frank Petan in njegovi družini, ki so nas tako gostoljubno sprejeli in pogostili. Z njim se nisva videla do tedaj kakih 50 let. Dalje se zahvalim .Carolini Gregorij v Jolietu, UL, ki mi je razkazovala svojo moderno hišo i® plesno dvorano. Vse ima tAo krasno urejeno. Okrog poslopja pa prelepe cvetlice, da , e res lepo za pogledat. Torej še enkrat prav iskrera hvala vselm skupaj, ki sem jih obiskal in ki so mi tako lepo postregli. Želim vsem skupaj srečo in zdravje. Mogoče se drugo leto spet vidimo, če Bog da zdravje. Ostanite zdravi, dragi prijatelji, Louis Rozman, 866 E. 76. St., Cleveland, Ohio. Z mojega potovanja Cleveland, O. Za časa mojih počitnic sem se bil podal v Kanska, kjer sem prebil pri sestrični prav lepe dneve. Zato se želim prav iskreno zahvaliti sestrični Mariji Kreus, Box 132, Frontenac, Kansas, ki me je prišla čakat na železniško postaja v Pittsburg, Kansas. Ravno tako lepa hvala Mr. in Mrs. Arthur Druart iz Frontenac, Kans., ki sta me peljala z avtom na dom moje sestrične, kjer sem ostal ves čas mojih počitnic. I Nadalje se želim prav lepo zahvaliti Antonu Žagar, R. 1, Pittsburg, Kans., ki je prišel ipo nas ter nas odpeljal na svojo lepo farmo. Mr. Žagar me je vozil s Svojim avtom, kamor sem hotel in to vse brezplačno. Gospa Žagar nam je pa postregla s finimi jedili in z najboljšo pijačo. Dalje se zahvalim sinu moje sestrične »in njegovi ženj, Mr. in Mrs. Jos. Kreus, ki sta me povabila na svoj dom in mi napravila tako izborno večerjo. * Naj omenim, da sem obiskal tudi lepo farmo Marije Žagar, Girard, Kansas. Ima zares obširno farmo in okrog 70 gltv živine. Samo krav ima okrog 40. Kar čudil sem se, da je vse tako imenitno urejeno. Bil sem tam ravno, ko so molzli. Imajo dva stroja za molzt, da gre vse hitro izpod rok. Koliko časa bi pa vzelo, če bi morali molzti vse krave na roko. Ko sem si ogledal vsa lepa gospodarska poslopja, smo od šli v hišo, kjer nam je njena prijazna hčerka postregla z jedjo m pijačo. Prav lepa hvala obema zh tako lepo postrežbo. Naj omenmi, da je Mrs. Žagar hči mojega brata, torej sem jaz njen stric. Zadnjič sem jo videl pred 36 leti. Seveda me ona ni nič več poznala. Ne smem pozabiti Mr. in Mrs. Arthur Druart, ki s ta prišla vsako nedeljo pome in mojo sestrično in sta nag peljala z avtom k maši v Frontenac. Potem sta nas pa vzela na svoj dom ter nam prav lepo postregla z vsem najboljšim. Potem smo se peljali v Pittsburg v kino, zatem zopet na njegov dom, kjer smo malo pokramljali do večerje, po večerji sta nas peljala pa zopet domov. Dalje se moram zahvaliti Mr. in Mts. Ned Weisb»um, 4731 N. Rockwell, Chicago, UL, ki sta me tako dobro pogostila. Po- SLOVENSKA SVETA BIRMA V BUENOS AIRES OMsUmnJs • 1. lje storimo z molitvijo. V molitvi se pogovarjamo z Bogom, zato mora biti molitev zaupna in stanovitna. Je vez družine, ki se zbira v molitvi, je vez z Bogom, kdor to vez pretrga mora iti v prepad.” Nato se je začela pontifikalna sveta maša, pri kateri je asistirala tukajšna slovenska duhovščina. Arhidijakon je bil č. g. Karel Škulj, dijakon č. g. Novak France, subdijakon njegov brat Štefan, asistenta č. gg. Slapšak in Orehar, ceremonijer č. g. P-Ciril Petelin, lumiferis in akolti č. g. Kolenc, Malenšek, Smolič, Avguštin, p. Gabrijel Arko in provincial hrvaških frančiškanov. Med svčano pontif. škofovo sveto mašo je pevski zbor “Gallus” pod vodstvom g. dr. Julija SavelUja pel izvirno, za škofov prihod r* * skladbo “Tu es