Divji lovec Bartek Gronikovski. (Poljski spisal K. Przenva-Tetmajer; preložil Alojzij Benkovič. Bartek Gronikovski iz Bukovine je imel »svojih« de•et zapovedi, čeprav jih pravzaprav ni bilo deset. >Tvoj gozd sem, da lahko hodiš po meni, kakor se ti ajubi.« »Gozdarja ne izzivaj po nepotrebnem, svinca mu pa le pošlji pod kolena.« »Zapomni si, da nikdar ne bodi prenagel.« »Ne poželi iz tujega gozda ne kosa, ne drozga, ne strž!k»,.ampak samo to, kar na hrbtu lahko neseš.« »Ł>ivji lovec, ampak tak, da te ne ujemo!« ^azen tega je imel še dosti pregovorov, na primer: • »^a svojem nabij, — na tujem ubij!« i »V tujem gozdu ustreljena, — koča razdeijena.« | »Z doma z mošnjo polno zrna, domov — lepa srna.« »Baba je podobna zveri, — če je treba, dobro meri!« Drugi lovci so se naučili od njega teh pregovorov in fako se je ftirila njegova slava ne le kot strelca, ampak hidi kot pesnika. Bartek Gronikovski je bil že rojen divji lovec. Bil je srednje velik, sub, uren ko ptič, gibčen ko postrv, hiter ko Hsjak in divjačine laeen ko ris. Bil je pa tudi podoben risu po mačjih kretnjah, kajti kadar je šel po cesti na trg, je stopal tako lahko, kakor bi se bal, da bi ¦ hojo koga ne preplašil, oči, ki so mu bistro švigale na Vse atrani, pa je imel take, da se je zdelo, kakor bi na tri•to korakov daleč videle v goščo. Poleg lovskega obrta Bartek ni hotel znati ničesar drugega, razen kadar je bila sila. Spomladi, poleti, na jesen, pozimi, če mu je le količkaj dopuščalo gospodarstvo, naj je potem ostalo kaj za jutri, ali nič — hajd s puško v gozd. Včasih ga po dva ali tri tedne žena ni videla doma. Dasi je bil znamenit »kozar«, je vendar najrajši zasledoval srne, lisice in zajce. »V skalovju je veselo, pa preveč jasno«, je rekel. Kadar pa je prišel v gozd, je bilo tam njegbvo življenje, njegovo veselje. Vsako zelišče je poznal, vsako vrsto mahu in gozde dalec, daleč naokrog. Nikoli tam ni zašel. Tak dober nos je imel v gozdu kot volk ali pes, povsod se je znal izmo- tati. ..^¦..i,d.fi7JQii. Pa kakšen je bil ta gozd! Okrog Novega trga, okrog vasi so sekali, pol Tatrami pa samo toliko, kolikor je bi!o treba za drva, in še to samo na kraju gozda. Pod Košisto, pod Vološinom, pod Golico in Kolovim se ga nihče ni dotaknil. Drevo je rastlo iz drevesa, smreke, jelke, javori, bukve, med njimi pa nizke divje maline, glogi, jerebike, štrleče iz goščave, osati, bičje in plezalke. Bili so tu brlogi, kjer se je človek lahko skril, tu se je ]ahko udrl v gnilobo in nevarno trohnobo, pogreznil se v gnijoči močvari, zadavil se v zamotanih, prožnih in upogljivih protovih, halugah, rozgah in dračju, ki se je udajalo pod pritiskom, a se ni dalo raztrgati, objemajoe človoka kakor s prožno mrežo in ovijajoč se ga kakor davece kače. Tam je bilo živijenje Bartka Gronikovskega, tam njegovo veselje. Prodiral je med orjaškimi, z mahom porastlimi drevesi kakor medved, smukal se skozi gosno kakor lisica, skakal čez podrta debla in gozdne potoke kakor jo!en, vohal po gozdu kakor volk, vzpenjal se na jelke kakor maoka in se na drevesnih vrhovih gugal kakor orel. To ga je silno veselilo. Puško je vtaknil pod kak kamen ali jo vrgel v goščo, sam pa je, čeprav ni bilo treba, splezal na smreko ali jelko in se šele odtam ozrl naokrog. Okoli in okoli njega gozd, nič drugega kot gozd. Vrhovi brezštevilnih dreves, tukaj ostro štrleče črne, gosto rastoče smreke, tam košate, zelene bukve in javori, vse to ga