Teden§ke novlce. Uukovniškc vesti. V16. g. Stefan Pivec, dosedaj župnik v Podčetrtku. je bil v četrtek, dne 1. februarja, v Mariboru inštaliran za nadžupnika v Vuzenici, — Župnijo Podčetrtek bo sooskrboval vlč. g. Janez Lorbek, župnik v Olimju. f Krescencija Antonlja Breznik. Gizelina bolnica v Celju naznanja, da je umrla dne 21. januarja 6. s. Krescencija Antonja Breznik, doma iz St. Jurija ob Taboru. Priporočamo jo v pobožno molitev. N. p. v m.! Slovenec na nemškem podmorskem Colnu. Nag prijatelj nam piše iz Ptuja: Moj bratranec Miha Kosar se nahaja kot mornar na nemškem trgovskem podmorskem Čolnu ,,Deutschland" in se Je že dvakrat vozil pod vodo iz Evrope v Ameriko. Kosar je že kot mlad fant odšel na Nemško. Nekaj 6asa je bil v velikih Kruppovih delavnicah v Porenju, odkoder je odšel v Hamburg, kjer je vstopil v nemško trgovsko mornarico, Berivo za vojake. Osrednja posredovalnica za vojaško berivo na Dunaju (Zentralstelle lur Soldatenlekture, VVien IX.) je že razposlala vojakom na bojiščih in v bolnišnicah ogromno število knjig, knjižic in časopisov. Tudi slovenski vojaki so dobili pri njej že veliko beriva. Vse to je storila posredovalnica z milodart Tudi dopisovanje in razpošiljanje opravljajo prostovolici in prostovoljke, vecinoma udje Marijinih družb, ki prihajajo po svojih uradnih urah v posredovalnico, da tam žrtvujejo večerne in nekoliko nočnih ur za vojake. Stevilo pisem in aoslanih knjig in spisov obsega že več milijonov. — Zdaj pa mi piše posredovalnica, da ji je slovensko berivo popolnoma pošlo, in me prosi, naj bi objavil v slovenskih Casnikih prošnjo za slovensko berivo, Vsak ve, koliko morajo trpeti naši vojaki. Lajšajmo jim njih hude ure vsaj s primernim razvedrilom! Ne terja se velikih žrtev. Zeli se samo, da pošljete prebrane knjige, koledarje, časopise in ftasnike na naslov: ,,Zentralstelle fiir Soldatenlektiire, Wien, IX.. Canisiusgasse 16. Kat milodari za vojako poštnine prosto." Važno je, da se ta zadnji odstavek ,,kot milodari za vojake poštnine prosto" ne izpusti,, ker bi se siccr morala placati poštnina. Pri časnikih torej ni treba drugega storiti, kakor na ovitku svoj naslov prečrtati, potem ovitek obrniti in nanj napisati gornji naslov. Mariborski darovalci lahko istotako pošiljajo te reči narivnost na Dunaj, ali pa naj prinašajo te reči v prostore u- pra\ništva ,,Slovenskoga Gosjjodarja" v tiskaml-sv. (Jir:Iii v Mariboru, odkoder so bodo skupno pošiljalo;, na Dunaj. Ker pa vojaki radi berejo nove ftasnike, zato prosim milodarov za vojako tudi v donarju-, ki, se naj pošilja na moj naslov. S teni donarjoin se bodo naročile knjige in mariborski slovonski listi ter pošiljali naravnosf vojakom na bojiSČa in v boluišnice. Prispevki se bodo objavljali v ,.Str'aži.'' Dr. M. Slavič v Mariboru,. Slovensko slrotišče in otroški vrtee r Vagsi.. Dne 25. januarja se je v begunskem taboriSču v Var gni pri Lipnici ustanovilo slovensko sirotišče in (Or. troški vrtec za uboge begunce. Pri otvoritvi je bilo navzočih vefi odličnih gospodov od cesarske namestnije, Otroci so zapeli pod vodstvom učiteljice gospd& Ce.i pesmici ^Popptnik" in ,,Oj ta soldaški boben", m deklica iz sirotišča pa je prednašala pesmieo ,,Sr«te ta." Slovesnosf