pa veličastno Mozartovo “14. sveto mašo. Človek pred enim letom ne bi pričakoval, da bomo kdaj zmogli novi naseljenci tako mogočne skladbe. Pri orgijah e bil prof. Osana. Najveličastnejše in polno je izzenela zaključna Haendlova “Aleluja” iz oratorija “Mesija,” v kateri je prišla do polnega izraza vsa moč našega prvega tukajšnega zbora. Med sveto mašo je Prevzvišeni podelil mnogo svetih obhajil. Po sveti maši pa se je začelo sveto birmovanje otrok, za kar je vse potrebno pripravil č. g. P- Ciril Petelin. Novonaseljensko mladino je pripravil za sprejem svetega zakramenta č. g. Orehar, staronaseljenske pa č. g. Janez Hladnik. Vseh birmancev' od najmlajšega — 6 let — do najstarejšega — 19 let — je bilo 118 in sicer: novonaseljencev 90 (51 dečkov in 38 deklic), staro-slovencev 36 (14 dečkov in 12 dekle), 1 Poljak (deček in 1 Lit-vanec (deček) iz dvanajstih različnih škofij. Birmanci so se zvrstili pred oltarjem in po sredi velike cerkve, da je bilo kot v ljubljanski stolnici, le še mogočnejše in prostornejše je bilo in veličastnejše. Med birmova-njem so verniki molili sveti rožni venec. Po zadnjem blagoslovu pa so birmanci zopet napravili špalir Prevzvišenemu in duhovščina ga je pospremila po cerkvi do vhoda in na avto. To je bil resnično veličasten praznik za vse Slovence. Novi in stari Slovenci so napolnili mogočno baziliko in občutje smo imeli, da smo v ljubljanski stolnici zbrani okrog svojega škofa. Birmanci pa so imeli še posebej svoj praznik. Občutili smo in tudi oni,, da nismo več begunci, da smč že svobodni ljudje, ki iz taboriščne bede že jadramo v blagostanje, kj vlada v tej deželi. Tisti del okrog velike bazilike in vsa vozila, podzemske in nadzemske železnice so bila polna slovenskih ljudi. u amnalP ponovna. november g, isw KANADS K A Ameriška Domoviima »lUERICMtUMIt AM«UCAN IN WMT FOMION IN UIMUAM ONLY Za hip smo ili pogledali1"1"® 'rata“'1' “ v Kanado da pokleknemo ob koritu in se nažlampamo tekočine, ki jo pehajo dol k nam na MenSijo ta Mrzlih studencev že toliko let, (Nadaljevanje) pa Se njj ne kaže, da hi je leteli smo dol ob reki skozi zmanjkalo, nekaj malih naselij in zavozili Se reče, /saj se je primerilo, v park ob Niagarskih slapovih, da so Bezowi, Dobčani, Kože-Tam je bilo treba ustaviti, to hjčani, Sevščani in Topovci, pa se razume, da je »topila naša še oni od Mahnetov ali okrog, posadka z avta in se poklonila kadar so šli od maše v naši va-slavnim slapovom, kakor to za- si, ki je bila za vso sosesko, zahteva običaj in tradicija. Bil je čeli na prvi postaji pri Blažcn-krasen razgled v vodno soparo ki, pa končali pri Vilcu že dav-pod nami, če smatra kdo to za no po večerji. Pravim, da se je “razgled,” pa še morja “di- to primerilo, ampak ne dosti-ven.” Naš Jimmy je hotel vede- krat Če je kateri prodal trati, koliko škafov vode se zvali me, ali par volov in če mu ni na dan čez skale vsaki dan. denar ona poprej pobrala in Vsaj približno, če bi mu mogel ga spravila v kambro. obratuje, ker nimamo, časa za to. Imamo namreč zelo dosti dela.. Samo pridite pogledat pobijanju. Iz nobene občine ] priipiizno, ce dl mu muptu ga spravna v aaitimru. - * .. izračunati. Vzel sem kar Povedali so mi, da je olb novii 1° n* v na& kuhinji. &JUU UldAUUdU. V A vVuutou ov jv ki tje v en dan število im mu ga cesti, ki je začenja onstran Ni-navedel. Tedaj pa on, odkod da agara in vodi prav do Toronta, jaz to vem. Pariral sem s tem, zelo malo prostorov, kjer bi