je zalivalo kakor morje ... Nad gozdi, senožeti, jasne, široke ravnice, še više p* strme stene razvitega skalovja, še više oblaki, — in še više nebo . . . Tako se je na smreki ali jelki včasih po pol dne gugal Bartek Gronikovski, včasih po pol noči kot jastreb. Gozd pa je bil včasih tih, kakor da je mrtev, včasih pa se je zibal in šumel, z njim pa se je zibal zdaj sem zdaj tja Bartek Gronikovski na smreki ali na jelki, se v vetru poganjal naprej in zopet nazaj. Veter pa je pihal v krogih. Včasih je bilo na eni strani gozda tiho, na drugi pa so se drevesa klanjala v polkrogu, kakor bi jih kosa podirala. Včasih pa je gozd stal na miru, a od daleč je prihajal šum čezdalje bo!j blizu, dokler ni objel dreves in zavel preko njih kakor jastreb 8 prsi in perutmi preko klasov, kadar ptiče lovi. Klasi a9 upogibljejo, on pa s šumom odleti. Kadar je solnce jarko sijalo, da se je zdelo, kakor bi pihal žarek veter, ali kadar je zlata, vesela tihota ležala nad okolico, takrat je Bartek Gronikovski vdihaval vonjavo gozda, ostro in svežo, in zdeio se mu je, kakor bi njegovim pljučem rastla krila. Čutil je, kakor da mu morajo vsak čas vzleteti iz prsi in kar šiniti nekam na svojib krilih. Gozda je tako treba k vsaki stvari, kakor basa k goslim. Ako si žalosten — tudi on ni vesel; ako si vesel, tudS on ni siabe volj-e. Ako si tih — pač pošumeva, a tako, '1« ga komaj slišiš; ako poješ — ej. že se oglasi tudi on, če- prav je bil pri miru. Tak je, kakor spremljevanje k godbi: udari katerokoli noto, on takoj povzame za teboj. Kako bi ga potem ne videl rad? Saj te niti tvoja žena in tvoji otroci ne razumejo tako. Ko bi te lel Pečevje ni tako Ln tudi voda ne. To je nekaj močnejiega od človeka, noče se mu ukloniti — gozd pa. Kakur bi bil tvoja zibelka ali leži?če. Še po smrti bi ti ne bilo nikjer boljše kot v njem. Rakev bi ti bil, pa kakšna! Pa snolil bi nad tabo. Razsežna rakev bi bila to, vonjava, črvi bi te ne snedli, k večjemu medved ali volk, častita zverjad. in tudi duša bi bila vesela, ko bi odletela, da te ne bodo vrgH v kako jamo, čeprav je posvečena, amnak da boš leSal kakor javor, kadar mu korenine zgnijejo ali pa ga ve4er prevrne — s prostimi prsi proti nebu, čeprav mrtev. Bartek Gronikovski je poznal gozdno zverjad kakor snjegova žena svoiih petero gosi pri koči. Kar na slepo ni streljal in se je dr/al lovske navade, da je prizanašal brejim samif-am in vpdno gleda! na čas. Samo takrat, kadar je že preveč pritiskala beda v koči in je pritiskal giad (znano je, da v Bukovini žito ne dozori), — takrat pa ni i/biral. Srna. zaioc — na te je najveokrat stre'jal. Na jelena je sfrelja] trikrat. a nikdar arenno. Bi'o jih je malo. težko ;e bilo naleteti nanj. Diviih koz je podrl brez števila, divja prešir-a dva in pot medvedov. Doma je bilo veselje. liranc za dolgo nasa, kože je prodal, — to je bil zmerom naj boljši strel. Šele ko je imrl Bartek Gronikovski tvpt v torbi. zajcp a]\ srno, ko sp je Hil že umiril, šple potpm jp rad opazova1 življenjp rvprjiidi. Po' cc^v urp je giodal <\W]e ppfp'ino (ruževrp a!i ghišrp). kafpri pospbno za Tatrami na južni strfini okoli Krivana in Volovca radi posedajo po jerobikab brinah in malinah, čuvajoc se od zgoraj orlov in jaslrebov. ne zaupajoč tudi rušju in lesni gošči, iz katere so se plazili urni ris, zvijačna kuna, krvoločni, zahrbtni lisjak in nenadoma kakor blisk naskakiijOČa divja mačka. Tam so razpenjali svoje krasno