se ie končala s cesarsko pesmijo. V sirotišcu je sedaj 16 dečkov in 8 deklic. Ce kdo ve za begunske sirote, naj jih pošlje v sirotišfie v Vag-: nu Za ustanovitev teh dveh zavodov sta se najviBč trudila ravnatelj g. Wolte in kapucin o. Joaliim Ferk. Naročnikora In razflrrodaJaEeem ^Slovensk^ga Gospodarja.4* Prav goste so pritožbe, da ,jSlovenski Gospodar" ne pride pravočasno. Mi tega nismo kiivi, ampak pošta. M i, o d d a m o 1 i s t z a r a z p r:odajalce reilno vsak četrtek predp/&Id n e n a p o |š t o, z a n a r o č n i k g p a i n s i cer za vse, v četrtek zve6er. V tej zadevi ne pomaga nobena pritožba in nobena reklamacija, amjtak samo potrpežljivost. — Nekateri narofiniki se pritožu.je;o, da list dobijo pozneje kakor drugi sosedje. Tudi temu nismo mi krivi. Mi ne nesemo li^sta za vsakega narocnika posebej na pošto, ampak zvežemo skupaj vse liste, ki gredo na eno poSto, in torej odpošljemo vsem naročnikom, ki imajo isto poSto, list naenkrat. Podpore za občinske ceste marenberškega okraja. Deželni odbor je sklenil podeliti podporo za občinske ceste, katere je poškodovala povodenj leta 1916, občiiiam: Muta 1600 K, Trbonje 800 K, Gornja Vižinga 1800 K, Remšnik 1400 K, Vuzenica 800 K, Janžev Vrh 600 K, Arlova Vas 1300 K, Ribnica 2860 K, Gortina 399 K, Sobota 1040 K, Sv. Primož I. 5400 K. Pernice 1800 K. Občine dobijo lzplačano to podporo, 6e popravijo ceste vsaj do 31. avg. 1917. Kadar se dovrši delo, naj obfiina to naznani deželnemu stavbenskemu uradu, da pošlje inženirja k kolavdaoiji. Požrtvovalna slovenska žnpnija. Od S\\ Barbare v Halozah se nam piše: Približno 600 mož in mladeničev se bojuje na raznih bojiščih iz naše župnije za cesarja in domovino, med temi jih je 80 padJo na polju Časti, 16 pa jih je odlikovanih z raznimi kolajnami. Vsem pa prvahi. Franc Gol iz Velikega-vr-'ba, ki ima že štiri odlikovanja, dve mali srebrni, 1 bronasto ter prusko zaslužno kolajno za vojake, Cast in slava živim, mir in dušni pokoj rajnim! — Lani meseca septembra smo oddali za vojaške namene 18 zvonov iz župnije, ostal je samo naivečji pri župnijski cerkvi in naistarejši pri stari župnijski cerkvi Sv. Katarini na Beli. Cela župnija ]"e z zvonovi vred oddala za vojaške namene 5578 kg bakra, oziroma kovin, razun tega se je oddalo leta 1915 za iste namene 108 bakrenih kotlov za žganje. — Petega voinega posojila pa se je po prizadevanju 6. g. župnika Janeza Vogrin ter šolskega vodja Cirila Vobift župnija v veliki meri udeležila. Župnik, ki je že pri pre.jšnjih posojilih nabral lepo svoto 168.800 K, je nabral pri petem vojnem posojilu zopet 136.200 K, ki jih je odposlal na pristojno mesto, tedaj vsega skupaj doslej 305.000 K. Gospod šolski vodja in marljiv tajnik tukajšnie posojilnice Ciril Vobic pa je nabral 52.600 K, pri četrtem posojilu pa 2600 K. ObCine t župniji so podpisale 57.500 K. Ker so pa tudi vojaki podpisali, kakor nam je znano, zdatne svote pri vojaški oblasti, lahko računimo, da je doslej položilacela župnija najmanj 500.000 K ali pol milijona na oltar domovine. To so žrtve naših slovenskih ljucll, ki so jih v prejšnjih casih nekaterniki imeli, le v zasmeh in zaničevanje. Od voJaSke slnžbe oproSčenl. Domobransko ministrstvo razglaša: Osebe, ki so bile zafiasno za določeno dobo oprošcene od vojaške službe in katerim je potekel rok, do katerega so blle oprošfiene, ali pa so izstopile iz službe, zavoljo katere so bile oproSCene, je smatrati od dne, ko je potekel ta rok, kot vojaške osebe in se morajo v 48 urah Javiti pri pristo}nem vojaSkem dopolnilnem poveljstvu, Tsto tndi velja o osebah, ki so se predložile za oprošcenje ter so ostale doma, dokler se njih prošnja reši. Ce se je ta prošnia zavmila, so z istim dnevom, ob katerem so obveščene o tem, smatrati za vojaSke osebe in se možajo javiti. Orožnlškl nmor pri Oplotnlcl. Svoj 8as smo porofiali, da je posestniški sin Leopold Matevžič pri Oplotnici ustrelil namestnega stražmojstra Antona Glančnik. ki je imel od oblasti nalog, da zapre Matevžifiev miin, da se prepreci nedovoljeno mletje žita. Prejšnji teden sta stala Leopold Matevžič in njegov o6e Anton pred celjskim sodišCem. O6e je priznal, da je vedel, da bo sin streljal na orožnika, sin se Je pa zagovarjal, da ]e hotel Glančnika samo ostrašitl, a ga je po nesreči smrtno zadel. Sin je bil obsojen na 8 let težke jeSe, o8e pa na 7 mesecev. Oba sta kazen takoj nastopila. Nov zemljovid. Tvrdka G. Freytag & Berndt na Dunani VTT. jp izdaia nov zemljovid, ,ld obsega severni in vzhodni del Rumunije, pokrajino MoldaTO, Bukovino in del Besarabije. Zenrtjovid je zelo pregleden in ga priporočamo. Stane s poštmoo vred K 1.30 in se dobi pri omenjeni, tvrdku kakor tudi v knjigarnah. . Gospodarske novice. lX z rfnom ter imam vefi polovnjakov nakupljene- \_&Ł&ittj®?Łz~z Sh nreoSsniih delavcev. Ali imam pravico kot goiumK Pla^ati od teb 8 polovnjakov to pohmfai Svek^75 K, ali pa moram dati cehh 9.oO K? 2. Nadalie'imam velike vinograde okoli pet ftetrt ure od doma oddaliene in imam v tamošnjih kleteh precejšnjo množino kupljenega vina za razprodajo. Vprašam torej ali tnoram vsako množlno posebej, lastnega m kupfienega vina deželi naznaniti in katen znesek lmam v istem vinogradu za plačati za množino, katero potrebujem za tamošnje vinogradne delavce? Odgovor: 1. Ako vse določtte za domačo uporabo, imate pravieo, da se Varo naloži polovična naklada, 2. Ni treba vsakega posebej naznanrti, ampak koliko ga imate določenega za domačo rabo in koliko za prodajo. Ako rabite, t. j. ako imate dovolj lastnega vina zu' domafto rabo, plačate polovično svoto naklade, iorei 4.75 K ,Za ono nakupljeno vino, ki bi ga eventuelno tudi. uporabili za domačo pijaco, pa bi morali plafiati 9.50 K. — II. Z ozirom na novi vinski davek Vas vprašam sledeče: Jaz kot župnik moram imeti za svojega naslednika pripravljenih vedno 6 (Sest) pjlovnjaiov vina kot takozvani deputat. Tiega vina ne smem prodati, rabim pa ga tudi sam ne, Lahko fie zgodi, da umrjem, da grem v pokoj, da odidem iz žuonije na drugo faro itd. Jaz za svojo osebo ne bi rabil toliko vina, a z ozirom na to dolžnost, ki jo imam do svojega naslednika, mora to vino v kleti ležali Ali bo to vino tudi obdačeno? Prosim za točen odgovor v BSlov. Gosp." — Odgovor: To vino se ne bo obdačilo, ker ni namenjeno za Vaš konzum, ampak za oddajo. Kaj pa bo storil Vaš naslednik ž njim, sedaj ne pride v poštev. — III Blagovolite naznanifi, all, bo izabela tudi obdačena. Kaj