da če ne verjame, naj gre in potnik sedel k mizi. In ker za-naj zmeri. Ha! Jajce bi rado res nisem hotel, da bi tolažili več vedelo kot kura, kakopak! želodec šele v Torontu, sem u-Poldne je, sem podučil ce- kazal vozniku, Micki in male-njeno druščino ih dodal, da se mu, naj obračajo oči, kakor jih je treba ozreti po kakšnem še niso obračali in naj ustavijo prostoru, kjer lačne nasitijo, pri prvi hiši, kjer človeka pod-Jimmy je pokazal na fepo po- prejo za nekaj centov. Naj ne slopje blizu parka, kjer smo gledajo na zunanje lice poslop-videli na odprti verandi ljudi, ja, ker bomo kosili, pa naj bo ki so otepali kosilo. Prostor je že hiša za milijonarje ali revne videti predrag, sem svaril, ki urednike, ki so, če se ne motim, vzdržujem to svojega vso to na drugem koncu od milijonar-etepedičijo in moram gledati jev, če kdo debatira o premočena denar. Nič pripravnega ni- Uju. »mo našli. Jaz sem gledal po I Pa smo res zagledali na cest-vendar Lem ovinku dokaj prikupljiv Pp prostor,, kjer so a napisom va- „„...... restavraciji, bili ljudi vase z zagotovilom, kjer je izborna jed, pa zelo lda nam bodo zelo dobro postre- zanerne cene. Vozili smo po me- gli. Vsi hkrati smo zavpili: stu in izbirali. Enkrat to ni bi- tamle je! Voznik Eddie bi bil lo za nas, drugič drugo in tako skoro avto zvrnil, tako naglo je naneslo, da smo se znašli zu-1 je pritisnil na zavore in krenil naj mesta na cesti proti Toron- L poti k poslopju. Visoko ce-tu brez kosila. Moje občestvo njeni in hudo lačni druščini je začelo godrnjati in se skli- sam ukazal, naj se premaguje cavati na starodavne običaje, in naj se ne gnete skozi vrata, s da je poldne zato vpeljano, da čemer bi kazali, da umiramo od se človek vsede k mizi in se ne- glada. Lepo počasi in umerje-koliko podpre. Da če mislim in ni'h korakov stopimo notri, da rajtam, da sem jhi zato vzel s bo notranjščina videla, da so seboj v Kanado, da bi jih po- prišli notri izobraženi ljudje, dobra sestradam, morda z na- ki bodo pustili tukaj lepo vso-menom, da bi avto toliko ne tr- to, saj kaže licenca na avtu, da pel z lažjim tovorom. Če vse smo iz bogate Amerike in Ame-to mislim in preudarjam ter rikanei se radi pobahajo drug- bila vedno najbolj izpostavljena partizanskemu ropanju in naš jard in boste videli, kaj vse smo že napravili. Saj nas jp še nekaj tukaj od tistih, ki smo tukaj odslužili kontrakt in tudi povečali naš batalijon z našimi farmarji, na kar smo tudi mi ponosni, ker je naš “boss” Angelo zelo zadovoljen z njimi. Nikar pa ne mislite, da je bilo res tako hudo naši kuhinji takrat, ko so prihajali sem naši fantje iz farm. Ker ti fantje so prihajali v naš ‘‘gang” posamezno in si polnili svoje prazne želodce vsak dan trikrat z enim funtom mesa. In ko seije nasitil eden, je prišel že drugi za njim. Zato se pa tudi pozjia- ;ih ni toliko umrlo.od lakote v laškem koncentracijskem taborišču na Rabu, kot ravno iz te'. In kolikor jih je bilo tako ;rečnih, da jih niso Lahi dobi-i v roke, so, se zbrali v “Vaško stražo,” da bi branili svojo faro pred vsakdanjim ropanjem rdečkarjev. To je bil prvi upor kmetov, ki so se zbrali in sami organizirali brez dobrega vodstva. Ta posadka je imela okrog 40 mož in fantov. Oboroženi so bili z dvajset starimi francoskimi puškami na 3 naboje, 2 (isto francoski) strojnicama in hekaj ročnih bomb. Stanovali so v Ajdovcu v “Prosvetnem domu” in cerkvenem zvoniku. Nekako v novembru 1942 so se organizirali