r Mhmkanmmea • m [ ŠTEV. 23 LJUBLJANA, DNE 3. 3 IUNIJA 1957 LETO X. Naše stališče glede načrta o določitvi minimalnih mezd v Sloveniji Banska uprava je v smislu ministrske naredbe o minimalnih mezdah izdelala načrt, na podlagi katerega naj bi se v Sloveniji določile minimalne mezde. Mi smo svoje stališče k min. na-redbi že ponovno pojasnili in poudarjali, da uredba, taka, kakršna je, delavstva v Sloveniji ne more zadovoljiti. Ne samo, da so z naredbo določene minimalne mezde dosti nižje kot pa znaša eksistenčni minimum za delavsko družino, temveč se že iz do« sedanjega obnašanja delodajalskih organizacij vidi, da bodo delodajalci določene minimalne mezde spremenili v redno delavsko mezdo in bo posledica te naredbe, da bodo delavci pri nas večinoma plačani pod eksistenčnim minimom. Nadalje je velika napaka, ker je naredba izključila delavce pri gradbenih delih, prevzetih od države. Pri teh gradbenih delih so bili delavci doslej najslabše plačani in, če je bila kje potrebna določitev minimalnih mezd, je bila ravno tu. Tudi naredba iepustila poljedelsko delavstvo, tako da se slabo plačani viničarji s to naredbo ne morejo okoristiti. Ravno za tiste panoge, za katere bi mogla največ koristiti, izdana naredba ne velja. Iz teh razlogov je JSZ odločena zastaviti vse svoje moči, da se ta odredba čimprej spremeni tako, da bo ustrezala gornjim zahtevam. Dokler se to ne zgodi, moramo storiti vse, da na podlagi sedaj veljavne naredbe dosežemo za delavca 8im ugodnejše minimalne mezde. Zato je JSZ podala k osnutku g. bana naslednje pripombe in predloge: Predloženi osnutek razvršča delavstvo v tri vrste (kategorije) in nato določa za vsako različno minimalno mezdo. To določanje minimalnih mezd po kategorijah pa, mislimo, je v nasprotju s pojmom o minimalnih mezdah in v nasprotju z uredbo samo. Odst. 4. čl. 2. ministrske uredbe pravi kar na splošno, da upošteva ban pri določanju minimalne mezde gospodarske in socialne razmere, zlasti pa življenjske in proizvajalne stroške v območju banovine. Naredba predvideva različne minimalne mezde samo za odrasle in mladoletne delavce in za kraje pod in nad 5000 prebivalcev. Samo pri kvalificiranih delavcih govori uredba o strokah oziroma panogah. To razlikovanje je v skladu s pojmom minimalne mezde. Minimalna mezda je vsaj za naše razmere tista mezda, ki naj krije najnujnejši eksistenčni minimum. Različne minimalne mezde je zato mogoče določiti samo za primere, kjer je eksistenčni minimum različen. — Po najnujnejšem eksistenčnem minimu pa se razlikuje predvsem odrasel delavec z družino od mladoletnega delavca, nadalje je možen različen eksistenčni minimum v različnih krajih, oziroma okrajih, nikakor pa ne v različnih panogah. V Ljubljani je na primer eksistenčni minimum isti za tekstilca kot za mizarja ali dimnikarja, ker so gospodarski in življenjski pogoji v Ljubljani za vse ljudi isti, kar se tiče minimalnih stroškov vzdrževanja. Zato smo mišljenja, da je zgrešeno, če se določajo različne minimalne mezde za različne stroke, ker je to razlikovanje v nasprotju s pojmom minimalne mezde in v nasprotju z odredbo in tudi krivično. Opozarjamo nadalje, da ravno določitev različnih minimalnih mezd za različne stroke — če to razlikovanje nima opore v različnosti eksistenčnega mininia — jemlje minimalnim mezdam značaj najnižjih plač in jim daje značaj navadne tarife mezd. S tako kategorizacijo po strokah bo predložena odredba sama podprla in legalizirala težnje delodajalcev, da bodo minimalne mezde postale maksimalne. Minimalna mezda, to ja mezda, ki naj krij« najnujnejši eksistenčni minimum, mora biti ob enakem eksistenčnem minimu samo ena. Kakor