Tladelo
Mi smo vajeni potrpežljivosti, pa tudi vztrajnosti v borbi za svoje pravice.
Cena 2 din — Mesečno 8 din
Leto I.-Štev. 16
Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto
Celje, 27. julija 1946
Veličastno zborovanje
V Celili 18000 ljudi zahteva pravično
rešitev tržaškega vprašanja
Pred začetkom zasedanja mirovne konference v Parzu, na katero je odšla jugoslovanska delegacija, katero vodi podpredsednik vlade tovariš Edvard Kardelj, je ljudstvo cele Jugoslavije na veličastnih zborovanjih in velikih manifestacijah izražalo svoje zahteve po pravični razmejitvi s poraženo Italijo, najzvestejšo zaveznico Hitlerjeve Nemčije, in po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Ljudski republiki Jugoslaviji.
V Beogradu se je protestnega zborovanja udeležilo nad sto tisoč prebivalcev naše prestolnice, ki so nato pred poslaništvi zaveznikov demonstrirali proti krivični odločitvi njihovih zunanjih ministrov v Parizu. Beogradu so sledila ostala mesta vseh ljudskih republik.
Tudi Celje in njegovo prebivalstvo je pokazalo, da stoji čvrsto ob strani junaškega primorskega ljudstva v borbi za njegove najosnovnejše pravice. Že v ponedeljek 21. julija so se po vseh tovarnah vršila zborovanja, na katerih so bile iznešene resolucije, zvečer pa so se po vseh krajevnih odborih vršila protestna zborovanja, na katerih je ljudstvo pokazalo, da je enotno v svojih zahtevah po pravični rešitvi tržaškega vprašanja. Z vseh zborovanj so bile poslane številne resolucije tovarišu Kardelju in mirovni konferenci v Parizu, katere je podpisalo 13.000 Celjanov.
Vse to spontano razpoloženje pa je našlo svoj višek v torek zvečer. Mesto se je odelo v zastave. Z godbami, transparenti in neštevilnimi zastavami se je jelo proti sedmi uri zgrinjati prebivalstvo na trg pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora. Po vseh ulicah so se stekale skupine z zastavami in transparenti, venomer vzklikajoč našim voditeljem, primorskemu ljudstvu in naši mogočni zaveznici SZ. Točno ob sedmih je završalo med množico. Tam na vzhodnem delu. osemnajsttisočglave množice se je začulo navdušeno vzkli-kanje, ki se je kakor valovanje preneslo preko morja zastav na zahod, dokler ni ves trg odjeknil od navdušenega vzkli-kanja — pojavil se je prvi tekač štafete, ki so ga spremljale skupine konjenikov, motoristov in drugih tekačev. Za njim so drug za drugim iz različnih smeri jeli prihajati ostali tekači štafet iz vseh okrajev. 270 resolucij, 270 zahtev so prinesli iz vseh krajev našega okrožja, ki so kot ena izražale isto: Trst in Julijsko krajino Titovi Jugoslaviji!
»Čas je, da preidemo od zavezniških besed na zavezniška dejanja!« se glasi napis na nekem transparentu. Bil bi že zdavnaj čas in protestni miting v Celju je dal s svojo spontanostjo za neprizna-nje pariških sklepov od strani našega ljudstva izraza tej zahtevi.
V kratkem nagovoru, ki ga je množica neprenehoma prekinjala z vzkliki in ploskanjem, je zborovanje otvoril tov. Žagar in nato dal besedo tov. Fedorju Gradišniku, ki je spregovoril v imenu inteligence. V svojem govoru je med drugim naglasil, da je
»... to veliko protestno zborovanje, vaša odločnost porok, da se morajo uresničiti naše težnje, da bomo dosegli to,
za kar smo se borili, da nam mora pripasti prav vse, kar je našega. S svojo vstajo leta 1941 se je slovensko ljudstvo dvignilo tudi za osvoboditev Trsta in vse Julijske krajine in v tej borbi se mu je takoj priključilo primorsko ljudstvo. Danes pa pravi reakcija, da je zahteva po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji samo zahteva naših delegatov, ne pa naših narodov. To dnašrije zborovanje naj bo dokaz vsem, da izraža naša delegacija na mirovni konferenci naše zahteve, naše stališče, zahteve in stališče vseh narodov Jugoslavije. V teh zahtevah stojimo neomajno, zavedajoč se, kdo je z nami!«
Viharno navdušenje in vzklikanje veliki Sovjetski zvezi in njenemu voditelju generalisimu Stalinu se kar ni hotelo poleči, ko je spregovril v imenu delavstva tovariš Jeram:
»... Delavstvo je odločeno vztrajati v pomoči junaške borbe primorskega ljudstva. Naše so zahteve vsega demokratičnega ljudstva sveta, zato bomo nanadaljevali borbo do konca, dokler ne bomo združeni s Trstom in Julijsko krajino v naši Ljudski republiki Jugoslaviji.«
Tovariš Urbanšek, ki je nato spregovoril v imenu kmetov, je med drugim v svojem govoru dejal:
»... Iz teh protestnih mitingov po vsej naši državi, naj vidi ves svet, kakšno zaupanje imamo v svoje voditelje in zastopnike, ki so storili vse, da se uresničijo naše pravične zahteve.«
Nato je stopil pred ljudstvo žastop-nik primorskega ljudstva, režiser slovenskega gledališča v Trstu, tov. Milan Košič.
»... Ko se vrnem v Trst, bom povedal tržaškemu ljudstvu, da nam je Celje pripravljeno pomagati v naši borbi. Borbenost ljudstva v naši Primorski raste. Te borbenosti ne more udušiti teror civilne policije, fašisti ne morejo ustrahovati našega ljudstva. Stavka je še enkrat dokazala enotnost vsega primorskega ljudstva, Slovencev in Italijanov,
in njihovo odločnost nadaljevati borbo do priključitve k Jugoslaviji.«
Zastopnik JA, tov. poročnik Šari« je med vzklikanjem ljudski armadi dejal:
»Ko smo šli v borbo za svobodo, je bil naš pogled obrnjen k Trstu in Julijski krajini, k našim krajem, kjer je primorsko ljudstvo pet in dvajset let trpelo pod fašističnim terorjem. Zato ne bo ne Slovenec, ne Hrvat, Makedonec, Srb in Črnogorec srečen, dokler bodo ti kraji 'še naprej trpeli pod fašističnim jarmom. Osem tisoč borcev, padlih za svobodo Trsta, nas roti, da nadaljujemo borbo, za katero so dali svoja življenja!«
Osemnajsttisočglava množica je navdušeno pozdravila sestavo okrožne delegacije, ki naj bi ponesla zahteve prebivalstva celjskega okrožja tov. Kardelju kot vodji jugoslovanskega odposlanstva na mirovni konferenci v Parizu. V imenu okrožne delegacije je spregovoril nekaj besed sekretar okrožnega Izvršnega odbora OF tov. Popit, ki je govoril o bratski pomoči, ki nam jo je izkazala Sovjetska zveza v borbi za dokončno združitev Trsta in Julijske krajine z Jugoslavijo. Nato je govoril o novem pred logu pomočnika ministra za županje zadeve, tov. Aleša Beblerja:
»... Svobodoljubni narodi hočejo dokončno uničenje fašizma in trajen mir Od tod tudi ponoven predlog naše vlade ki daje Trstu in neposredni okolici svobodo pod zaščito varnostnega sveta v realni uniji z Jugoslavijo. S tem je Jugoslavija ponovno potrdila svojo željo, da mirovna konferenca uspe in zagotovi svetovni mir. S tem smo še enkrat poudarili pripravljenost braniti svoje pravice. Jasno pa je, kot je rekel maršal Tito, da bo šla naša obramba pravic vedno v mejah možnosti. Nikoli ne bomo storili nekaj, kar bi pomenilo avanturo ali pa razdor med narodi. Toda ostali bomo trdno pri svoji zahtevi, ki jo bomo branili do konca. Mi smo navajeni potrpežljivosti, toda tudi vztrajnosti v svojem boju!«
Po govoru tov. sekretarja so bile prebrane resolucije. Še dolgo v noč je množica manifestirala po ulicah, na bližnjih hribih in vzpetinah so goreli kresovi in nebo so križale rakete, mesto pa je donelo v zahtevi po združitvi s Trstom.
Protestna zborovanja po okrožiu
Po vsem okrožju vre in ni kraja, kjer se ne bi vršili sestanki in protestna zborovanja. Na vseh teh zborovanjih je ljudstvo našega okrožja pokazalo, da je eno z ljudstvom Julijske krajine in da je pripravljeno na vse za obvarovanje najosnovnejših demokratičnih pravic tržaškega in vsega ljudstva Julijske krajine. 123 zborov in sestankov, kolikor jih je bilo do torka zvečer, se je udeležilo 51.000 ljudi. Mirovni konferenci v Parizu in podpredsedniku vlade FLRJ Edvardu Kardelju je bilo poslano 270 resolucij.
Na Teharjih se je pri Sv. Ani na prostem udeležilo protestnega zborovanja 470 ljudi. Vsi govorniki so govorili o veliki krivici pri razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo, ki jo je prinesla pariška konferenca. Z velikanskim navdušenjem je bila sprejeta resolucija tovarišu Kardelju, katero je predlagal delavec iz Štor, tovariš Jože Novak.
V Vojniku se je zbralo vse prebivalstvo KLO Vojnik, Višnja vas, Nova cerkev, Frankolovo, Šmartno, Škof j a vas in Zadobrava, ki je v povorki obšlo trg, venomer vzklikajoč junaškemu Trstu in njegovemu ljudstvu. Pred domom Ljudske prosvete se je povorka ustavila. V veliki dvorani doma se je nato vršilo protestno zborovanje, na katerem je govoril tovariš France Hribar. Navdušenje in ena volja je gospodarila v dvorani, ki se izraža tudi v resoluciji, poslani tovarišu Kardelju in mirovni konferenci v Parizu: Trst Jugoslaviji!
Kot v Vojniku, se je tudi na Vranskem vršilo skupno protestno zborovanje prebivalcev bližnjih KLO. Po povorki z bakljado se je vršilo zborovanje, na katerem je govoril predsednik Okrajnega LO Celje-mesto tovariš Sve-tek Andrej, ki je v svojem govoru obsojal mednarodno reakcijo, ki spletkari za Trst. Govornika je ljudstvo nepre- i
stano prekinjalo z vzklikanjem. Po zborovanju se je zopet razvila po trgu povorka.
V Žalcu se je zborovanja udeležilo nad 1000 ljudi, ki so že pred začetkom zborovanja navdušeno manifestirali. Govorilo je več govornikov, ki so v svojih govorih obravnavali borbo za Trst. V poslanih resolucijah je žalsko ljudstvo odločno zahtevalo pripojitev Trsta z vso Julijsko krajino Jugoslaviji.