komunisti, la jih napadejo in uničijo. — Zbrali so se vsi banditi iz Slovenije in iz Hrvaške so prignali pomoč, da jih je bilo nad 500 dobro oboroženih in v dogovoru *z Lahi, da so nemoteno izvrševali napad na 40 slabo oboroženih Ajdovčanov. Celo noč je pokalo. Mi pa 3mo od doma v Strahu opazovali nadvse junaško posadko, ki je vedelh, da je možno samo eno — zmaga ali pogin. Dobro uro stran so bile laške zmage ali pogina. (Dalje .prihodnjič) Naročnikom v računam, da to ni lepo od mene,- ki »etn še celo poglavar te soseščine, torej po svetskih in božjih postavah in {zapovedih obvezan in dolžan, da zanje skrbim in jih pel jam kam na grižljaj kruha. Saj ne zahtevajo cesarskega kosila, so betežno dodajali, samo toliko, da bi nekaj gorkega zagledali v želodcih. Oh, no, kaj je treba tako zre-voltirati, sem jim kazal svojo . avtoriteto kot vrhovni komandant ekspedicije, če smo neko- __ liko zakasneli s kosilom. Kdo Božična voj£iU Moram priznati, da se je takrat mnogo bolj poznalo, ko nas je prišlo sem 25 naenkrat. To je bilo 16 Srbov in 9 Slovencev; pa res vsi lačni. .Bilo je na mizi mesa za šest ljudi, pa ga je eden lahko pospravil. No, sedaj je pač vse drugače. Želodčki so polni, obrazi lepo zagoreni in tudi ne suhi. Fantje in možje korajžni, da je veselje, ko nas zagledaš. Saj se kar vidi v nedeljo pred cerkvijo, kakšna razlika je med našim batalijonom in pa tistimi, ki se tišče v mestnih vilah. Poglejte samo našega Šrokca, kako izgleda, saj bo kmalu širji kot dalji. Pa ne samo on, ampak je še nekaj takih. —,--------— -- Da se pa ne bomo samo hva- le, kaj se dogaja, lili, kako dobr *— zunaj, bomo ---------------,™, kako je znotraj. Je tudi precej fantov, ki so, kakor bi rekel, že skoro strici. In so tako otrdeli, da žensk niti ne pogledajo več. To sem samo zato zapisal, da se bodo kaj o-gljjsila naša dekleta in jih kaj razvedrila. Drugače pa smo hvala Bogu vsi zdravi in kar zadovoljni. Ker se pa tako bolj pored-kom oglašamo in težko če bo še kaj glasu od nas v tem letu, zato že sedaj voščimo vsem Slovencem in Slovenkam po vsem svetu blagoslovljene božične praznikč in srečno novo leto 1950. Obenem pošilja lepe pozdrave celokupni batali jon iz Mimice. — K. J. ♦ ♦ ♦ K dopisu “Vtisi begunca v Ameriki” ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA "To ipravi Dušan? Saj se še ročil, da prično z zidanjem, hove krvi je poklical ne samo vse Ajdovščane, pač pa tudi vse pošetne Slovence v boj, ne- - — ------------ - - odjenljiv in nepopustljiv, do aal, jambom pa zidala. Sliša- nisem odločil. Mislim počakati še nekaj left. Zdaj je potrebno, da dokončam najprej svojo knjigo.” V Agati, ki se je ves čas zatajevala, je vsjkipelo. Počasi in odločno je dejala: "Pa to je že odločeno, Matej. Ti boš pi- nago - i Iz njihove krvi je zrastla la v železo. lo se je, kakor bi besede kova- vsa Ajdovska fara zavedno protikomunistična, ki je dala še zadnjo največjo krono mu-čeništva ob podli izdaji domobrancev iz Vetrinja, kjer so mučeniško umrli še zadnji Aj-dovščani, kateri so zvesto sledili svojim prvim mučencem “Vaških stražarjev,” da so dopolnili še zadnje dejanje, da je ta siromašna fara dala na j večjo žrtev v protikomunistični borbi. Slava njihovemu spominu! čudim se, da se more najti le še eden izmed teh rojakov, ki odobravajo to klanje in se zabava ter pljuje na mučeni-ške grobove svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, kateri so morali vsa leta strahotno