hitro pa se določijo ob enakem eksistenčnem minimu za različne Stroke, bodisi po težavnosti, bodisi po nevarnosti dela, različne mezde, to niso več minimalne mezde, temveč navadna tarifa za minimalne mezde. Pa če se že dela razloček med posameznimi strokami, je razlikovanje po nevarnostnih razredih, kot to dela predložena odredba, v načelu zgrešeno. Iz teh razlogov predlagamo, da se predložena odredba tako spremeni, da se določi za vse panoge in vse stroke v banovini ena sama enotna minimalna mezda. Tako enotno določena minimalna mezda bo potem imela značaj minimalne mezde nekvalificiranega delavstva v banovini. Od enotno določene minimalne mezde naj se določi posebej in različna mezda samo še za mladoletne delavce in za tiste, ki so zaposleni v trgovini in obrti v manjših krajih, tako da bi v skladu z uredbo v vsej banovini veljale le tri postavke minimalnih mezd, 1. splošna, 2. za mladostnike in 3. v manjših, cenejših krajih. Glede višine teh mezd pripominjamo tole: v uredbi je dana možnost, določiti splošno minimalno mezdo od 1.80 do 3 din. Ta okvir je po našem mnenju podan z ozirom na različne življenjske pogoje v različnih banovinah. Gotovo pa je, da so v naši banovini življenjske potrebščine najdražje in da našemu standardu nikakor ne ustreza niti najvišja možna postavka 3 din. Ker pa preko te postavke g. ban ne more iti, zato predlagamo, da se splošna minimalna mezda za vso banovino za vse stroke in panoge določi na 3 din od ure, za manjše kraje 2.75 din in za mladostnike po 2.50 din. Glede krajev pod 5000 duš pripominjamo, da pravi odst. 3. čl. 2. uredbe, da ban sme v teh krajih in ne mora določiti nižje mezde za obrt in, trgovino. Iz tega sledi, da sme ban potegniti to mejo tudi nižje in določiti posebne minimalne mezde samo za manjše kraje. Ker je pri nas le malo krajev nad 5000 prebivalcev, bi večina v obrti in trgovini zaposleriih delavcev prišla v to nižjo kategorijo. To bi bilo pa zelo krivično, ker je znano, da življenjske potrebščine, tako živila kot stanovanja v naših manjših mestih, kjer ni urejenih tržnih razmer in ne gradbene delavnosti, niso cenejša, temveč mnogokrat dražja kot pa v velikih mestih. Zato naj bi se g. ban čl. 2. odst. 3. poslužil samo za one kraje z manj kot. 2000 prebivalci. Značaj industrijskih podjetij naj so določi v smislu § 6. odst 1. zakona o zaščiti delavcev in ne po § 32/1 obrtnega zakona, ker je formulacija §6/1 zakona o zaščiti delavcev jasnejša in se da po tem določilu brez sporov razmejiti obrtno od industrijskega podjetja; medtem ko je pojem industrijskega podjetja po § 32/1 obrtnega zakona zelo nejasen in raz- tegljiv in daje možnost zlorabe pri opredeljevanju podjetij v industrijska in obrtna. Cl. 6. predlagane odredbe naj odpade, ker je v nasprotju z uredbo. Po čl. 6. uredbe veljajo enkrat določene mezde, dokler jih ban ne spremeni, toda najmanj 6 mesecev. Iz cele uredbe se vidi, da morajo določene minimalne mezde veljati za vso banovino in za vsa podjetja. Glede mezd kvalificiranih delavcev uredba celo izrecno določa v odst. 2. ČL 2.: Tako določena minimalna mezda velja za vso gospodarsko stroko v območju banovine. Proti predpisom uredbe bi bilo, če bi se delale izjem« za posamezna podjetja. Tudi delodajalcem ta določba ne more odgovarjati, ker ne gre, da bi slabša podjetja konkurirala s tem, da bi plačevala slabše mezde. Ce bo eno podjetje zaprosilo za znižanje, bo to dalo povod, da bodo zaprosila še druga. Tudi nasprotuje pojmom minimalne mezde, ker eksistenčni minimum delavcev ni odvisen od uspevanja podjetja, v ka-_ terem je zaposlen. Tudi tdfuii&io neizvedljiva je ta izjema, ker da Bi zanesti na knjige, na