Pred rudnikom se je v Zabukovci v navzočnosti 500 delavcev in rudarjev vršilo protestno zborvanje, s katerega so zborujoči poslali žaro s prstjo z grobov talcev in tri resolucije, v katerih zahtevajo združitev Trsta z Jugoslavijo.
Veličastno zborovanje, ki se je vršilo na Gomilskem, je pokazalo predanost in globoko zavest tamkajšnjega ljudstva v borbi za naše najosnovnejše pravice. Delovno ljudstvo iz bližnjih KLO, ki je prišlo na. konjih, kolesih, okrašenih vozovih in traktorjih, se je zbralo pred vasjo in nato v povorki, kakršne še ni videl ta kraj, odkorakalo v središče vasi. V povorki so nosili nad sto transparentov z napisi, ki zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji, slike maršala Tita, Kardelja, Stalina in Molotova. Kmalu so začele prihajati štafete, katere je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Prvi je prinesel resolucijo fizkulturnik iz Sv. Jurija ob Taboru, temu pa so sledili tekači štafet iz -ostalih krajev. Nato so združeni pevski zbori peli udarne pesmi in s tem povzdignili razpoloženje. V tem razpoloženju je tov. Šega otvoril zborovanje. Po govorih so bile prečitane resolucije, ki so jih prinesle štafete in ki so bile sprejete z navdušenjem.
Na Dobrni so veliko dvorano Zdraviliškega doma napolnili domačini, okoličani in gostje. Prišli so kmetje tudi» izpod Pohorja in Kozjaka, da skupno z gosti iz drugih Ljudskih republik manifestirajo za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Za uvod v zborovanje je zdraviliška godba zaigrala venček. partizanskih in slovenskih pesmi. Zborovanje je otvoril tov. Zemva, ki je predal besedo tov. dr. Alfonzu Debelaku, ki je v lepih besedah opisal napore ljudstva Julijske krajine in Trsta za svojo svobodo in razkrinkal delovanje svetovne in domače reakcije. Za njim je govoril tovariš Skovrlj Pero, član Okrožnega odbora v Splitu, ki je na zdravljenju v Dobrni. Med izvajanji posameznih govornikov je prišlo do navdušenih ovacij mladine, kmetov in srbskih ter hrvaških gostov. Po govorih so bile prebrane resolucije množičnih organizacij, ljudstva domačega KLO, slovenskih, srbskih in hrvaških gostov.
V	trboveljskem okraju so bila predvsem večja zborovanja v Radečah, Zidanem mostu, v Izlakah, Dolu pri Hrastniku in seveda v Trbovljah. Vseh zborovanj se je udeležilo v tem okraju nad 4000 ljudi.
V	konjiškem okraju je bilo največje zborovanje v Konjicah, kjer se je udeležilo spontanih manifestacij za Trst nad 1100 ljudi. Lepo je uspelo tudi protestno zborovanje v Ločah.
Tudi v ostalih okrajih je ljudstvo na številnih protestnih zborovanjih izkazalo svojo voljo in zahtevo po pravični razmejitvi z Italijo in priključitvi Trsta z Julijsko krajino k Jugoslaviji.
Vprašanja in odgovori__
Kako se vrši cenitev in prodaja vojaških konj
Ker vlada po zaslugi nekaterih špekulantov, — ki so v Sp. Savinjski dolini pred vojaško komisijo prejeli zasluženo plačilo oziroma jih ima v delu javno tožilstvo, — negotovost med podeželskim prebivalstvom ter nepoučenost glede namena dela te komisije, hočem kot okrožni delegat dati nekaj pojasnil, da se ne bo več begalo ljudstvo mozir-skega in trboveljskega in okraja Celje okolica.
Namen komisije je pravično in v skladu s potrebami kmetijstva smotrno razdeliti vojni plen, ki se je najbolj skoncentriral v našem okrožju. Ta plen je skupna last vseh narodov Jugoslavije, ki so se zanj borili ter ga očuvali, je plod partizanske krvi, narodno-osvo-bodilne borbe in zmagovitih naporov OF. Upravičena ga je porazdeliti vsem zaslužnim in potrebnim ter prodati upravičenim poljedelcem Jugoslovanska armada in nikdo drugi. Po njenem nalogu so začasno lansko leto to zadevo urejale civilne oblasti, toda ne končno-veljavno in v zadnji instanci. Namen komisije je prav ta, da to delo pregleda, ugotovi in korigira napake, izterja od civilne uprave pobrane zneske, plen pa porazdeli v sporazumu s kmetijskim ministrstvom LRS ter ostalih kmetijskih ministrstev FLRJ, tako da bo njega uporaba ustrezala potrebam v vojni najbolj prizadetih krajev ter gospodarskemu načrtu v kmetijstvu, čuvanju plemenske goveje živine, ter interesom malih kmetov in agrarnih interesentov. To in nič drugega ni namen komisije, ki končno veljavno prodaja konje in govedo.
Da je bila ta komisija potrebna, smo pri štiritedenskem delu ugotovili v vseh centrih, tako v Celju in v Vojniku, kot tudi v Sav. dolini in Sv. Juriju pri Celju. V mnogih primerih ta partizanski plen ni bil dodeljen izključno ljudem, ki so bili zaslužni za našo osvoboditev. V okraju Celje-mesto se je ugotovilo, da so konje dražje računali partizanom in internirancem, odnosno da jih zanje niso imeli, poceni pa so jih prejeli ljudje dvomljive preteklosti, skrivači in sredinci. V Savinjski dolini imajo najlepše konje tisti, ki so se zanje najmanj borili. Dalje je nepravilno razdeljen ta plen z gospodarskega stališča. Prenatr-pan je v bližini traktorskih postaj, kjer služi za luksus in dostikrat špekulativne posle, dočim ga primanjkuje v oddaljenejših predelih. Imajo ga ljudje z voli in nimajo ga ljudje brez volov. Imajo ga kočarji in reveži, ki nimajo zanj krme, na drugi strani pa ne mleka in tako si mnogi ne bi nikdar spodredili in pre-redili plemenskih telet, telic in krav. Dajali so ga ljudem za vojno škodo, na potrdila in brez njih, zastonj in za denar itd. Zato je bila komisija nujno potrebna in bo pregledala vseh 4 do 5 tisoč konj ter jih porazdelila po gornjih merilih. Naj si ne domišljajo gotovi špekulanti, da bodo kaj dosegli s svojimi potovanji na okrožje in v Ljubljano, s svojim širjenjem lažnivih vesti, češ da bo treba konje trikrat plačati, da se jemljejo partizanom, da komisije ne bo, da so že davno lastniki konj, da naj konje skrijejo itd. Kdor si je pobliže ogledal delo komisije na terenu, je mogel videti, da deluje edino v duhu naših pridobitev in bi ga nezaupanje minilo. Naj gre povprašati v Svetino in Jeronim, v Reko in Dobrovlje, naj premisli, kako so zaslužni za ta plen v Žalcu in Blagovni, Vojniku in Hudinji, pa bo vedel, da komisija dela pravilno.
V našem okrožju je trenutno kljub pomanjkanju krme 5000 konj več kot pred vojno. Plemenska živina se prodaja in kolje, masa malih posestnikov pa vzdržuje kljuseta, ki niso vredna niti
hrane in ki jih za delo ne izrabijo kot je potrebno. Postavili smo si merilo, da je v interesu malih posestnikov, da si čim prej spet spodrede močne krave, ki jih bodo uporabljali za vprego, konjereja pa naj ne bo v našem okrožju pridobitni faktor niti za večje posestnike. Našo živino je treba tudi to zimo pre-rediti. Zato bomo po nalogu kmetijskega ministrstva odprodali v druga okrožja najmanj 1000 konj, vse bosanske konje pa poslali tja, kamor spadajo in odkoder so jih izropali. Na drugi strani pa bomo nudili revnejšim kmetovalcem na licu mesta kredit za nakup telic, krav in juncev. V tem je izboljšanje njihovega položaja, ne pa v kljusetih, ki bodo prej ali slej poginila na posledicah vojske.
Okrožn-i delegat vojaške komisije S m o n
Skupno delo KLO in OF v Sv. Lovrencu v Savinjski dolini
Po izvedenih volitvah v KLO lansko leto, ko je prešla upravna oblast na iste, so OF odbori smatrali, da je njihova naloga končana. Ta tendenca pa je bila zelo napačna in v marsikaterem pogledu škodljiva. OF odbori, ki so za časa osvobodilne borbe bili poleg političnega dela tudi vršilci upravnih poslov, so po lanskih volitvah predali na KLO samo upravno-gospodarske posle. Ostati pa so morali dalje funkcionarji OF, tiste OF, ki je štiri leta vodila slovenski narod v neizprosni borbi in ga končno privedla do zmage. Mnogi OF odbori so svoje važne naloge po tem niso več zavedali; smatrali so s tem, da je njihovo delo končano, na drugi strani pa so se spet pojavili odbori, ki so smatrali pred postavljenim KLO in so nastopali vsvoj-stvu kontrolorjev. Obe stališči sta napačni. Le v skupnem delu je jamstvo za uspeh.
Da bi laže reševali vse krajevne probleme, ki se postavljajo v kraju, smo v soboto dne 20. t. m. imeli v Sv. Lovrencu v Savinjski dolini skupni sestanek KLO in OF odbora, ki so se ga udeležili tudi aktivisti OF.
Obravnavali smo vse tekoče zadeve kraja. Tov. tajnik KLO je razložil uredbo o odkupu žitaric za gospodarsko leto 1946-47. Z ozirom na bližajočo se kampanjo za izvedbo odkupa smo skelnili, da bodo pri odkupovanju žita sodelovali tudi predstavniki OF odbora. Nadalje smo si postavili načrt, da še pred jesenjo izvedemo prestavitev krajevne ceste Matke—Mrzlica na enem odseku, ki je dolg okoli 300 m, na drugo mesto, ker je sedaj cesta tekla po strugi reke in je bila vožnja silno težka. Delo bomo izvršili udarniško. Sestavili smo iniciativni odbor, ki bo odgovoren za izvedbo tega načrta.
Sestavili smo nato skupno davčno komisijo, važnos tte komisije je poudaril v obširnem referatu tov. sekretar OF. Komisijo sestavljajo obrtniki, delavci in kmetje.
Tudi vprašanju komasacije smo posvetili veliko važnost; obravnavali smo jo s stališča, ki ga je podal tov. predsednik LRS Miha Marinko in ki je bila objasnjena v dnevnem časopisju. Gospodarsko gravitira kraj na gospodarski kulturni center Sv. Pavel pri Preboldu, kjer je velika tkalnica in tiskarna blaga. Imamo kamnolom v Matkeh, pri katerem bomo žgali apno, kamen je izvrsten in bo nudil nekaj k izboljšanju gmotnega stanja KLO. Končno odločitev o komasaciji pa smo prepustili zboru volilcev, ki pa se je izrazil za združitev s sosednim KLO Sv. Pavel pri Preboldu.