trpeti, prezebati, lačni, bosi, napol nagi, v vednem strahu pred okupatorji in komunisti. Katerim so zadnji rep iz hleva ukradli banditi. Zadnje žito iz žitnice, zadnji krompir so morali skrivati in zakopavati v nočeh ter skrbno čuvati, kadar so ga kuhali, da so ga čimprej pojedli neolupljenega, neslanega in brez zabele, ki jo niso poznali ves čas, odkar se je začela organizirati komuni- “Ce tako misliš, potem je odločeno." uooro uro stran so uue iaon.c j------------ posadke, ki pa se niso ganile stična roparska druhal, katera iz svojega brloga na pomoč, ie prežala še na zadnji krom-kljub temu, da so dobro vede- P»«ek ubogega 'kmeta. Ta dan je bil vroč in proti večeru je saparica kar dušila, dokler ni potegnila hladna sapa, ki je dvigala in vrtinčila pesek in prah v oblake preko ulic. Agata in fantka so sloneli na policah okna in gledali, kako so hiteli ljudje pred nevihto, ki se je bliiala. Nizki in težki oblaki so se podili kakor furi-je, se kopičili, trgali in spet hiteli dalje. Zabliskalo se je, zatreskalo in zabobnelo. Zapr- ceno. ----------------------- ‘ “Tako sva mislila oba in oba » so okno, mala dva sta se pre- _,, lr«inn1« !n nfianilo >70 Anro+ft Pa. odločila in sem to sporočila Dušanu, ki je pripravil že ves načrt, stroškovnikov in pogodbo, ki leži na tvoji mtai. Prinesel je, ko sva bila zdoma.” “Potem pa zidajta z Dušanom,” se je »temnil Matejev obran. ' “Tudi mati ipravi, da bi še počakal,” je odvračala Mina Mateja od zidanja. “Mati se boji poloma, ker še pozabila očetovega,” se je oglasila Agata. “Preskušana je,” je pogledala izzivaj oče Mina. “Potem naj mati dovoK, da se preskusiva še midva, da bova znala govoriti o preskušnjah,” je vrnila Agata. Mara je vzela Zaradi napetosti otroka v svojo sobo. Matej je vstal, zagledal albume Rima in 'pokazal Mini: “Izberi zase m za Mano!” Mina je segla po zvezkih in se nejevoljna, da se ni dokončno sklenilo, ali obvelja materina volja, navidezno predala gledanju, vendar se je v njej še vedno kuhala ženska zavist. Vstala je in dejala: “Saj dovo. hribovskega liš, Agata, da me Matej spre-imi?” Prav tedaj je v ’ križala in stisnila za Agato. Padati so začele debele kaplje, ploha dežja je zajela zrak in cesto, da je voda drla vprek in so se ljudje poskrili po hišah. Dež je lil vso noč. Drugi dan pa je bil zrak svež, nebo jasno in sonce je mogočno sijalo. Dopoldne so zapustili vsi Logarjevi stanovanje in odšli na svoj svet. Od tam je pokazal Matej do mostu, potem pa so šli ob reki navzgqr po kostanjevem drevoredu, ki je bil posut z odpadlim cvetjem. Logarjevi so zagledali pred svojim zemljiščem visoko obložen voz. Matej je stopil hitreje, (Dalje prihodnjič). HALI OGLASI ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE zemljišče ali trgovino, se zglasite pri nas Tiaovec Realty Realtor 1366 Marquette Rd. ENdciott 4936 (Tue.— SOBE SE ODDAJO Priletnemu zakonskemu pa-i brez otrok se da v najem 4 ” v ‘s na 10'” w Knjigo “Črna mala” lahko naročite pri Miss Anici Dolenc, 1007 Lakeshore Rd., New Toronto, Ontario. Dopisi in drogo imu “ Dozicna si je Mubipl« vitamin CoptuU «ontaln» th* T4» cp-a W l’** fcr «>l> m MU* M* *1-Wi KOMOtn. OUAUNTH, V«w te*«.**1; SfKiCfSS5! SSšS®*®"t HUES LABORATORIES, INC AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 8, 1949 ga trga. Ta trg je bil zdaj v ob. strejjaj na sref0i Ves vro- strani so prodirale lasti Bavarcev a vedno so se z največjim trudom i*1 ® raiSfiajoča, strastna razburje- 'bili vsak trenotek v smrtni ne-skrajno opreznostjo pomeli ^ je 7jnw(yvala ,nad nje*o-'varnosti, naprej. Na vogalu neke ulici- vim običajntm mirom. | .