podlagi katerih naj hi se slabi položaj podjetja Ugotovil. Slab položaj na podlagi svojih knjig dokažejo lahko vsa podjetja. ( Kolektivna pogodba za stavbinsko delavstvo podpisana Pogajanja za kolektivno pogodbo gradbenega delavstva, ki so se začela 13. dec. 1936, so končno prišla do svojega zaključka. V sredo, 26. maja, je bila podpisana kolektivna pogodba. Dolgotrajna pogajanja za to kolektivno pogodbo, o katerih poteku je >Pravica< sproti obveščala stav-bince, so pokazala, koliko je resnice na zagotavljanju in obetanju gotovih ljudi in časopisov, o zboljšanju delavskega položaja pri nas. Od lanskega leta so se zvišale cene življenjskih potrebščin za več kot 20%, toda pri pogajanjih za plače, ki so prvi in bistveni del kolektivne pogodbe, so morali zastopniki delavstva napeti vse sile, da se niso plače od lanskih celo znižale. V okrajih z razvito industrijo, kot so Kranj, Radovljica, Kamnik, Litija in tudi v delu ljubljanskega okraja, so podjetniki ves čas pogajanj vztrajali, da se določi mezda navadnih delavcev na 2.75 Din. Sele na predzadnji razpravi je zastopnikom JSZ uspelo, da so z odločno zahtevo dosegli v tretjem mezdnem razredu, kamor spadajo ti kraji, od prvotno določenih 2.75 Din sedaj do 3.25 Din. Koliko razprav in ostrih debat je bilo, ker so podjetniki vztrajali, naj bo plača navadnih delavcev v Ljubljani samo 3.25 Din, medtem ko je bila lani za novo sprejeta dela v Ljubljani 3.50. Podjetniki so vedeli, da bodo po zak. o minimalnih mezdah lahko nekoliko nižje plačevali kot pa po pogodbi, zato je bil boj za mezdne tarife tako težak. Pred časom je bila pri g. banu paritetna komisija, katera je vodila pogajanja. G. ban je ob tej priliki obljubil, da bodo plače, določene v kolektivni pogodbi, veljale tudi JA javna dela, razen tistih, ki so plačana iz bednostnega fonda, toda tik pred podpisom pa je banska uprava sporočila, da ne bo priznala mezdnih tarif v kolektivni pogodbi tudi za druga zasilna dela. Kaj vse se bo pri javnih delih delalo pod zasilnimi deli in delavce tam poljudno plačevalo, bo treba točno določiti, ter je bilo sklenjeno, da bo šla tozadevno ponovno deputacija na bansko upravo, da se to točno določi in s tem zaščitijo delavske plače. Več o tem prihodnjič. Delavstvu JSZ kamniškega okraja Radomlje. V nedeljo, dne 18. junija, bodo priredile skupine KDM iz kamniškega okraja prvo svojo večjo prireditev v Radomljah. Sedaj, ko se je prebudila vsa narava k novemu življenju, je prav, da se tudi mi vzdramimo in tako rekoč duhovno pripravimo k novemu življenju. Zato ne bomo premišljevali, ampak se bomo vsi do zadnjega tovariša in tovarišice udeležili te prireditve, da tako pokažemo našo krščansko zavednost in skupnosti K uredbi o minimalnih mezdah Gospod ban je na podlagi čl. 3. uredbe o minimalnih mezdah zaslišal mnenje delodajalskih in, delavskih zbornic in je sklical anketo, ki se je vršila v soboto dne 29. maja 1937. Jugoslovansko strokovno zvezo sta zastopala tov. Lombardo in Bore Mavrici]. Zastopala sta stališče JSZ, ki je obrazloženo v uvodniku. Strokovna zveza kovinariev Jesenice. V nedeljo, 6. junija, se bo vršila sv. maša za pokojne člane JSZ skupine Jesenice. Sv. maša bo ob 10 dopoldne v cerkvi na Jesenicah. Pri sv. maši bodo peli Slani skupine pod vodstvom tov. Jeraša. Vsi člani se s tem obveščate in prosimo, da se te maše udeležite v največjem številu. — Odbor. Jesenice. Za mesec Junij 100? se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah,in prstkih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, iri Sicer: 6. junija 1987 g. dr. Keržan Bartol, 13; junija 1987 #..-drs Ceh Milan, 20. junija 1987 g. dr. Kj er.