Celje in njegovo električno
omrežje
Gradnja električnega omrežja v mestu Celju se je začela leta 1912. Upravo vsega omrežja je prevzela mestna elektrarna, potrebno električno energijo je dajala tovarna Vesten iz svoje lastne električpe centrale. Elektrifikacija se je razmeroma hitro razširjala tako, da o-mrežje ni moglo več zadostovati potrebam konsumentov. Leta 1922. je bilo vse mestno omrežje preurejeno in modernizirano. Dela je izvršila na račun mestne elektrarne tvrdka Siemens. Od tedaj dalje se je mestno omrežje širilo, bistvenih posegov v njegov ustroj pa ni bilo. Kljub temu, da je bila mestna elektrarna visoko aktivna in je bila glavni dohodek mestni občini celjski, se tedanji mestni svet nikdar ni mogel odločiti za večje investicije, ki bi bile potrebne za načrtno in moderno ureditev mestnega omrežja. Tako se mesto ni moglo do leta 1941. preurediti na normalno napetost 220 V, ampak je v območju obstoječih starejših transformatorskih postaj ostala napetost 210-120 V. Vse nove postaje, ki so se v zadnjih letih dograjevale so pa imele napetost 380-220 V, to je predvsem na periferiji. Okupator v samem električnem sistemu v Celju ni napravil nobene izboljšave, pač pa je omrežje spravil v izredno slabo stanje. Za časa vojaških operacij in razoroževanje okupatorske vojske je električno omrežje zelo trpelo. Ob osvoboditvi je bilo komaj 50% omrežja popolnoma intaktnega. Vse osobje mestne elektrarne se je zavedalo svoje dolžnosti do ljudstva in je s požrtvovalnim in nesebičnim delom ter z velikim poletom omogočilo dobavo električnega toka prav vsem konsumentum že v roku enega meseca. Predvsem so bile pri obnavljanju velike težave zaradi /pomanjkanja materiala in strokovnjakov. Treba je bilo napraviti obilo provizorijev za prvo silo, kateri se še vedno preurejajo.
S 1. januarjem 1946 je prišla Mestna elektrarna v sestav Državnih elektrarn Slovenije s tem, da je obrat Celje-mesto dobil razširjen delokrog na severu do Nove cerkve, na jugu pa do Radeč. V vsem tem področju je bilo na eni strani potrebno izvršiti velika obnovitvena dela, na drugi strani potrebno izvršiti velika obnovitvena dela, na drugi strani pa ljudstvo zahteva razširitev in gradnjo novih omrežij. Vsa dela je bilo treba izvrševati kljub pomanjkanju materiala in strokovnih moči. Skoro istočasno je razvijajoča se industrija zahtevala vedno večje količine električne energije. S tem v zvezi so bila potrebna nova izboljšanja omrežja. Potreba narekuje gradnjo novih transformatorskih postaj. V razmeroma kratkem času so bili izvršeni načrti, s katerih realizacijo bo dobila važna razvijajoča se industrija potrebno električno energijo.
Glavno prizadevanje DES-a gre za tem, da se uredi že zastareli napajalni sistem v samem mestu: Ta sistem naj bi bil enostaven, lahko kontroliran, upravljan iz enega komandnega mesta, naj bi zmanjšal motnje ter čas trajanja motenj na minimum, imel bi naj več neodvisnih napajalnih možnosti in do-voljno rezervo za razširjanje mesta v bodočnosti.
V težišču vsega električnega sistema v Celju se nahaja bivša rudarska šola, ki ob umiku okupatorja zažgana ne more več služiti svojemu prvotnemu namenu. Obrat Celje-mesto je izdelal idejni načrt o koncentraciji vseh najvažnejših naprav za transformiranje in razdeljevanje električne energije v bivši rudarski šoli, kamor bi se preselila tudi okrožna uprava in obratovodstvo s skladišči, delavnicami in drugimi oddelki. Z ozirom na ta načrt je LVS - MIR dodelilo to stavbo DES-u v svrho adaptacije. Po tej odobritvi se je začelo takoj s pripravljalnimi deli. Delavci in nameščenci so s prostovoljnim delom odstranili okrog 200 kub. metrov ruševin. Okrožni Projekt-biro v Celju je uvidel nujnost tega dela ter v rekordnem času izdelal prve načrte, po katerih je okrožno gradbeno podjetje »Celjgrad« takoj začelo z delom. Istočasno je obratovodstvo napravilo načrte in predračune za preureditev visokonapetostnega napajalnega sistema oziroma ureditve velike transformatorske in razdelilne postaje v kletnih prostorih omenjene stavbe. Čas, v katerem bo ta načrt izvršen, je odvisen samo od dobave potrebnih zemeljskih kablov.
Vzporedno s temi deli in pozneje se bo vse električno omrežje v Celju preuredilo na normalno napetost 380-220 V. Ta preureditev pa ni nikak tehničen problem, pač pa edino gospodarski. Tega vprašanja eno leto po osvoboditvi pri vseh naštetih težkočati ne moremo reševati. Najprej moramo zadostiti velikim potrebam naše industrje in pa ne-elektrificiranih vasi, kamor sse bo prvenstveno dodeli material, aparati in svetila. V samem Celju pa je vprašanje, kje in kdaj se bodo dobila sredstva za zamenjavo tisočev števcev, žarnic, li-kalnikov, kuhalnikov, medicinskih in drugih aparatov, ki imajo sedaj napetost 120 V. V tem tiči vzrok, da že bivša Mestna elektrarna ni mogla preiti kar preko noči na napetost 3Ì80-220 V. Neumestno bi bilo v današnji dobi obnove zahtevati in forsirati izločenje ogromnega števila aparatov 120 V in obremenjevati industrijo z zahtevami po novih 220 V aparatih. Vsekakor pa bi šli vsi ti stroški na račun širokih ljudskih množic in to trenutno brez realne potrebe. '	Čer.-
Kuharska razstava v Latkovi vasi
Preteklo nedeljo so nam pripravile latkovske mladinke veliko presenečenje: kuharsko razstavo, ki je bila krona šestmesečnega kuharskega tečaja. Odkrito povedano, da so nam vzbujali vabeči lepaki o tej prireditvi precejšnje dvome o uspehu take razstave, ker so mnogi pač bili mnenja, da na vasi in v sedanjem času, ko za kuharsko umetnost še ni dovolj vsega na razpolago, kaj takega ni mogoče izvesti. Toda prvi pogled na okusno urejene prostore v Gasilskem domu V Latkovi vasi pri Sv. Pavlu so pregnali vse te predsodke.
V dveh velikih okusno okrašenih prostorih so bile razstavljene številne dobrote sodobne kuharske umetnosti: v prvem lepo garnirane in pripravljene mesne jedi, v drugem pa nad 70 vrst najrazličnejših močna tih jedi.
Tečajnice, vse v enakih oblekah, so številnim obiskovalcem razstave od zadovoljstva žarečih lic razlagale način pripravljanja raznih razstavljenih je-stvin. Velika je zasluga voditeljice kuharskega tečaja tov. Nežike Kramarje-ve, ki je v šestmesečnem tečaju vložila mnogo truda, da je naučila v kuharski umetnosti latkovske mladinke vsega, kar jim bo koristilo ob najrazličnejših življenjskih prilikah. Tečajnice so izkazale svojo hvaležnost do svoje učiteljice s krasno umetniško sliko v okvirju, ki bo tov. Nežiki ljub spomin na pomemben praznik latkovskih deklet.
Po razstavi je bil prijeten družabni večer, ki je z uspehom kronal dolgo in naporno delo tečajnic in njihove voditeljice.
IZ HRASTNIKA .. »
Hrastniška delovna ekipa
v Sv. Juriju
Ko smo 28. aprila Hrastničani napravili izlet k Sv. Juriju pod Kumom so nas prebivalci tega kraja prosili za steklo. Obljubili smo jim, da bomo ob priliki tudi to organizirali. Na seji AF2 odbora v Hrastniku smo sklenili, da napravimo nabiralno akcijo v steklu in si takoj delo razdelili. Tako se je pričelo delo po vseh četrtih. Ker vemo, da jim v tem kraju primanjkuje knjig, smo se s prošnjo obrnili na sindikate, kateri so nam dali nekaj denarja, s katerim smo kupili knjige. Ko smo na kvartnem sestanku obrazložili namen naše organizacije, se je tov. Mejač sam ponudil, da gre s svojimi učenci z nami na udarniško delo in sicer popravljati posodo. Organizirale smo tudi šivilje, katere so se radovoljno odzvale. Tako pripravljeni smo z velikim veseljem v nedeljo zjutraj ob pol šestih odšli iz Hrastnika s tovornim avtomobilom. Dobro razpoloženi in s pesmijo smo prispeli ob pol 8 na mesto. Prebivalci so prinašali vedno več stvari, potrebnih popravila. Naše tovarišice so bile zelo uvidevne in razumele položaj tamkajšnjih žena, katere so med zadnjimi prinesle skromne ostanke blaga, • tako da se jim je že iz obraza in iz prinešenega blaga bralo, da so v resnici najpotrebnejše. Šivilje so takoj vzele blago v roke, ga skrbno porabile, tako da se je ženam tudi izpolnila njihova želja. Vsega skupaj so naše šivilje napravile ta dan dve ženski obleki, dvoje kril, 2 otroški obleki, 5 predpasnikov, 5 moških srajc, 3 bluze, 2 modrčka, 1 otroško srajčko, 1 telovnik ter zašile in popravile 15 kosov starega perila.
Popoldne pa smo razdelile oziroma oddale za razdelitev knjige. Nadalje smo razdelili še 790 komadov stekleni-ne. Tov. Mejač Jože s svojimi učenci je popravil preko 70 kom. posode.
Ob 4 popoldne se je vršil sestanek, kjer je tov. Olga Kastelčeva govorila o vprašanju Trsta, o stivki, o davkih in o oddaji žitaric. Zbrani tovariši in tovarišice so z navdušenjem sledili besedam tov. Olge in razvila se je živahna debata. Iz tega sestanka smo poslali tudi resolucijo borbenemu tržaškemu ljudstvu.
Prebivalstvo Sv. Jurija pod Kumom,
ki je v izseljeniškem pasu in kateremu je okupator uničil vse, nam je v svoji
hvaležnosti poslalo sledeče pismo:
»Najlepše se zahvaljujemo delavcem, steklarjem, kleparjem hrastniške steklarne, ki so nam pomagali pri obnovi naših porušenih domov. Prepričani so lahko, da bomo tudi mi s svoje strani, čim zadostno obnovimo naše domove in posestva, nudili enako pomoč s svojimi pridelki ter tako pripomogli k še trdnejši povezavi delavca s kmetom. *
Ob odhoda Bosančhov iz Hrastnika
Pretekli teden so se Bosančki, ki so našli pri nas svojo drugo domovino, poslovili od nas. Slovo je bilo težko. Pred odhodom so zatrjevali, da ne bodo nikdar pozabili Slovenije in gostoljubja, ki so ga uživali v njej. Tovarišica Roj-nikova jih je opomnila, naj ostanejo zvesti Titu in novi Jugoslaviji, nakar je vlak odpeljal.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način olajšali bivanje bosanskih malčkov med nami. Prav posebno se pa zahvaljujemo onim ženam, ki so, kadar je bilo potrebno, brez odlašanja priskočile Bosančkom na pomoč.