-wiino dol!” je dejal stot- “Zakaj pa ne bi bil poleg?” je odgovoril. “Saj nimam ničesar razen svoje kože, in tisto pa že lahko dam . . In potem, veste, mi ugaja, ker namreč ne streljam slabo, in ker mi je zabava, da z vsakim strelom položim enega teh falotov!’’ Stotnik in korporal sta že ogledovala hišo. Iz pritličja ni bilo česa opraviti; zadovoljili so se s tem, da so pomaknili pohištvo proti vratom in oknom, ter jih zabarikadili kar najbolj trdno. Obrambo so nato pripravili v treh malih sobah prvega nadstropja in v podstrešju, pri čemur so pohvalili priprave, ki jih je bil žc Weiss izvršil: žimnice so zakrivale akna in strelnice so bile v odmerjenih presledkih zarezane v deščice naoknie. Ko se je stotnik osmelil skloniti prosto, da razgleda okolico, je slišal kričanje in jok otroka. 'Kaj pa je to?” je vprašal. Takrat je Weiss v duhu zopet jih je peščica infanteristov že skoraj četrt ure držala v šahu, s tako trdovratnim ognjem, da so mrtvi padali na kupe. Nato so se morali polastiti hiše na drugem vogalu, preden so mogli mimo. Tre-notkoma se je v dimu pokazala ženska s puško ob licu, ki zagledal malega bolnika Char- je streljala skozi eno izmed lesa v sosednji barvarnici, kako je ležal na beli posteljnini, obraz rdeč od vročice, prosil pijače in klical mater, ki je ležala z zdrobljeno glavo na tlaku in mu ni mogla več odgovoriti. Ob spominu na to slikq, je bolestno zamahnil in odgovoril; “Ubogi otrok, ki mu je granata ubila mater in -ki plaka tam, v sosednji hiši.” “Strela božja!” je zamrmral Lourent, “drago bodo plačali vse to!” Doslej so se zarivale v pročelje hiše le še izgubljene krogle. Weiss in stotnik, vsprem-stvu vrtnarskega pombčnika in dveh vojakov, sta bila šla na podstrešje; od tod je bilo lag-Ije nadzorovati cesto. Videla sta jo -poševno tja do Cerkvene- POZOR! POZOR! RAZPRODAJA na vsem mota blagu, kakor: Srajce, praznične in delavniške . . . nogavice perilo, in sicer zimsko in letno . . . prav tako pajamas, letne in zimske . . . dalje jopice (sweaters), in razno drugo blago. Vse to bomo oddali po zelo nizkih cenah zato, ker ne bomo več imeli v bodoče te vrste blaga v zalogi. Zato je naša razprodaja na vseh označenih in podobnih predmetih. Požurite se! Razprodaja se prične danes! Prijazno vabita MARSICH & RUSS 6108 ST. CLAIR AVE. čičen, z drhtečimi rokami. Na- j brenčeče kakor čebele. Vsi so raščajoča, strastna krogle, ikar pomesti; a v tej burji, morajo pred takšno bajto iz-,r-; •—'sredi dima, se je vedno zinova gubljati toftko ljudi, so rjuli in “Ne prenaglite se, to je čisto nik. brez pomena”, je govoril Lau- še držati.” rent. “Glejte, pomerite prav skrbno na tistegale, ki nima več šlema, na vogalu pri branjevcu . . Ali, to je bilo izvrstno, prestrelili ste mu šapo; le poglejte, kako otepa v svoji krvi!” "Prvo nastropje moremo A ko se je obrnil k stopnicam, ga je zadela krogla v le- J dja in ga vrgla na tla. “Prekasno .tristo vragov!” Weiss in Laurent sta »1 'zabila v glavo, da ga neseta s pomočjo vojakov, ki so ostali zgo- pojavljala, trdna, preluknjana'streljbli daleč, ne da bi si in raztrgana, in vendar bruha-]upali’planiti naprej, ter vlomi-joča krogle iz sleherne špranje, j ti vrata in onka v pritičju. Oblegovalci, razljuteni, da jih “Pozor!” je zaklical korpo-toliko časa