ž a n Bartol, 27. junija 1937 g. dr. Ceh Milan, 20. junija 1937 g. dr. Keržan Bartol. Javornik. Morda se kdo boji, ako se organizira v. naši skupini in ne kje drugje, kjer se celo grozi in terorizira na vse načine, da bo potem zletel na cesto? 1 ■Ne! Nikdo nima te moči in ne možnosti, dokler sem zvest svoji službi in nisem pri tem ničesar zakrivil. Kar pa se dogaja zunaj po končanem delu, pa nikogar ijič ne briga in se tam lahko tudi vsak svoje pravice posluži. Brez strahu — saj smo že dokaj močni, vemo pa tudi, kaj delamo. Pristopajte v našo strokovno skupino kovinarjev JSZ na Javorniku in na Jesenicah kar korajžno! — Organizacijski zaupnik. Javornik. Pri nas se vse nedelje zvečer zaporedoma obratuje v oddelku grobe pločevine, delno pa tudi težke proge. Pa se delavci sem pa tja upirajo, da je Gospodov dan in da hočejo ta dan tudi svoj tako željeni počitek. V soboto, 22. maja, pa je bilo delavcem dojioldanske izmene že dovolj, ko je prišel »befek, da s« v nedeljo zopet obratuje od 6 pa do 2 ponoči,'pa so rekli: Ne! Mi imamo 6 dni v tednu ali 48. ur dovolj in ne bomo delali. Na vse to pa je ohratovodstvo, obljubilo sledeče premije, ako bodo ta dan L in II. skupina dobi nagrado 12 Din, III. in IV. 10 Din, V. j tv Vr.' skupi na pa 20' Din za 8 ur dela . Vprašamo1 gospode, ali mari nekateri, ki so v: nižjih grupah, manj delajo in niso ravno tako na nedeljo zaposleni, da se njim nakazujejo manjše mezde? To- ni na mestu. Ako imajo oni v nižjih grupah že itak malenkostne -— manjše plače, čemu še tu izjeme. — Pa to še ni vse. Glavno kar je, da se delavstvo upira nedeljskemu /delu; je to, da je vse prev«* šikaniranja in zmerjanja (padajo namreč izrazi, ki bi na cesti gotovo ne ostali brez posledic)! Končno pa se apelira na merodajne oblasti, da sc enkrat za vselej prepove nedeljsko akordno delo. — Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! — Prizadeti kovinar. Javornik. Pretekli torek, ko je jutranja izmena na Pini progi (H.) pričela obratovati, se je pri tretjem caglju zgodila delavcu Pavlu K o 1 i c h huda nesreča in jo bil prepeljan v bolnišnico z avtom. Ranjeni Pavel je zaposlen kot tretji zanjkar. Omenjeni cagelj mu je v taki naglici prerezal in obenem zlomil levo nogo, da so mu zdrobljene kosti izstopile. Silno hitro so njegovi tovariši pritekli na pomoč. Odnesli so ga na rešilno postajo, ki pa je pri nas taka, da ne odgovarja več potrebam tolikega delavstva.. Velika napaka je, da KID nima rešilnega avta za hiter prevoz ponesre-čencev. Zato apeliramo na vodstvo tovarne, da v ta namen preskrbi prepotrebni rešilni avto in tudi ostale potrebščine v zadostni meri. Končno pa še povemo, da poleg bolničarjev, ki so sedaj pri tem poslu, spadajo še povsem izučene osebe, ki, bi lahko uspešno nudile prvo pomoč v sili. Ta apel naj ne bo zastonj, ker jo bilo že veliko takih primerov, in delavstvo bo gotovo z radostjo pozdravilo tak ukrep podjetja. Delavcu Koifcliu pa želimo, da skoraj okreva, da bo *tiogel obiskati še letos naše lepe pore, katere toliko ljubi. Vsemu ostalemu delavstvu pa povemo, naj bo pri svojih opravilih zelo previdno. Napake, ki se pa pojavljajo, pa je treba odpraviti. — Očividec kovinar. ________________ Po I geslom »Človek pred vsem« se ' bo letos v septembru vršil v Parizu kongres naše krščanske strokovne internacionale, katera ima svoj sedež v Utrechtu na Holandskem. Za kongres vlada ie sedaj veliko zanimanje. Seja ožjesa odbora „Strokovne zveze kovinariev11 V nedeljo 30. maja se je v popoldanskih urah v Lescah vršila seja ožjega strokovnega odbora »Strokovne zveze kovinarjev«. Seje so se, razen tržiškega delegata, kateri se je opravičil, udeležili vsi. Na dnevnem redu je bilo poleg strokovnih poročil in poročil o delu posameznih skupin tudi konstituiranje odbora. Ta se je sestavil takole: predsednik Pukšič Lojze, Jesenice; podpreds. Stare Ivan, Kamnik; tajnik Smolej Tine, Javornik; odbornika Dacar Rudolf, Tržič, in Novak Aloj-z i j* iz Lesc. Tov. tajnik Rozman je poročal o najnovejši uredbi o sanaciji pokojninskega zavarovanja naših bratovskih skladnic. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je bilo mogoče uredbo izdati zaradi tega, ker so pristali na delno obdavčitev tudi rudniki na jugii države (Trebiče in Bor). Kratko poročilo je podal tudi o odredbi, kitera se pripravlja, da jo izda l*an o najnižjih mezdah. Sledila so poročila o staaju in de* la posameznih skupin. Zastopnika jeseniške in javorniške skupine sta poročala, da se je število zaposlenega delavstva pri KID znatno dvignilo. Posebno na Javorniku se dela tudi vse nedelje in praznike. Ugotovilo se je tudi, da so metode, katerih se poslužuje nova tako zvana »zelena« organizacija, povsem podobne nastopom socialdemokratskih voditeljev, ki so pred leti uganjali prav tak teror nad delavci, ki se niso hoteli pri njih organizirati. Tako delo prav gotovo ne bo rodilo dobrih sadov, marveč samo še večje razprtije. Tisti, kateri to delajo, se morajo zavedati tudi odgovornosti in posledic, katere bo to delo pustilo. S tako umazano in ogabno gonjo proti JSZ naj se že enkrat preneha. Tov. Stare iz Kamnika je poročal o položaju skupine kovinarjev v Kamniku. Ugotovi, da se delavstvo nahaja v mezdnem gibanju, in sicer zahteva, da se mu vrne pred leti 6% znižanje plač. Poročilo o svojem delu {Kida tudi zastopnik skupine kovinarjev v Lescah. Po poročilih se je r&žvila živahna debata, v kateri so tovariši izmenjali svoje misli in ši (»črtali delo za bodoče. Sklep je bil, da priredi skupina kovinarjev v Ijescah večjo delavsko prireditev na Lancovem pri Radovljici! Prireditev bo v nedeljo 4. julija, ko slavi skupina tudi 15 letnico svojega obstoja. Dalje je bilo sklenjeno, da se prva prihodnja seja vrši na Jesenicah. < Ob 20 letnici majniške deklaracije šipli |$$I ' , Krasen vencc na Krekov (troh je položila Jugoslovanska strokovna zveza ob 20'letnici majniške deklaracije. Venec, ki je bil edini na grobu,'je imel na slovenskih trakovih napis: >0b 20-letnici majniške deklaracije svojemu očetu« — Jugoslovanska strokovna zveza. S tem je dala J S Z’ poudarka Krekovi idejni zamisli Jugoslavije, da naj bo dobra in pravična mati vsem državljanom. 23. zasedanje Mednarodnega urada za delo Te dni se bo1 začelo- 23. zasedanje Mednarodnega urada za delo v Ženevi. Na dnevnem redu bodo naslednja vprašanja: 1. Predpisi zoper nesreče za odre in dvigala pri visokih gradnjah. I2i Skrajšanje delovnega časa v tekstilni industriji. 3. Javna dela in stanje zaposlenosti. 4. Skrajšanje delovnega časa v grafični industriji. 5. Skrajšanje delovnega časa v kemični industriji. (i., 7. Sprememba konvencije o pripustitvi mladoletnikov k delu v obrti in neobrtnemu delu. Predlog je, da se starostna meja, s katero se sme zaposliti mlade delavce (delavke) k obrtnemu delu, dvigne od 14 na 15 let. Nekatere točke eo bile obravnavane že lani, toda ni prišlo do potrebnih zaključkov. Kakor je važno in potrebno, da imamo Mednarodni urad dela, kateri skrbi, da se delavska socialna zakonodaja in zaščita izenačuje in razvija po vseh državah — vendar brez ^nočnih in delovnih strokovnih organizacij vse to bore malo pomeni. To vidimo najbolj pri nas. Zato mora delavstvo tej ustanovi dati svojo oporo s tem, da je organizirano. Takrat pa bo tudi delo MIJI) imelo Večje uspehe. VINIČARJI Naši občni