Pioni/ji popravljajo most
Vsakdo izmed nas je že mnogokrat videl prostovoljna dela, je že sam često-krat sodeloval, toda najbolj dojmeš rovi čas in njegovo veličino, če se ti nudi prilika opazovati pri takem delu naše najmlajše. To je tista mladina, ki ji lahko čitaš z obraza voljo do dela, življenja, vero v boljšo bodočnost in razumevanje, kakšnega velikega pomena je to delo.
Na cesti Hrastnik—Dol—Rimske Toplice je bilo treba preurediti star, za promet že skoraj neraben most. Te težke naloge so se lotili naši pionirji in jo tudi rešili.
Delo za obnovo mostu so organizirali po razredih. Vsakega dne po dnevnem pouku v šoli, to je od dveh pa do še-
Zdravniška e in Ljubljane
Dolga karavana avtomobilov je prispela na Kozjansko. Vzdolž cele poti so gostje iz Ljubljane mogli videti eno najbolj prizadetih pokrajin Slovenije. Požgane in poruešne hiše pričajo o skupnem terorju Nemcev in ustašev nad tamkajšnjim prebivalstvom. Toda na mnogih hišah, ki še jasno kažejo sledove požiganja, stoje nove hiše. Pogo-relci in ostali prizadeti teh krajev, so se organizirali v obnovitvene zadruge ter z obilno pomočjo države danes obnavljajo svoje domove. Toda v pomoči tem krajem ne prispeva samo država. Pomagajo jim delavci. Organizirali so delovne ekipe, s katerimi prihajajo pomagat kozjanskem prebivalstvu v delu pri obnovi. Tej pomoči s strani našega delavca se je pridružila še pomoč delovne inteligence ter tako delavci in inteligenca, vsak na svojstven način, pomagata prizadetim. In ravno v pomoči našim požganim in porušenim krajem se kaže najlepša povezanost vseh slojev našega ljudstva. Po številnih delovnih ekipah celjskih, mariborskih in predvsem delavcev iz črnih revirjev se je v nedeljo 21. julija podala na prizadeto Kozjansko močna ekipa zdravnikov iz Ljubljane, katerim so se pridružili še celjski zdravniki in zdravniško osebje — ekipa delovne inteligence.
Kozje je daleč od ostalih centrov, tako rekoč odrezano od sveta, tako da kmetje posebno v poletnih mesecih ne morejo zapustiti svoja polja in v primeru. bolezni oditi k zdravniku. Nič ni potem čudnega, da je ta velika zdravniška ekipa imela v nedeljo polnè roke dela. V šoli, v poslopju krajevnega ljudskega odbora in v dveh specialnih avtomobilih so pričeli zdravniki-speciali-sti iz Ljubljane in iz Celja s svojim delom.
Obiskujemo oddelek za oddelkom. V pisarni stoji velika skupina ljudi. To so bolniki, ki se tukaj vpisujejo in potem z listi odhajajo v oddelke, kjer bodo pregledani. Prav vsi živo razpravljajo. Nekateri še nekako z nezaupanjem gledajo zdravnike in avtomobile, v katerih se nahaja rentgenski aparat, ambulanta za oči in ušesa ter zobozdravniška ambulanta. Toda največ ljudi čaka na pregled pred oddelkom za notranje bolezni. Zdravniki vsakega pacienta skrbno pregledajo, mu ugotovijo bolezen, napišejo recept za zdravila, ki jih potem dobi bolnik brezplačno v lekarni, ki jo je tudi zdravniška ekipa pripeljala s seboj.
V oddelku za otroške bolezni so zaščitne sestre delile materam higienske steklenice s cuclji, v ambulanti za ustne in zobne bolezni so zdravniki brezplačno popravljali zobe in delali krone.
stih, in delo je bilo končano v šestih dneh. Učenci četrtega, petega in šestega razreda so tekmovali med seboj, kdo bo odvozil največ samokolnic, izmenjal več mostnic in na vozil več zemlje in kamenja. Najbolj se je pri tem, za pionirje težkem delu, odlikoval peti razred. Dnevno so navozili nad pet sto samokolnic materiala. Skupno se je pri prostovoljnem delu za obnovo tega prepo-trebnega mostu udejstvovalo okoli sto petdeset pionirjev in po njihovi zaslugi je bil most že predan prometu.
Pionirji so s tem delom zares storili veliko, več kakor bi se moglo od njih pričakovati in zahtevati. Čudno je, da so popravljanje za promet nerabnega mostu starejši prepustili pionirjem. Vsekakor bi bilo še veliko lepše, če samokolnic z zemljo in kamenjem ne bi vozili pionirji, za katere je to delo pretežko, temveč močnejši, predvsem mladinci.
Lipa iz Celja Kozjanskem
Razen čisto zdravniškega dela je ekipa razdelila med prebivalstvo tudi kamion obleke.
Ekipa živinozdravnikov je odšla v Buče pri Kozjem, kamor so okoliški kmetje-živinorejci pripeljali svojo živino, ki so jo ti pregledali in ugotovili, katera je za zakol, za prodajo ali za zarod.
Posebna desinfekcijska ekipa je z avtomobilom obšla okolico in razkužila ondotne vodnjake.
Popoldne je v Kozje prišel minister za zdravstvo LRS dr. Ahčin in si ogledal vse oddelke.
Ob 17. uri je kulturna ekipa 25 tova-rišic priredila kulturno prireditev. Simbolične vaje in narodno pesem so morale ponoviti. Zaključno besedo je imel tov. Piškur. Prej je kmet prihajal z upognjenim hrbtom in s strahom h gospodu v mesto. Danes pa po zaslugi O-svobodilne fronte in štiriletne borbe ni pregrad med nami, vsi, prav vsi kot smo se skupaj borili, bomo tudi skupaj obnavljali ter vsej svetovni reakciji pokazali kaj zmore skupnost delavca, kmeta in inteligenta. Ves govor je prekinjala množica z navdušenimi klici ter ploskanjem. Po zahvalnih besedah okrožnega zdravnika dr. Lovšina in tov. Cepina, ki se je zahvalil v imenu okraja in Kozjega, je stopila na oder pionirka s šopkom cvetlic ter se zahvalila tova-rišici Ančki Okslarjevi, ki je opravljala vse vodstvo zdravstvene ekipe.
Nedeljski obisk ljubljanskih in celjskih zdravnikov, ki so v enem samem dnevu pregledali 820 ljudi, je velik doprinos utrjevanja vezi med mestom in podeželjem. Prihodnjo nedeljo bo ista ekipa obiskala zgornjo Savinjsko dolino.
Dva nova
udarnika
Kovinska industrija št. 3 je sklenila poslati predlog za imenovanje »Udarnik podjetja« tovariše:
Drstevška Ivana, orodnega ključavničarja, kateri je znašel specialni nož za struženje medeninastih uteži za tehtnice. S tem nožem je zvišal produkcijo za 20 odst., pri štednji na materialu pa za 40 odst. po prvotnem načinu izdelave, v tovarni tehtnic pri Rebeku.
Tovariš Kidrič je našel način, s katerim se izboljšuje način povezave oglov lesenih delov pri - decimalni tehtnici s prihrankom na času na eno desetino dosedanjega časa. Pri tem je pa tudi rez-kalni stroj za 15 do 20 odst. bolj izkoriščen.
UaCäju...
Naproza v Celju je zgradila na Tomšičevem trgu ličen paviljon za prodajo sadja. S tem seveda še ni rešen problem modernega trga, vendar je novi paviljon dosegel dvoje razveseljivih dejstev. Prvič je ogromno pripomogel k regulaciji cen sadju na trgu, drugič pa je v vsakem primeru boljše, da se prodajajo živila pod streho, kakor pa pod milim nebom, kajti tako so zaščitena živila, prodajalci in deloma tudi kupci proti soncu, dežju in prahu.
Celjski mestni park je bil pred vojno znan kot eden najlepših v Sloveniji. Med okupacijo pa je bil poplnoma zanemarjen; po njem so se pasli vojaški konji in stali kamioni. Ob osvoboditvi je je bil nekdaj tako lepi park le slika okupatorjevega razdejanja. Naša ljudska oblast je tudi na tem polju našla razumevanje in je danes park že lepo urejen. Na noben načn pa ni priporočljivo, da se to, kar je bilo na obnovi parka težko storjeno, znova uniči. Pred kratkim smo bili priča razdejanju nasadov, katerega je povzročila prireditev AFZ III. četrti. Prav posebno je treba grajati, da so še ves teden bili vidni sledovi tega razdejanja; pač zgovorna priča, da je prirediteljem šlo le za finančni uspeh, medtem ko se potem nihče ni več brigal za odstranitev ràznih plesnih odrov, iz desk zbitih »zaporov« in slič-nih »kulturnih« naprav.
Več kot leto dni že traja svoboda, več kot leto dni bi morali izginiti vsi sledovi petletnega nemškega gospostva v našem mestu. Vendar še danes lahko zaslediš znake, ki zgovorno kažejo na to. Če prezremo razne puščice, ki kažejo pot v »Luftschutz Raum«, slabo preple-skana imena raznih »Theater-Gasse« in spačenih slovenskih imen in priimkov, nekaterih »Tischler«-jev ter nepreple-skanega krajevnega napisa »Laisberg«, vseeno nam ostane še na poslopju Ljudske posojilnice v Stanetovi ulici oglasna deska Heimatbunda; Gruppe Forst, Zelle 1, na kateri visijo lepaki in parole Osvobodilne fronte. Skoraj bi bil prepričan, da so se vrnili firerjevi časi, če stopiš v bivšo evangelijsko cerkev in se ti raz sten zasvetijo izreki usmiljenja; ali če gledaš razne table »Fk-Platz«-ov in podobno. Na poti Celje—Zidani most srečaš še »Römer Bad« označbeno desko. Skrajni čas je že, da odstranimo vse te znake minulega nemškega gospostva v naši deželi.
Potrebno bi bilo vsekakor, da oblast poseže vmes tam, kjer že lahko dvomimo, da nemški napisi stojijo samo zaradi malomarnosti posameznikov.
Iz Zidanega mosla
V našem porušenem Zidanem mostu nimamo prosvetnega doma, nimamo o-odra. Tem lepši je uspeh naših pionirjev, ki so si sami zgradili letni oder. Največ zaslug ima pač 64-letni »pionir« France Peterlin, ki je s svojim neutrud-ljivim delom zaslužil ime »očka udarnik«.