perje, na dva kraja razdeljene repe, lepo pisane peroti, tam so imeli med sabo svoje bitke, se kakor nori metali na počepajoče samice, podirajoč jih pod sabo in celi naježujoči se v divji zaljubljeni strasti: tam so se potem greli na solncu kakor osleppli. Tam so švigali po tokavah divji golobi, bistri in previdni; tam so s frfotanjem vzletavali žrjavi in divje race, velike in težke križevke in manjši, vitki kreheljci, padali v močviija in kaluže po dolini v bujno travo, ali pa pluli po jezercih. Drugod, v Raztokih, je vedel Bartek za bele' podlasice s črnimi repi, ki so lazile izpod kampnja s priostrenimi smrčki in bistrimi očpsci naprej. Večkrat je prpsekal z dobro pomprjenim strplom iz puške ali kamenom gonjo kune za npsrečno veverico, bežečo z drevesa na drevo, in z naprpj nasopirjenim repom skakajočo preko tenkib vej. Veverice je imel čez vse rad. Kadar je katero ugledal na drpvpsu. je bil takoj pripravljon, da se je ne bo mogel nagledati. Kako se ta veverica vzppnja po dpblib, brzi po vejah, seda. zdaj zasuče g'avico zdaj sp ozre, zoppt spda, ii; ¦5P pokrije z repom kakor žpnska proti dpžju 3 plaščpm! S tačico pograbi šiško in prirnp troti, luščine pro? motati in ¦jpmp grizti. Vpselje jo jp g'edati! Tudi nanje je strpl.ia' Bartek. a samo ko je bil mlad in nage! za strel. Tudi doma jih je impl par. pa so sc mu smili'e; zato jib je kmalu izpustil. Tudi žolnp je imei rad, opazoval jih je pri deln kako živabno kliu:o:o skorjo. z rppom uprtp ob drevo. ali pa sp. posobno spom'adi, kaKor na piščante piskajoč naglo izprpletavajo mpd vejami. Kadar se je »oga zadrla — ]e prialuškoval. kndar so drozgi zazvonili — je obstal. Ne samo radi njih prijet- nega glasu; kjer se oglašajo proti koncu marca ali v začetku aprila, tam tudi sljuka leta. V Tatrah je redka in jo je težko ustreliti, kadar v večernem mraku leta ob gričih, vendar jih je nekaj prinesel otrokom v kooo. A to j« bil strel samo za zabavo, ako je imel v rogu dosti smod-** nika. Največkrat pa je legel pod smreko, jih vabil žvižgaj* in potem vlekel na uho, kako hripajo. Rad je gledal zvečer, posebno kadar je bil kje na vIj šini, kako v goščo pod njegovimi nogami v jekleni, mrzH mrak leti sova, ptica ogromnih, razmršenih perutnic, podobna strašilu, ki ne naznanja nič dobrega. Gledal je zft njo, dokler ni izginila. z nekakim praznovernim atraho-B v srcu m je gledal za njo v gozd še potem, kakor bi se tam moralo nekaj zgoditi. Nikoli se mu ni mudiio streijati, kadar se je pripiazD do divjih koz in se mu ni bilo treba nikogar bati. GW*da» je. kako se pasejo po goličavah, kako lazijo po pečinah, hodijo po pomolih nad prepadi, da se človeku zdi, Va*or bi tam niti ne bilo prostoroka, kamor bi mogle uprptJ parklie. Odtod jp preklicana žival giedala doli v grozn! prepad, kakor bi imela perutnice, pa ima samo DO.,'e. All pa ti skofi na skalico, da komaj vse štiri nogp postavi skupaj in tako stoji tpr vije z nosom, če bo kaj opazila ali i&> vobala. Videl je Gronikovski, kako se koza brani orla, kako koza kozlička skriva z životom, kako naskakuje ro>parja z rogmi, vide! je. kako je nokoc m'ada kov.a, a ven«lar šp prptpžka, da bi jo orp! mogpl odnosti. dirjala oG, ,kalp do skale, s krpmplji lacnega orla v brbtu, a tak© hUro da w sp mu krila v nac;lpm hepu razprostrla m jo ]9 moral pustiti. Vpčkrat se je Bartkii posrpčiln uatrelih kozo, ki je imela še brazgotine v bakib od takega b<'ga. (Dalje pribodnilf.)