ibori V času od meseca januarja smo izvršili v okolici Ljutomera do 25 sestankov viničarjev, kateri so bili vsi številno obiskani, pa tudi že nekaj občnih zl>orov smo opravili. Od zadnjih je bil posebno številno obiskan občni zbor Strokovne skupine viničarjev pri Kapeli 9. maja, prav tako tudi občni zbor ljutomerske skupine. Občni zbor viničarjev v Kapeli se je letos vršil pod vtisom 10-letnice skupine. S takim jubilejem se ne more ponašati skoraj nobeno tamošnje društvo ali organizacija. Ob tem jubileju so dolžni tamošnji viničarji zahvalo predvsem tovarišema tajniku in blagajniku, ki sta bila vseh 10 iet tako rekoč stebra v kapelski skupini. Večkrat sta skoraj omagovala pod bremenom poslov, pretrpela veliko zapostavljanja,, toda vzdržala sta. Zato se tema in Vsem tovarišem članom, ki vztrajajo* pri organizaciji že od začetka, tovariško zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost in vztrajnost v deiu za dobrobit viničarskega stanu. — Tovariši, vztrajajte naprejl Organizacijo potrebujemo vsak dan bolj! — Ljutomerski tovariši pa so letos imeli že svoj 17. občni zbor, ki je bil tudi lepo obiskan. Poročila odbora' so bila soglasno sprejeta in je bil z malimi izjemami izvoljen stari odbor. Strokovni tajnik tov. Peter Rozman nam je v lepih besedah orisal |X>ložaj današnjega kapitalističnega družabnega reda, nujno potrebo novega — krščanskega družabnega1 reda, ter nam h koncu podal smernice za nadaljnje delo. Vsi nav-zoči so govornika z zanimanjem poslušali in je na koncu žel splošno odobravanje. Letošnji občni zbor skupine je dokazal; da'smisel za organizacijo med viničarji rasfte in se širi vedno bolji; Takoj po občnem zboru se je vpisalo precej novih članov. Strokovna zveza gradbenega in opekarskega delavstva Jarše. Stavbinci, ki smo zaposleni pri gradnji novih tovarniških objektov pri »Indoplati« v Jaršah, katere gradi tvrdka »Obnova«, smo se organizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi. Vršila sta se že dva sestanka, na katerih so nam poročali tovariši Bore, Pestotnik in Grošelj. Podjetje, ki zaposluje okrog 100 delavcev, je pred tednom odpustilo i0 domačinov in zaposlilo 13 delavcev iz južnih krajev. Umevno, da je med domačini nastalo ra»butjenje, ker imamo prav v naši okolici toliko brezposelnih domačinov. Jugoslovanska strokovna zveza je za zaščito domačih delavcev podvzela korake na občini, okr. načelstvu v Kamniku in na banski upravi. Tajnik Grošelj je proti temu protestiral pri podjetju >0bnove«. Pričakujemo, da podjetje ne bo več razburjalo domačine z takimi dejstvi, Ce ima res svoj stalni kader de-lavcev-tujcev, naj jih zaposli tam, kjer ni domačinov toliko brezposelnih. Reka. Za tlakovanje državne ceste Št. lij se je v večjem obsegu ©tvoril kamnolom v Reki pri Hočah. Dnevna produkcija granitnega gramoza je 60 kub. metrov. Vodilni ljudje v tem kamnolomu so sami inozemoi. Z delavci se je tu .postopalo na zelo nepravilen način. Odpusti so bili kar na hitro roko — takoj — brez vzroka. Nadure se niso plačale. Kadar se je pokvaril stroj, so delavci po šest do osem ur niorali ostati v kamnolo-triu brez dela. Niso jih pustili domov, pa tudi zamujenega časa niso plačali. Sila je prikipela do vrha ,in delavci so poklicali JSZ in se vsi organizirali. .Tajnik tov. Rozman P. je merodajne činitelje v kamnolomu opozoril na vse te nedostat-ke. Takoj drugi dan je nastopilo čisto drugo ozračje. Ni bilo več vpitja in zmerjanja delavcev in tudi plača se jim je povišala od 3 na 3.50 din ha uro. Za vse to še imajo delavci pa zahvaliti JSZ in v glavnem svoji zavesti, da so se iz lastne volje odločili za organizacijo. Slivnica pri Mariboru. Delavci