Prvič so nastopili na tem odru naši pionirji 30. julija 1946 s »Pevsko akademijo«, na kateri so poleg petja partizanskih in narodnih pesmi podali nekoliko lepih recitacij.
Ze s tem prvim nastopom so naši pionirji dokazali, da jih je Prosvetni odsek okrajnega ljudskega odbora upravičeno imenoval na prvem mestu v tekmovanju 3. in 4. razrednih šol. 7. julija pa so pionirji ponovno nastopili z igro »Sirski zaklad«, ki je bila tem bolj privlačna, ker je bila prikrojena kraju in času primerno. Vse vloge so bile dobro podane. Tudi to pot je pomagal »Očka udarnik« v vlogi Martinka Capinka.
11. julija so gostovali z isto igro v Radečah. Radečani so s svojim polno-številnim obiskom nagradili naše pridne pionirje.
ek
Majlepše počitnice,
£crr smo jih imeli...
Dragi očka in Mina!
15. julija 1946 Ker danes zaradi dežurstva nisem na delu in imam čas, vama pišem tole pismo. Midva sva zdrava. Delu sva se že tako privadila, da nisva po njem nič trudna. Delamo zjutraj od 4 do 10 dopoldne. Vročina v teh urah ni velika in tudi drugače nam ne dela več težav. Pri delu imamo lepe uspehe. Moja četvorka je dvakrat izkopala in zvozila na 1.5 m visok nasip največ iz vse čete (8.7 kub. metra.) Nasip, katerega delamo, je širok 15 m, ker bo na tem mestu železniška postaja. — Intendantsko službo sem pustil takoj prvega dne in jo ima naprej stari intendant. Sedaj sem namestnik komandirja IV. čete in imam dela ravno prav. Danes sem dežurni brigade (vsak 4. dan) in moram tudi ponoči skrbeti za stražarje, red po šotorih itd. Zato sem precej zaspan in bom to popoldne nadoknadil. Tudi Braco je bil že nekajkrat na straži in je prav originalen. Včasih si zatakne za pas in za obleko veje, da izgleda kot grmovje. Braco in Šušteršič sta si napravila za svojo kulturno delavnico lepo hišico, katero Ti bo enkrat narisal. Manjka nam foto a-parat, še bolj pa filmi, da bi imeli na slikah nešteto lepih in nepozabnih dogodkov (manifestacije z Romuni, prihod sekretarja Centralnega Veca NOJ-a Rata Dugonjiča v naše taborišče, nato kitajske novinarke itd., itd.) Ker ima naša brigada izmed vseh brigad eno najlepše urejenih taborišč, bodo prišli fil-mat za film »Mladinska proga« tudi naše taborišče. Po izjavi komisije ima-
mo higiensko odlično urejeno taborišče. Hrano imamo sedaj res izvrstno. Včeraj golaž z belimi makaroni, kruh z marmelado, belo kavo; danes fižol z mesnimi konzervami, itd.
Bolnih je silno malo. Danes jih je od 230 v brigadi bolnih 8. Braco je že precej narisal in dela tudi iz gline. V prostem času vedno kaj delajo za stenčas, žepčas, spomenico za Romune itd. Včeraj je pri nas prvič, odkar sem tukaj, deževalo in je precej blata, ki pa se zaradi današnjega žgočega sonca hitro suši.
Če ima Mina doma še kaj tistega modrega blaga, naj mi po možnosti npra-vi titovko, ker je skoraj potrebno, da imaš na glavi nekaj proti soncu.
Časopise dobivamo redno, tudi slovenske, tako da ničesar ne pogrešamo.
Lepo vas pozdravljata
* * * Milko in Braco
Dragi ate!
Danes sva prejela kovčeg z različnimi dobrinami, za katerega se najlepše zahvaljujeva, Minini keksi so šli v dveh minutah. Danes smo precej dobro razpoloženi, ker smo odlično delali. V eni skupini smo bili trije in smo vrgli 6.60 kubičnih metrov. Norma za enega mladinca je 1.60 kub. metra, to se pravi, da smo normo presegli. V skupini 9 mladincev, kjer je delal Kiki, so naredili 29 kub. m in s tem prekoračili normo za 150 odst. Naša četa bo danes najbrž najboljša, manjkajo samo 3 kub. m do četne norme, ki znaša 80 kub. m. Zaposleni smo na tako zvanih »zemeljskih delih«, to je na gradnji nasipa iz navadne
zemlje. Ta dela morajo biti do 25. t. m. končana, kar najbrž tudi bodo, dočim mora steči železnica do Hrvatske Špijo-nice že 27. avgusta. Delo je precej težko, vendar smo se že lepo navadili. To so najlepše izrabljene počitnice, kar smo jih kdaj imeli. Midva s Šušteršičem (slikarjem iz VII. r.) stanujeva v koli-bici, ki je odstranjena od bosanske čes-sme, ki jo naša tretja četa popravlja. Včeraj naju je obiskal neki tov. Mlade-novič iz beograjske umetnostne akademije, ki nam bo dal smernice za delo in bo na koncu pobral najboljša dela za razstavo v inozemstvu. Pričel sem se baviti z modeliranjem iz gline. S Šušteršičem slikava in skicirava tudi v naravi.
Ljdstvo ima tu lepe noše, predvsem ob nedeljah.
Vročina je v zadnjih dneh nekoliko popustila, v začetku pa je dosegla do 30, 36 in 40 stopinj. Vendar jo dobro prenašava. Zdrava sva tudi. Bolnikov sploh ni. Sadja je več ko dosti in je poceni. Štab kontrolira, če ga operemo, in je bilo v tej smeri izdanih že več na-redb. Dobi se tudi sirec, smetana, jajca, paradižniki in kumare, vendar se s tem bavijo bolj dekleta. Hrana je zelo okusna in obilna. Zjutraj dobimo marmelado.
V	kratkem bomo priredili kulturno prireditev. Imamo knjižnico in nas sproti zalagajo z dnevnim časopisjem. Poleg našega taborišča je bila do nedavnega romunska delovna brigada »Filimon Särbu«. Lep je bil poslovilni večer, ko smo jim poklonili spomenico.
Obiskala sta nas tudi že sekretar NOJ Rato Dugonjič in M. Svabič.
V	daljavi se vidi Majevica, ki je raztegnjeno pogorje (kot Gorjanci) in se zdi človeku kot bi bila krvava. Na njej
so se odigrale krvave borbe bosanskih brigad v IV., V. in VI. ofenzivi.
Bosna je precej podobna S'oveniji, vendar je ljudstvo precej drugačno.
Vaju najlepše pozdravljata
Braco in Kiki
Pismo AFŽ mladini na gradnji proge Brčko-Banoviči
Celje, 22. julija 1916
Draga mladina!
Nekaj tednov je minilo, kar ste polni navdušenja korakali mimo nas. Vaš korak je bil krepak, moški. Videli smo vašo trdno voljo in zaupanje sé je rodilo. Ta mlada srca nas ne bodo izneverila!
Prihajala so poročila, polna vere v delo, v napredek. Kdo se ne bi radoval tej naši mladini?
Žene naše četrti so zbrale nekaj malenkosti za vas, mladi tovariši, ne v nagrado, temveč v znak, da smo pri delu z vami in da se z vami vred radujemo vašemu uspehu. Nagrada za vaše požrtvovalno delo pa vam bodi zavest — koristil sem domovini, koristil sem skupnosti. Ne plašite se ne znoja, ne žuljev, delo je pred vami, a tudi bodočnost je pred vami, katero si boste krojili sami in ki bo lepša od preteklosti vaših prednikov!
AFŽ II. četrti mesta Celja
Obiskana celjskih
prireditvah
V zadnjem času je opažati, da se manjša obisk na naših kulturnih prireditvah. Pri iskanju vzrokov za slabo udeležbo je beležiti nezdravo dejstvo, da se vrši več prireditev istočasno. Prav slab obisk je bilo opaziti na prireditvah v soboto 6. julija. Verjetno bi bil obisk boljši, ako ne bi bilo gostovanje ljubljanskega gledališča in prireditev masovnih organizacij istočasno.
Risina iz Amtike
Dragi tovariš Čemažar!
Prejel sem tvoje nepričakovano pismo, za katero se Ti prisrčno zahvaljujem. Povem Ti, da je bilo to zame z ene strani presenečenje, z druge pa radost, ko sem po dolgem času, odkar sva se ločila v Španiji, zopet zvedel, da se nahajaš živ in zdrav. Zato tudi ne odlašam z odgovorom kljub preobloženosti z delom, da bi čim prej vzpostavila redno dopisovanje.
Sodeč po Tvojem pismu, se dobro počutiš sedaj v svobodni domovini, kjer se skupni narodni, kulturni in gospodarski napreek tako mogočno dviga z dneva v dan. Lahko bi rekel celo tako hitro, da kar je včeraj izgledalo nemogoče, je danes premagano in vzpostavljeno novo. Kje so sedaj tisti »veliki umi«, ki so vedno trdili, da so delavci navadni »postopači« in kmetje pa »nepoučena« masa, skupno nezmožni, da bi vladali sami s seboj? Kako se sedaj delovni polet svobodnega naroda norčuje iz teh bivših »kraljevskih velikih umov«, kako so jim skupni progres smeje in kako podira trhlost in korupcijo njihove nazadnjaške oblasti. Jaz mislim, da so celo gozdovi svobodno zadihali sedaj, ko se v njihovi senci ne sliši gnila rajajoča protiljudska družba, da so z veseljem sprejeli pridne in marljive roke svobodnih ljudi, ki jih bodo negovali in skrbeli za njihov napredek. Pa tudi polja so oživela in se vesele pridnih rok, ve-doč, da bodo dajala dober sad onim, ki jih pridno obdelujejo, gnojijo in zalivajo, medtem ko je prej po njih stopala samo krivična noga gotovih izletnikov z vso surovostjo na obrazih. In naposled tudi stroji v tovarni se z večjo slastjo vrtijo kot kdaj koli prej, ve-doč, da so pri njih svobodni delavci, da jih varujejo, da jim dajejo potrebno mazilo ne z mržnjo v srcu, ampak z veselim in nasmehnjenim obrazom — z zavestjo, da izdelujejo potrebno produk-
cijo za narod — svoboden narod. Da, vsak košček zemlje, polje, travnik, gozd, kamen — vse kar živi, je zadihalo v novem življenju — delovnem poletu širokih ljudskih množic.