pa z vinom, katerega kdo do 31. decembra t, 1. ne namerava za sebe porabiti, ne prodati, ampak hraniti eno ali več let naprej? Ali se bo tisto tudi obdačilo in kedaj? Ali se to pri naznanilu vina more posebej opommti? — Odgovor: Izabelo se bo ravno tako obdačilo, kakor vsako drugo vino. Vina pa, ki se hrani za naprej, se ne bo obdaCilo, ker ne veste, ali ga proda<e ali ne. Ce ga drugo leto določite za pijafio, se bo drugo leto obdačilo. — IV, Leta 1915 sem napregal 200 litrov mošta in k temu sem pridjal 100 litrov vode, tako da ga je sedaj 300 litrov. To pijačo uporabim za domačo uporabo. Leta 1916 pa sem naprega! 250 litrov mošta in k temu sem pridjal 50 litvov vnde. To količino še tndi sedaj imam v -svoji kleti. Vino je polovioo od brajde (izabele), polovico pa od Smarnice in ni6 od cepljenega trsa. Ali se mi bo vse vino obdačilo? — Odgovor: Ako lahko dokažete, da je pri vinu toliko in toliko litrov vode, se Vom bode gotovo aamo od vina racunil davek. Vlnska naklada. Tiskovine za naznanilo vinskih zaJog se dobijo pri deželnem uradu za vinsko naklado v Gradcu (deželna hiša), pri dacarjih v posameznih okrožjih in pri občinah, ki piš*»jo v Gradec po tiskovine. Občinske urade prosftno, naj gredo vinogradnikom v tem oziru na roke in jlm naj dajo potrebnih pojasnil. Kako je treba naznaniti vinske zaloge in do kedaj, Je obširno poročal ^Slovenski Gospodar" v zadnji in predzadnji številki. StroSki vlnogradništva na Dolenjskem. L:.st ^DoIenjske Novice" pišejo: Kmetijska šola na Grmu je na podlagi rafiunskih izkazov in z vpo&tevanjem vseb merodajnih postavk, ki se tičejo obrestovanja in amortlzacije ene in druge gospodarske glavnlce, izračunala, da jo stane v njenem vinogradu v Trški gori 1 liter vina v zadnjih desetih letih in sicer: 1. 1907 62 v, leta 1908 42 v, leta 1909 43 v, leta 1910 6 K (slaba letina, pozeba, to6a), leta 1911 1,40 K, leta 1912 7.68 K (zopet slaba letina), Ieta 1913 1.09 K, leta 1914 89 v, leta 1915 1.27 K in leta 1916 1,72 K, tar ko. da jo stane v tem desetletju 1 liter vina povpre8no 2.15 K. V dobrih letih je stal 1 liter vina 42 v: v slabih Ietih se je povzdignila pridelovalna cena celo na 6 K in na 7,68 K! Ti podatki jasno kažejo, kako malo varne in nezanesljive so vinske letine na Dolenjskem in kako velike izgube prizadevajo vinogradnikom neugodne letine. S slabimi letinami se silno podraži ves vinski pridelek tudi drugih let. V zadnjih desetih letih sta bili dve prav slabi letini (Jeta 1910 in leta 1912), ki sta tako neugodno vplivali na povprefino pridelovalno ceno vina, da se je ta zTiSaJa na 2.15 K! — Iz šolskih zapiskov je nadalje povzeti, da znaša letni pridelek vina v tem vlnogradu na 1 ha povprek 40 hl, da je znašal najnižji pridelek (Ieta 1912) 5 hl, naj\igji (leta 1909) pa 87 hl. Iz navedenih številk lahko vsak povzame, v kakem položaju se nahaja rentabiliteta dolenjskega vinogradništva z ozirom na cene, ki so se plafievale za vlno do zadnjega leta. Vsakemu bo po gorl imenova»ih cenali pa tudi iasno, zakaj ne morejo biti za vinske kupčijo merodajne edino le pridelovalne cene »ina. Enako kot na Dolenjskem, fie še ne slabše, ]e glede tinskih oi»n in letin tudi na Slovenskem Šta- ierjf*. - : ¦ ^"^^'P^ '