fcadržavajo, in, da ral, “naoknica pada!” NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno in nepozabno soprogo, mater in staro mater Elizabeto Alič (ROJ. 2UST) ki je za vedno zatisnila oči 13. oktobra 1949. Pokojna je bila rojena 12. novembra 1880 v Polhovem gradcu nad Ljubljano. Tem potom se želimo zahvaliti Monsignor Ponikvarju za ginljive cerkvene obrede in za opravljeno sv. mašo. Dalje se zahvalimo dr. Camiola Hive, št. 493 T. M., in tudi Slovenski Zenski Zvezi za vso pomoč. Naša iskrena zahvala naj bo izrečena vsem, ki so darovali vence (posebno sosedom), za sv. maše in avtomobile pri pogrebu. Zahvala vsem, ki so jo prišli kropit in ki so se udeležili njenega zadnjega sprevoda v cerkev- in na pokopališče. Naj bo izrečena iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo vodstvo pogreba. Žalujoči ostali: JERNEJ, soprog BARTHOLOMEW, JOHN, MARY, JOSEPH, in FRANK, otroci TOM, KAY FRANCES, JOANNE, RICH, JIMMY in PHILIP, vnuki Cleveland, Ohio, 8. novembra 1949. ’oken. Bila je hiša /nekega peka, in v nji pozabljeni vojaki, združeni z domačini; in ko je bila vzeta, se je začulo kričanje, strašen drenj se je -priva-do nasprotnega zidu, val, v katerem se je pokazalo žensko krilo, moška suknja in razmr-šeni beli lasje; nato je zarjul ogenj pelotoma in kri je brizgnila visoko po steni. Nemci so -bili neizprosni; kdorkoli jim je padel v pest z orožjem v rolki, a se ni prišteval voj kuj očim se armadam, je .bil takoj ustreljen, kot'kriv, da se je izobčil iz mednarodnega prava. Spričo srdite obrambe vasi je njih jeza še naraščala, in strašne izgube, ki so jih trpeli skoraj že pet ur, so jih silile do krutih ukrepov. V pouličnih jarkih je tekla kri, mrtvi so zapirali cesto, in posamezni vogali so bili le še klavnice, odkoder se je slišalo grgranje. Nato so jih videli metati gorečo slamo v sleherno -hišo, ki so se je .polastili v krvavem .boju; drugi so tekali z bakljami, zopet drugi — polivali stene s petroljem: in kmalu so bile cele ulice v ognju. Bazeilles je plamenel. V sredi vasi je stala le še Weissova hiša, ki je s svojimi zaprtimi naoknicami ohranjevala preteči obraz trdnjave, tr-; dno odločene, da se ne vda. “Pozor! So že tul” Salva je prasnila š podstrešja in podrla tri izmed Bavarcev, ki so se tesno prižemali k zidu in lezli naprej. Ostali so se pomaknili nazaj- ter se zavarovali za vsakim, vogalom ulice; obleganje hiše se je pričelo. Takšen dež svinca je bičal pročelje hiše, da se je slišalo kakor burja s točo. Skoraj deset minut je trajalo to -streljanje in luknjalo omet, ne da bi storilo mnogo zlega. Eden vojakov pa ,ki jih je vzel stotnik s seboj na podstrešje, je zagrešil neprevidnost, da se je pokazal skazi lino; takoj je padel mrtev nazaj, s kroglo sredi čela. “Prokleto!” se je srdil stotnik. “Eden manj 1 Pazite vam dar, saj nas ni dovolj, da bi se dali streljati v Nabavo.” On sam je bil pograbil puško in je streljal, skrit za naokni-co. Toda Laurent, vrtnarski pomočnik, ga je pred vsemi drugimi navdajal z občudovanjem. Kleče, puškino cev naslonjeno v ozki ralzpoki strelnice, kakor lovec na preži, ni oddal nobenega strela brez popolne gotovosti in je celo naprej napovedaval uspeh: “Tistega malega sinjega častnika tam doli, v srce . . . Onega drugega, dalje zadaj, ki je velik in suh, v sredo med oči . . . Debeluharja z rdečo brado, ki me jezi, v trebuh In vsakikrat je .padel mož, kakor da ga je ubila strela, zadet na mestu, ki ga je bil Laurent