pri gradnji ceste Slivnica—Radizel so se organizirali!' v JSZ in je samo s tem že bij uspeh v toliko, da je graditelj umaknil zahtevo po akordu ih je uvedeno' na splošno zadovoljstvo vseh delavcev urno delo in urna plača. Kaj pa delavce prav za prav brigajo kubikature zemlje in kamenja in kateri izmed delavcev je zmožen to izmeri te v tožno poznati in kontrolirati? Strokovna zveza tekstilnega delavstva (Hiški vrh. V nedeljo 30. maja je bil lep sestanek pri Gnamožu v Št. Janžu nad Dravogradom. Govoril je tov. Rozman P. iz Maribora. Tekstilni delavci in delavke, zavedajte se, da ni še dovolj; ako si priden in poslušen v tovarni in da ugodiš vsemu, kar kdo od tebe zahteva, prav tako je tudi potrebno, da za to svojo delavnost pred delodajalcem iH povsod veljaš kot človek, vreden svojega plačila in svoje pravice. Strokovna zveza papirničarjev Kartonaža Bončina in drug. V podjetju je bila izvršena revizija Inšpekcije dela zaradi različnih nedosiatkov v delovnih prostorih. Sedaj pa se podjetji hoče znesti zaradi te revizije nad delavstvom in je dne 15. maja dobil pismeno odpoved brez navedbe vzroka starešina delavskih obratnih zaupnikov tov. Zorko Ivan. Tajnik organizacije JSZ je izvršil takoj potrebno posredovanje zaradi nepravilno odpuščenega zaupnika in je pri tej priliki vložil pri podjetju tudi predlog kolektivne pogodbe, ki si jo delavstvo želi. Podjetnik g. Benčina je preklical dano odpoved in se je izjavil pripravljenega za kolektivno pogodbo, ko bodo določene minimalne mezde za dravsko banovino. V soboto, dne 20. maja, na izplačilni dan pa je bilo zaupniku tov. Zorkotu zopet, naročeno, naj prihodnji teden ne pride na delo. Na ponovno inter- Delavska pravica Izhaja vsak četrtek popoldna, v slučaju praznika dan prej • Urodnlitvo In uprava: Mlkloličeva c. 211 • Metrankirana pisma •• a« iprajemajo • Oglati, raklamacl)« In naročnina na upravo: Mlkloličeva cesta 22/1 • Oglasi po ceniku • Telelon 2265 • Številka čekovnega računa 14.»00 Posamezna itevllka Din 1'— • Cana: za 1 mesec Din 4*—, za četrt leta Din 10.—, za pol leta Din 20'—, za celo lelo Din 40*-; za Inozemstvo stane mesečno Din J'— Urejuje in za uiedniitvo odgovarja l lombardo Peter • Izdaja za' kdrtzorfclj Delavske Pravice: S. tumor • Za lugo-slovansko tiskarno v' Ljubljani: K. Cni 2 Nameščenec Poselska zveza Bodočnost nameščenca Nekaj kronike Ako primerjamo položaj nameščenca pred vojno, neposredno po vojni in danes, se njoramo čuditi izpremembi, ki je nastala- Med tem, ko je pred vojno živel nameščenec v zelo ugodnih razmerah, lahko rečemo v zavidljivem položaju, je povojna doba prinesla v tem oziru naravnost presenečenje. Materialni položaj nameščenca kot delavca se je temeljito izpremenil. Ugodna konjunktura prvih let po vojni je dala slutiti, da se bo predvojno stanje obdržalo. Vendar to ni trajalo dolgo. Mehanizacija obratov, racionalizacija dela, v ne-mali meri tudi tako zvana »kriza«, so storili svoje. Pomanjkanje dela je rodilo znižanje plač,, kjer pa to ni šlo, so enostavno take osebe je zaenkrat viden le v načrtih, ki jih imaino v tem društvu, in sicer od gg. arh. Omahna in Serajnika. Zdi se, da bodo po vsej verjetnosti ti načrti merodajni za povečanje doma. 1 Da se dograditev ne premakne hitreje na pot uresničitve, ni krivda morda na odboru, temveč predvsem v dejstvu, da naše TBPD nima lastnih sredstev za gradnjo, ampak je povsem navezano na kredit. Cim je društvo' do-bilo malo upanja, da bode s kreditom uspelo, je začelo šele intenzivneje delovati in pripravljat} potrebno. Nepredvidene težkoče'pa delajo predvsem tudi gospodje arhitekti, ki rabijo za izdelavo načrtov po pol leta, in če načrt