Medtem ko vi tekmujete, ko hoče vsak več in več prispevati k. delu za skupnost, ko se iz razvalin dvigajo novi domovi, tovarne, novo svobodno narodno gospodarstvo v smeri občeljudske blaginje, je tu pri nas povsem drugače. Naš gospodarski sistem nazaduje zlasti v kolikor se tiče splošne narodne blàginje. Za voljo peščice pohlepnežev po neomejenem bogastvu, v naš gospodarski in politični sistem se iz dneva v dan zajeda večje zlo. Veš, čudno je, a vendar resnica. Tukaj še vedno primanjkuje družinskih stanovanj. Tisoče takih stanovanj bi bilo potrebno zgraditi, da bi se namestilo posamezne družine vsaj deloma v čedno in zdravju ustrezajoče stanovanje. Mnogo teh živi v takem poslopju, kjer podgane ogrožajo 'arnost. Sam mestni župan je razpisal pred nedavnim nagrado, kdo bo pobil več podgan, odsekal njih repe in jih prinesel kot potrdilo v mestno hišo. Seveda, da bi bilo nespametno trditi, zakaj pobijati podgane, če ogrožajo varnost. Toda je več kot sramota, da v deželi, kjer ničesar ne primanjkuje, kjer je vse na razpolago, tovarne, stroji, les, železo, kolosalen promet, pa tudi izurjene delovne moči, ni stanovanj na razpolago in ne samo na razpolago, tembolj za nujno potrebo. Take vrste »demokracija« kakršni se daje prednost tukaj, vse to gleda mirne vesti. Kako naj bi pomislili oni na nekakšno drugo, recimo življenjsko demokracijo, ko pod tako vrsto demokracije kopičijo ogromne dobičke in se še poleg tega prištevajo med »demokrate«. Za njih take vrste demokracija, je res demokracija. Ampak onih 90 odstotkov ali pa še več, take vrste demokracija postavlja čedalje pod težo večjega bremena socialné in ekonomske krivice.
Vi tekmujete — pri nas so pa stavke na dnevnem redu. Kar poglej, kakšna
razlika. Sedaj so na stavki mornarji parnikov, ki potujejo po tukajšnjih rekah. Zahtevajo osem urni delovnik, večji zaslužek in plačane počitnice. Lastniki parnikov nočejo priznati takih zahtev, ker bi to šlo na račun njihovih dobičkov. Tako so bili mornarji prisiljeni s stavko doseči svoje sicer opravičene zahteve. In ker je tukajšnji demokraciji pač vseeno, če se gre za obrambo velikih dobičkov ali pa zaposlitev stavko-lomcev pod zaščito policije, so se lastniki parniških družb poslužili obojega, policije in stavkolomcev za zlom stavke mornarjev. Mnogi teh so tvegali svoje življenje med vojno, ko so prevažali vojni material čez ocean v Evropo. Takrat so o njih govorili po radiu, na večjih in manjših zborovanjih, kako so junaški. Rekli so jim naši Orli, ki plovejo po sinjem oceanu, gledajo tako pogumno smrti v oči, kakor da jih ne bo nikoli dohitela. Premagujejo vse napore, vse sovražne podmornice niso kos našim Orlom. Danes ti isti Orli tvegajo svoja življenja v borbi s policijo in stavko-lomci. Zakaj? Zato, ker hočejo živeti človeka dostojno življenje, hočejo pošteno delo, zaslužek in kruh. Toda sedaj, ko so ti Orli sinjega oceana na stavki, da bi dosegli svoje pravice, se ne sliši več po radiu ime »Naši Orli!« Ne sliši se tudi na zborovanju ali zasedanju v poslanski zbornici, ne sliši se ta beseda iz ust onih, ki so jo do včeraj izgovarjali za časa vojnega posojila, vojaškega nabora, nabora delovne moči. Tem so usta zamrznjena, njihove oči zamižane, njihova duša se vali po misli, kako zaščititi velike dobičke, kako kljub temu poveličevati demokracijo. In ni čudnega, če' so mornarji napisali na transparentu te besede: »Za časa vojne smo bili heroji - junaki, sedaj nas pa imenujete kriminalce.«
Tako je tukaj pri nas, dragi tovariš. Res neverjetno, a vendar resnično. Delavci, če hočejo doseči pošten zaslužek, se morajo boriti zanj. Vam zadostuje spomniti se na bivšo Jugoslavijo, saj ni
potrebno, da bi bili tukaj navzoči in videli na lastne oči, kakšna je tako zvana besedna, fiksna demokracija. Spomniti se na bivšo Jugoslavijo pomeni, spomniti se na ono zlo, s katerim se bijejo tukajšnji delavci in se bodo morali biti tako dolgo, dokler si pač ne izvojujejo tisto svobodo in pravičnost, ki jim pripada. To pa enako velja za farmerje kot ljudstvo v splošnem.
Tako je torej, dragi tovariš, tukaj pri nas. Gotovo, da se Ti bo čudno zdelo ob čitanju teh vrstic, da se boš vprašal: »Tudi čokolada v taki vrsti demokracije je grenka in neokusna, medtem ko je v živlejnjski demokraciji pečen krompir-daleč bolj sladak in okusen.« To pa najbolj vedo tisoči in tisoči delavcev v Jugoslaviji, ki so vse to okusilii v bivši protiljudski in nazadnjaški Jugoslaviji. Titova Jugoslavija je prva, nova svobodna in enakopravna Jugoslavija. Nihče in nikdar več ne bo mogel tega dejstva povrniti nazaj v tisto, kar je bilo pred njegovim uresničenjem. Da — Titova Jugoslavija je priljubljena pri vseh poštenih in resničnih demokratih v svetu." Njegovo Jugoslavijo ne mrzijo delavci in delovno ljudstvo, ampak črna in skrajna reakcija, katero sovražijo in se bore proti njeni strupeni propagandi in njenem delu lastni narodi. Njihova mržnja pa je tem večja, ko se hoče sedaj pod tako ceno, kakršno je prispevala Jugoslavija za stvari Združenih narodov, odtrgati del njenega ozemlja in ga izročiti včerajšnjemu smrtnemu sovražniku na milost in nemilost — to je Trst in Julijsko krajino. Zato so številne unije, številna kulturna, progresivna in napredna gibanja pri nas naslovila tisoče protestnih resolucij z zahtevo, da se Trst in Julijsko krajino priključi k Jugoslaviji.
To naj zadostuje za enkrat, drugič ti bom pisal kaj več. Se enkrat Te prisrčno pozdravlja, kakor tudi vse ostale delavce, Tvoj bojni tovariš
Jurij Matešič
Urednik slovenskega lista Edinost Toronto
Letno gledališče V Celju I Učiteljski dopolnilni tečaj v Brežicah
V času najtemnejše politične nesvobode slovenskega naroda v predaprilski Jugoslaviji, se je posrečilo z ustanovitvijo »Slovenskega dramskega studia« v Celju zgraditi v mestnem parku letno gledališče. Našli so se ljudje, ki jih je bilo kljub tedanjim obupnim političnim in kulturnim razmeram mogoče zainteresirati za stvar, sestavil se je odbor, ki je prevzel nase nalogo postaviti začasno letno gledališče, ki je bilo v resnici čez kakih štirinajst dni zgrajeno. »Celjski studio« je pod vodstvom Mirka Košiča (zdaj režiserja slovenskega gledališča v Trstu) uprizoril dve deli in sicer Shakespearovo »Sen kresne noči« in Novačanovega »Hermana Celjskega«. Obe uprizoritvi sta bili za Celje in vso Savinjsko dolino senzacija, zlasti »Herman Celjski« je doživel rekorden obisk in je bila uprizoritev sama na visoki umetniški višini.
Če je bilo to mogoče v tedanji politični in kulturni nesvobodi, mora biti
Da se delavski centri čim bolj povežejo s podeželjem s skupnim delom na prosvetnem polju kakor v obnovi, je sindikalni oder iz črnih revirjev gostoval po naši lepi Dolenjski s prikazom spevoigre »Na Trški gori«.
V soboto 23. julija popoldne sta krenila dva kamiona izpred delavskega doma v Trbovljah z igralci, pevskim društvom »Zarja« in orkestrom proti Zidanem mostu, od tam. pa na Dolenjsko. Po lepi vožnji smo se znašli v Novem mestu. Pot pa še ni bila končana, treba je bilo še 33 km do Črnomlja, kjer je bil naš cilj.
Eno uro pred predstavo smo prispeli v prestolnico partizanstva. Hitro se je bilo treba pripraviti, kajti ljudstvo se je zbiralo od vseh strani. V nabito polni dvorani se je pričela predstava z uvodnim govorom predsednika črnomeljskih sindikatov. V imenu rudarjev pa je pri-
FuduiUuta
Prvenstvo LR Slovenije v odbojki
Glavni fizkulturni dogodek pretekle nedelje je prav gotovo federalno prvenstvo v igranju odbojke, ki se je vršilo v priredbi celjskega fizkulturnega okrožja na igriščih FD Celja v mestnem parku. Za najvišji naslov prvaka Slovenije se je borilo 12 moških in 5 ženskih vrst. V razpisu je bilo določeno, da imajo pravico udeležbe na tem prvenstvu samo prvaki in drugo plasirane vrste iz vsakega okrožja. Tako se je v nedeljo zbralo v Celju že zarana precej gledal cev, ki so živo sledili zanimivim igram. Na splošno je treba ugotoviti, da je kakovost igranja odbojke napram predvojnemu močno padla. Razen nekaterih vrst in to dveh ali treh, ostale niso nudile niti povprečne igre.
Oba predstavnika celjskega okrožja, prvak FD Olimp in FD Celje, sta izpadla že v prvem kolu. FD Olimp je nastopil proti verjetno najmočnejšemu drugemu moštvu FD Svobodi iz Ljubljane in podlegel z 2 : 0. Ista usoda je doletela moštvo FD Celja, ki je izpadlo proti FD Kranju. Zmagovalci prvega kola, ki se je igralo na izpadanje, so se potem pomerili med seboj vsak z vsakim. Zmagalo je zasluženo moštvo FD Udarnika iz Ljubljane, ki ni izgubilo niti enega srečanja. Drugo mesto je doseglo moštvo FD Maribora. Zelo je ugajalo moštvo FD Pece iz Mežice, ki je od srečanja do srečanja nudilo boljšo igro. Ce pomislimo, da to agilno društvo ne poseduje niti žoge, s katero bi lahko moštvo urilo, je doseženi uspeh še večji. Najlepša igra je bila med FD Udarnikom in FD Peco.
tembolj mogoče danes, ko ima slovenski narod v svoji lastni ljudski republiki Sloveniji vso politično, gospodarsko in kulturno moč v svojih rokah.
Z zgraditvijo letnega gledališča v mestnem parku bo mogoče pritegniti široke ljudske množice k velikim prireditvam. Omogočeno bo uprizarjanje dramskih in opernih del v docela drugačni režijski zamisli kot na malem odru v zaprtem prostoru in ker bo prostora za tisoč gledalcev, se bo udeležila vsake predstave široka masa delovnega ljudstva iz Celja in okolice.