označil; in mirno je nadaljeval, ni se premagnil, češ da ima dovolj opravka, ter rabi časa, da jih vse tako postreli, drugega za drugim, “Ah, če bi imel boljše”, je po-navijal Weiss srdito. Pravkar si je bil razbil naočnike in je bil nad tem ves obupan. Res mu je še ostajal ščipalnik, toda v znoju, ki mu je preplavljal lice, mu ga ni bilo mogoče dobro pričvrstiti na nosu, in tako je pogostoma Weiss, nekoliko bled, je po- raj, v prvo nadstropje, jasi je gledal. Zamrmral je: “Dajte ga do kraja!” “Zapraviti kroglo? Kaj še! Je ba že pametnejše, da ubijem drugega?” Napadalci so morali opajziti ta strašni ogenj, ki je prihajal iz podstrešnih lin. Niti en sam mož /ni mogel naprej,me da bi se zleknil po tleh. Zato so poslali tudi svežih čet, z ukazom, da naj obslujejo streho s kroglami. Podstrešje se zdaj ni dalo več držati; škrilec se je klical, naj z njim ne gubita časa ; on da ima svoj del in lahko pogine tu kakor tam. V prvem nadstropju pa, ko so ga položili na posteljo, je vseeno še hotel voditi obrambo. "Streljajte v trumo in ne menite se za ostale reči. Dokler vaš ogenj ne opeša, bodo preveč oprezni, da bi si upali naprej.” Zares je trajala oblega hiše dalje im se je vlekla v brezkončnost. Že dvajsetkrat se udajal z lahkoto kakor litsti ] je zdelo, da jo mora svinčena tenkega papirja, in od vseh toča, ki je prasketala nanjo, JUTRO BREZ SONCA (IVAN JONTEZ) je naslov novemu, nadvse zanimivemu izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra. ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH LJUDI, MILANA IN OLGE IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE. Napeto dejanje . . . romantična ljubezen dramatični zapletljaji . . . pretresljiv finale! • Krasno vezana knjiga z lepo, pomenljivo umetniško sliko na platnicah, ki je sama vredna cene knjige. ZELO PRIMERNO DARILO ZA PRAZNIKE! Cena $3.00 — Po pošti $3.25 — V Kanado po pošti $3.50 Denar je podati z naročilom! KNJIGO LAHKO NAROČITE 2E ZDAJ PRI AMERIŠKI DOMOVINI Rabite postrežbe? ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko: * AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. M HE. 4148 Cleveland 3, Ohio POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah. ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Ce želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premijamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV ; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko A. HOLLANDER Najboljšo Garancijo. Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVEIISKA KATOLIŠKA JEDHOTA -AND THE WORST IS m TO COME —in najhujše šele pride Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% 0» hodei dobra sekt la nalila drstim, savani se srt oaiboUn. Batten! in nadeotvental nodparnl snsnlmoUl KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL kjer M lahko nvenlei n smrtni«, rasas ooikodbo, speraeik. araU bolezni m anaastloaH. K g. K JKDNOTA nreJema motke la tonske s« ML «e M. MSI stroke m taka) no ruistvo ln So 1«. leta sot orale okrilje. K. 3. K JKDNOTA Izdala aalmodomalis raste oartittato sedaajs dobe od MAN da NANJ*. K S. K JKDNOTA la prava mati vdav la skat Ca is aM Osa ali ilanlca ta matstas ta boots katoliku padam orimnlzaeUe, pa-tradl ee ta »rlitspl laka! Za l—*—-**- a mrmranim ki m na draca podrobnosti m obrnite aa aradalke la aradnlea krejernlb drsita? K. S. K. JedaoCo, a» ae aat GLAVNI URAD | 351-353 No. Chicago St. Joliet, UL G. WHISKERS