Gledališče bo zgrajeno na istem mestu, kjer je bilo pred vojno za časa »Celjskega studia«. Vsa dela so prevzela »Celjska mestna podjetja« in bo letno gledališče dogotovljeno predvidoma prve dni meseca avgusta. Tako bo dobilo Celje kot središče tako važnega tujskega prometa našega okrožja novo institucijo, ki bo vršila veliko umetniško in pro-svetno-vzgojno nalogo za vse okrožje.
po Dolenjski
nesel pozdrave tov. Gorjup, tajnik rudarske podružnice iz Trbovelj, ki je zagotovil, da bodo rudarji v bodoče napeli vse sile da bo produkcija čim večja. Pevsko društvo »Zarja« je zapelo tri pesmi kot uvod v spevoigro »Na Trški gori«.
Ob 8 zjutraj smo se poslovili od prijaznih Črnomelj čanov in krenili po stari partizanski poti preko Črnomošnjic v Toplice, kjer je bil kratek oddih. V tem času so se podali pevci »Zarje« pod lipo in zapeli več pesmi, ki so zel onavdušile prebivalstvo Toplic.
Okrog 12. ure smo se pripeljali v Novo mesto. Prav malo časa je še bilo do prve, popoldanske predstave, ki je bila dobro obiskana. V nabito polni dvorani zvečer so bili zbrani domala vsi Novomeščani, da si ogledajo igro, ki se je dogajala v njihovem kraju samem.
■■Hl^^BiBBHHDHBaHMI
»Ženske vrste so igrale na izpadanje. 2e v prvem kolu je usoda doletela vrsto FD Celja, ki je gladko izgubila proti igralkam FD Železničarja iz Maribora. V finalni igri sta se potem srečali vrsti FD Udarnika iz Ljubljane in FD Maribora. Po lepi igri, v kateri se je videlo igro, kakršne niso nudili marsikateri člani moških vrst, so Mariborčanke s 1-5:2, 15 : 2 pregazile dobro vrsto FD Udarnika.
FD Rudar (Trbovlje) : FD Olimp (Celje) 1:0 (0:0)
Kljub preteči nevihti se je na igrišču FD Olimpa zbralo precej ljudi, da bi prisostvovali zadnji tekmi slovenskega nogometnega prvenstva. Čeprav izid tekme ne bi mogel uplivati na vrstni red prvih treh, so. bili gledalci le nekoliko zainteresirani na izidu tega srečanja, kajti moštvo, ki bo izšlo poraženo iz tega srečanja, bo zasedlo zadnje mesto v tabeli.
Takoj v začetku je prevzelo igro moštvo FD Olimpa, ki je stalno napadalo. Vendar se je moglo opaziti, da ni bilo prave povezave med krilci in napadom. Razen tega je napad, ki je bil sicer še dokaj prodoren, premalo streljal na nasprotnikova vrata. Razen tega je povsem brezpomembno tako kombiniranje v nasprotnikovem kazenskem prostoru, kakor brezsmiselno preigravanje, v katerem se je odlikovala predvsem leva stran napada. V prvem polčasu, ki je minil brez zgoditkov, je le za kratek čas prevladovalo moštvo FD Rudarja in še tedaj je zastreljalo enajstmetrovko, katero je sodnik prisodil zaradi branil-čeve roke.
Tudi večina drugega polčasa je pri- j padala FD Olimpu, ki pa nešteto zrelih I
Učiteljski pripravniki, ki smo obiskovali lani pedagoški tečaj v Celju, nadaljujemo letos svoj študij v Brežicah.
V Dijaškem domu imamo prijetno urejeno stanovanje in kuhinjo, pouk pa se vrši v poslopju brežiške gimnazije. Pouka imamo dnevno 8 do 9 ur, ves ostali čas pa moramo prav skrbno porabiti za učenje. V času od 5. julija do 15. avgusta bomo predelali vso obširno snov, zajeto v učnem načrtu.
Vsi tečajniki smo se oprijeli učenja z resno voljo, ker se zavedamo, da posebno danes potrebuje domovina ljudi, ki mnogo vedo.
Pa ne le strokovno, tudi politično bomo v tečaju mnogo pridobil. Za to skrbi
Prispeli smo v počitniško kolonijo na Grmovje pri Veliki Pirešici, kjer se na-I haja 67 otrok. Od vsega začetka je bilo predvideno, da bo kolonija sprejela samo 5 Ootrok, toda bolnih otrok je mnogo in treba jim je pomagati. Obstali i smo pred staro graščino, kjer živijo da-! nes naši pionirji. Otroci so bili zbrani j pred poslopjem in so nam ob prihodu dokazali, da so se, kljub temu, da so na oddihu, nekaj naučili. Veselo je zado-nela pesem iz mladih grl. Nasproti nam sijejo zadovoljni obrazi malčkov, ki jasno kažejo, koliko doprinašajo počitniške kolonije h krepitvi zdravja naših otrok.
Igralci sindikalnega odra so v Novem mestu prekosili samega sebe. Predvajanje je bilo tako živo in stvarno, da je izgledalo kot na sami Trški gori.
Vsi smo vložili ves sile in s tem pripomogli k dobremu uspehu gostovanja naših sindikalistov v krajih partizanske borbe. S tem gostovanjem smo dosegli povezavo industrijskih centrov s podeželjem.
prilik ni znal izkoristiti. Ne tako FD Rudar. V 18 minuti je desno krilo dobilo nepričakovano žogo in v solo akciji doseglo edini zgoditek te tekme in zmago. Do konca tekme se je v dežju Olim-povo moštvo trudilo doseči izenačenje, toda zaman.
Okrožno prvenstvo v lahki atletiki
V soboto popoldne ob petih in v nedeljo dopoldne ob devetih se bo vršilo na Stadionu FD Olimpa okrožno prvenstvo v lahki atletiki za moške in ženske, katerega razpis smo priobčili v zadnji številki našega lista. Z ozirom na razvoj lahke atletike v našem okrožju, prav posebno v eClju in njegovi bližnji okolici, obeta biti ta prireditev, ki obsega 32 panog moške in ženske lahke atletike, zelo zanimiva. Vsekakor bo najlepša borba v teku na 5000 m, kjer bosta vodila največjo borbo za prvo mesto Štajner in mladi Grabar (oba FD Olimp, Celje). Prav tako bo ena najlepših točk tek 800 m za ženske, kjer bo Mariji Zamudi nevarna posebno A-greževa (FD Celje). V tej točki pričakujemo pod normalnimi pogoji izboljšanje državnega rekorda. V skoku v višino za ženske bo morala Alma Butja (FD Teharje) braniti naslov najboljše skakalke v Jugoslaviji proti nadarjeni Kovačevi iz Konjic. Tek 100 m za ženske bo prav gotovo prinesel zmago Te-harčanki Butji, dočim imajo Posineko-va, Majcnova, Deržkova, Dobnikova in Reharjeva enake izglede za drugo mesto. V moških tekih ima največ izgledov za proge do 400 m Črepinšek, za obe štafeti 4X100 m pa ženska in moška vrsta FD Olimpa.
predvsem naš LMS odbor. Povezani z brežiškim LMS odborom in z mestnim OF odborom imamo vsak večer mladinski sestanek s političnim referatom. Prav pozorno spremljamo zlasti dogodke v Trstu in Primorju.
Imeli bomo tudi predavanja pri LMS, AFZ in sindikalnih organizacijah.
V učenju, kulturno-prosvetnem in iz-venšolskem delu tekmujemo z učiteljskim tečajem v Semiču.
Ob pričetku novega šolskega leta bomo šli na službena mestat z gotovostjo, da nam bo pridobljeno strokovno in politično znanje v pomoč pri šolskem in izvenšolskem delu.	Mira
Sobe, v katerih spijo pionirji, so čiste in svetle. Prečiščena in prepleskana stara graščina je postala prijeten počitniški dom našim, zdravja potrebnim otrokom. Ker je lepo vreme, otrok ni v sobah; ves dan so zunaj. Prazne sobe kažejo vzoren red. Otroci si zjutraj sami pospravijo in uredijo svoje sobe. Po vseh sobah vidimo iz razglednic napravljene lične škatle, ki so jih napravile pionirke.
V veliki, svetli kuhinji ravno pripravljajo večerjo. Petkrat dnevno dobijo otroci hrane, kolikor hočejo. To se jim tudi pozna in velika večina prej slabotnih otrok se je že močno popravila.
Ustavili smo se pred počitniškim stenčasom, v katerega pišejo vsi pionirji. Če le na kratko preletiš lične, z ornamenti in cvetlicami poslikane članke tega stenčasa, ti je takoj jasno, kakšno razpoloženje vlada med to mladino, mladino. Posebno pade v oči članek Marlene Jokejeve, ki opisuje graščino, počitniški dom »Tončke Čečeve«.
»... Pred poslopjem vidimo z lepotič-, nim zelenjem obdano teraso. Sredi dvorišča je okrogla greda z lepim cvetjem. Najbolj nas pa veseli igrišče, na katerem se igramo v prostem času. Če pogledamo na drugo stran gradu, opazimo velik steber, na katerem visi zastava, katero vsako jutro dvignemo, zvečer pa snamemo. V bližini stebra se nahaja bazen z vodnim razpršilcem. Na počitniškem domu »Tončke Čečeve« mi zelo ugaja. Toda žal, se bom morala kmalu posloviti od vseh teh krasot in kreniti v mesto, ki je brez zelenja, pusto in prazno.«
Otroci hodijo ob lepem vremenu na izlete in sprehode v bližnje gozdove. Nek tak izlet opisuje pionirka Mirica Krofličeva na počitniškem stenčasu ta-ko-le:
»... Preden smo odrinili z gradu, smo se postavili po dva in dva. Med hojo smo pričeli peti pesmi in smo peli tako dolgo, dokler nismo dospeli do neke jase v gozdu. Toda spoznali smo, da nismo hodili dovolj disciplinirano, kajti dečki so se kar razgubili po gozdu. Igrali smo se zategadelj na travniku. Ko je nastopil čas odhoda, smo se dvignili in napotili proti domu. V bližini gradu smo se ustavili, lepo uvrstili in pričeli peti pesmi. Tako smo lepo disciplinirano prispeli na grajsko dvorišče. Lepo je biti discipliniran in obljubili smo si, da bomo to tudi dosegli.«
Vsi ti otroci se bodo vrnili, ko poteče čas njihovega bivanja v počitniški koloniji, veliko bolj krepki, sveži in zdravi, Vzgojiteljica jim je dejala, da bodo lahko najbolj pridni ostali še en mesec. Zdaj hodijo stalno okoli nje in jo sprašujejo, če so dovolj pridni, da bi lahko ostali še en mesec v počitniški koloniji, ki se jim je tako priljubila.
Na obishu v počitniškem domu
„TONČKE ČEČEVE
S sindikalnim odrom
Iz naših stenčasov
V zadnji številki našega lista smo v tej rubriki podali splošno navodilo, kakšni naj bodo naši stenčasi, kakšni članki naj bi se priobčevali. Danes bomo navedli nekaj najvažnejših vprašanj, katerih naši stenčasi do sedaj še niso pričeli obravnavati. Naši stenčasi sploh ne obravnavajo, ali pa redko in nesistematično, one naloge, ki se postavljajo pred naše ljudstvo. V tovarnah zelo redko vidimo članke o poteku dela, o udarnikih, ni znano ali je kakšen udarnik do sedaj že povedal v sten-času, kako mu je uspelo doseči dvigniti produkcijo ali zboljšati to ali ono. Po končanem prvomajskem tekmovanju so tudi stenčasi v tovarnah prenehali pisati o tekmovanju. Ravno tako so delavske ekipe pričele odhajati na vas, stenčasi pa ne pišejo o tem. V mnogih obratih pa so po 1. maju stenčasi sploh prenehali izhajati.
Stenčasi krajevnih odborov ne pišejo o poteku plačevanja davkov, o žetvi, odkupu žita itd. in tako ne mobilizirajo ljudstva v izvrševanju konkretnih nalog.
Mladina je v zadnjih mesecih poslala štiri brigade na delo izven okrožja. V teh brigadah so mladinci iz slehernega okraja, vasi, mestne četrti. Ti mladinci pišejo domov. Zakaj se ne bi njihova pisma, v katerih pišejo o svojem delu in življenju priobčila na stenčasih? Zakaj na mladinskih stenčasih tako redko vidimo taka pisma, ki bi bila najboljši odgovor vsem tistim, ki širijo govorice o boleznih in drugih nesrečah na mladinski progi ali regulaciji Pesnice. Seveda bi bilo popolnoma napačno, če bi se stenčasi omejili samo na ta vprašanja. To naj samo opozori, da je glavna naloga stenčasov mobilizirati svoje čitatelje v izvrševanju trenutno najvažnejših nalog.
Nov planinski dom
Nekako v sredini med revirji črnega diamanta Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Laškega, Celja ter Savinjske doline se nahaja naš zasavski Triglav, — Mrzlica.
Čeprav ne spada med najvišje vrhove naše domovine Slovenije, je vendar razgled z vrha tako lep in veličasten, da je postala Mrzlica najpriljubljenejša izlet-na točka bližnje in daljne okolice. Posebno rado obiskuje to postojanko ljudstvo iz revirjev, Celja in Savinjske doline.
Od teh vseh smeri nudi ta enodnevni izlet, ki se opravi prav lagodno peš. vsakemu obiskovalcu resničen oddih in užitek. Omembe vredno je, da se srečaš na Mrzlici z ljubitelji prirode v poletnih mesecih vsako nedeljo tudi z onimi iz Zagreba. Poznajo jo pa tudi mnogi Ljubljančani!
Za časa okupacije so bile požgane na Mrzlici vse tri takratne planinske koče.
Ko pa smo po uničenju fašizma >vo-
Mladina na Svetini
bodno zadihali, je bila dana živa iniciativa vseh starih in mladih ljubiteljev planinske prirode iz revirjev, za zgraditev novega ljudskega planinskega doma, ki ne bo razdvajal slojev ljudstva, ampak bo združeval vse one, ki si po težkem delu želijo oddiha v planinski prirodi.
Da ni ostalo samo pri besedah, je temu dokaz, da se je v nedeljo dne 21. julija letos odprl takšen planinski dom
Ličen in prostoren dom so zgradili v dobrem mesecu. Ni treba posebej omenjati, da se tako gradi samo v takšni državi, kjer ljudstvo s polno podporo oblasti razvija svoje sile in sposobnosti. Saj se je pri gradnji videlo delavca-ru-darja, šolsko mladino, intelektualca, kakor tudi obrtnike obeh spolov.
Vso pomoč pa nam je nudila tudi naša ljrc'ska oblast, zavedajoč se, da 3 tako F' močjo dviga kulturo in plemeniti špcrt, ki sta današnjemu človeku
tako potrebne.	B. Stanko
• •
V oblačnem ali vendar še dosti dobrem vremenu je mladina mestnega odbora Sv. Jurij v nedeljo napravila uspel masovni izlet na Svetino nad Štorami. Oder, katerega je napravila v soboto teharska mladina, je bil okusno napravljen in ves okrašen. Ob pol 9 dopoldne so prišli mladinski aktivi na zborno mesto v gozdu nad Svetino. Ob 9. je prišla vsa mladina s pesmijo in harmoniko v. vas.
Po razvitju zastave je govoril predsednik našega odbora o pomenu in na-
logah današnje mladine. Nato se je razvil kratek spored, katerega smo pa morali zaradi dežja prekiniti. Za zaključek je bila predaja slovenske zastave, ki jo je poklonila teharska mladina mladini Svetine. Po dežju smo začeli tekmovati v vlečenju vrvi in to krajevni LMSi med seboj. To je bilo res mladinsko tekmovanje in veselje. S te manifestacije smo poslali resolucijo tov. Kardelju, v kateri odločno zahtevamo priključitev Trsta k Jugoslaviji. Po končanem programu smo imeli mladinsko veselje s petjem, igrami in plesi.
Sadje bomo sušili
Bliža se čas, ko bomo začeli pospravljati pridelek našega sadnega drevja. Res, da pridelek ne bo povsod enak, ponekod manjši, ponekod obilnejši, vendar se lahko trdi, da bo v splošnem zadovoljiv. Tudi ne bo pridelek povsod enako lep in bodo na vsak način v tem pogledu nagrajeni oni, ki so drevje primerno oskrbovali, to je ga gnojili, sna-žili in škropili. Da bo pa ta pridelek koristno porabljen za vsakega pridelovalca tako tudi za ljudsko skupnost, moramo posebno poudariti, kako ga bomo najbolje in najbolj gospodarsko porabili.
Poznano je, da je suho sadje zelo zdravo in tudi hranljivo za uživanje. Načrte za nove sadne sušilnice dobijo interesenti pri, okrožnem in okrajnih kmetijskih odsekih. Kdor nima prilike svojega sadja sušiti v modernih sušilnicah, naj istega posuši na domačih sušilnicah, ki jih imajo ponekod, ali pa na peči. Sadje, ki ga nameravamo dati su-
šiti, mora biti zrelo, da ima v pravem razmerju sladkor, kislino in čreslovino (tanin). Za sušenje je dobro ono sadje, ki je dobro tudi v presnem stanju. Sadje naj ne bo poškodovano, obtolčeno, krastovo, črvivo itd. Tudi ne sme biti premalo ali preveč zrelo. Sušimo ga lup-ljeno ali neolupljeno, celo ali razrezano. Najbolje je sušiti razrezano v krhlje, ki so tudi najbolj priljubljeni. Lahko ga tudi naribamo na ribežnu in tako sušimo. Da ohranimo sadje lepo belo, ker se tako laže proda, ga denimo oluplje-nega v osoljeno mrzlo vodo (6 do 8 gr. kuhinjske soli na 1 liter vode) za 15 do 20 min. Dobre sorte za sušenje so od jabolk: kardinal, bojkovo jabolko, zlata premena, mešancelj, bobovec, a od hrušk: ovranika, pastorjevka, viljamov-ka, tepka, črnivka in koroška mošnica. Pri vsaki sadni sušilnici je določena oseba, ki sadje suši. Iz 100 kg presnega sadja dobimo pri jabolkah okoli 10 do 12 kg, pri hruškah pa 15 do 20 kg suhega sadja.
OBVESTILO
V fizkulturni tečaj, ki bo v Celju od 1. do 15. avgusta 1946, so določene sledeče učiteljice:
Lah Marija, Auernik Leonida, Cede Amalija, Grajželj Marija, Ločičnik Her-mina, Luževič Jožefa, Nedoh Danica, Slokan Albina, Štiglic Marija, Türk Marija, Uranič Melita, Uršič Amalija, Bajt Milica, Holobar Justina, Lisjak Miroslava, Mrzel Marija, Rainer Meta, Rajhman Zlata, Tekavc Štefanija, Rad-šel Zora, Ferjan Danica, Zorž Marija, Roethel Vanda, Sterle Helena, Razbor-šek Marija, Miler Cecilija, Goričar Bogomila, Novinšek Mar j a, Janžek Jožica, Kučiš Justina, Prohinar Košenina Pavla, Javoršek Amalija, Urleb Neža, Poimenovane naj se zglase v četrtek 1. avgusta ob 8. uri zjutraj na državni gimnaziji v Celju, Vegova ulica 2. S seboj naj prinesejo: telovadno opremo, odejo (posteljno perilo), športno obutev, kopalno obleko in živilske karte za pol meseca.
točnik Frančiška, Bračun Vera, Dolšak Marija, Hvaleč Jožica, Urek Vera, Jur-
ca Marija, Ule Hilda, Daugul Marija, Mihelič Hilda, Deu Vanda, Plavšak Franja.
V	nedeljo 28. julija bo v mestnem parku promenadni koncert. Sodelujeta sindikalni pevski zbor »Svoboda« in godba tovarne emajlirane posode. — Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za tiskovni sklad Primorske.
V	nedeljo 28. julija bo Celjska prostovoljna gasilska četa proslavila svojo 75-letnico.
Dežurna služba zdravnikov za zavarovance Fed. zav. za social, zav. pri filiali Celje
za mesec julij
Dne 28. julija 1946: dr. P o d p e č a n L, Mariborska c. 24.
Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8. ure zjutraj.
Zdravstveno vodstvo.
Masticata*
iimsek
Ceife, UtešetMi/a utUa
priporoča vsak dan sveže p'ecivo in sladoled po najnižjih cenah
t—2
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
NASPROTI KOLODVORU
♦ •41
Celic, Vxtsa*»** ___:_t
Malčke
slikamo samo v petkih popoldne!
Foto P
etikan
Celje
i—I
Mihael Vrenko
stavbeno in pohištveno mizarstvo
Celje
Star papir
sprejema
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celju
Sporočite naslov in pošljemo ponj
OGLASE SPREJEMA
Uprava tednika »Na delo«, Celje, Raz-lagova ul., »Celjski dom«. Tiskarna družbe sv. Mohorja, Celje, Prešernova ul. Podružnica Ljudske pravice, Celje, Prešernova ulica 13.
Vodušek Ivan
krojač
Celje
Breg
„NAPROZA"
v Celju ima na zalogi vsako količino mavca »Alabaster«, na kar opozarjamo interesente.
Nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Celju
2-2
Vozove
z gumami in železnimi obroči od 2 in pol do 5 ton nosilnosti proda mlin Franc MAJDIČ, Vir pri Domžalah.
6—2
Ljudska posojilnica v Celju
zadruga z neomejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge in daje posojila na obročna plačevanja
2—2
I
Restavracija

Na-Na
€€
2—2
Vinko Šeligo, CELJE, Stanetova 17