ne ustreza vsem pogojem, ki jih je seveda mnogo, tedaj je treba zopet novega načrta in spet kakega pol leta, da je izročen društveni upravi. Ti načrti bodo stali društvo precejšnega denarja. Da je sanatorij potreben razširjenja, je nedvomno. In to iz dveh ozirov. Prvič danes že ne more več sprejeti niti 'članov bolnikov, kaj šele zasebnih bolni-kOV-Bpičil pa se je omejilo sprejemanje bolnikov na ta način; da se' sprejmejo V oskrbo predvsem bolniki, ki so potrebni' operativnega zdravljenja. Na drugi strani pa §e bo režija sorazmerno znižala pri večji kapaciteti sanatorija, kajti danes jih inčre sprejeti sanatorij kvečjemu 22' bolnikov povprečno na dan, dočinr bo v razširjenem sanatoriju prostora1 za nad 80 bolnikov, kar bo zadostovalo za več let, zlasti pa za naše članstvo. V [iovečanem sanatoriju bo poseben porodniški oddelek, ki je, ako upoštevamo razmere v ljubljanski državni bolnici, zelo potreben. Ta oddelek bo pa tildi zelo udoben. Dalje bo imel sanatorij tudi oddelek za notranje bolezni, ki ga sedaj nima. Tudi mehano-fizikalnb zdravljenje v sanatoriju bo znatno razširjeno. Govoriti danes, kdaj bodo predvideni načrti uresničeni, je težko. Upajmo pa, da bo uprava TBPD znala iskati jk>-tov in se potrudila, da čimpreje odstrani ovire uresničenju povečave, upoštevajoč pri tem vse tehtne razloge, ki so za društvo važni. Predvsem pa smo mnenja, da stf centrala naših okrožnih uradov, t. j. Stuzor, kaj malo zanima in zmerti za naše potrebe. Razumemo, da ima v cilju, čim plodnosneje naložiti denarna sredstva, vendar mislimo, da bo v tem našem primeru mogla uprava razumeti naše stališče in nam tudi 9 finančnimi sredstvi pomagala, četudi vsaj delno, uresničiti načrte. Naravnost neverjetno pa je, da se razmere v naših bolnicah (državnih) ne zboljšajo, ko vendar že presegajo vse meje dopustnosti. Razmere so naravnost neverjetne in sramotne. Kaj čuda potem, da še ntora naše TBPD, ki tako rekoč nima sredstev, odločiti za gradnjo, za kar bi morala skrbeti predvsem država. Tako pa moramo sami nameščenci, ki smo po večini le slabo plačani, skrbeti za svoje zdravje in na la način omiliti sramotno stanje naših bolnišnic, v katerih ponajveč delovno ljudstvo išče zdravja. Okrožna prireditev KDM v Radomljah . Dopoldne: Ob 9 sv. maša na prostem pred cerkvijo, med sv. mašo ljudsko petje s sodelovanjem godbe. Ob 10 tečaj v dvorani g.'Sršena. — Popoldne: Ob pol 3 slovesne litanije na prostem. Med Marnjami ljudsko petje s sodelovanjem godbe. Po litanijah akademija ;istotam, pri kateri sodelujejo ?pe tri skupine Kamnili, Duplica in Radomlje. Spored akademije: 1. Uvodni govor, KDM Radomlje. 0. Deklamacija »Življenje ni praznik«, KDM Kamnik. ‘A. Recita- vencijo JSZ, ki se za svoje člane povsod energično zavzema, je bil dosežen epm razum, da Odpuščeni zaupnik za dva dni zopet nastopi svoje redno delo. Podjetnik si tu prila.-tuje neko čudno oblast in pravico, češ da je on delavstvu organizacijo dovolil, ker pa je delavstvo sedaj postalo nekam bolj zavedno ter zahteva svoje pravice, misli, da sme sedaj organizacijo’ prepovedati. V smislu zakona o zaščiti delavoev je vsak podjetnik brez moči, če je delavstvo samb zato dovolj zrelo' in voljno. Tovariši, še večkrat, vsikdar pa takrat, ko boste zahtevali svoje pravice, boste morali ostati mirni in neuklonljivi na vse spletke in intrige od strani delodajalcev. oija »Mi nismo stroji«, KDM Duplica. 4. Govor. 5. Tamburaški zbor, KDM Duplica. 6. Moški zbor, »Naša peseni«, KDM Radomlje. 7. »Delavec v tujini«, KDM Radomlje. 8. Misterij »Bog kliče«, KDM Kamnik. 9. Zborna deklamacija »Brezskrbna leta mladosti«, KDM Duplica. To in ono Beseda o zaščiti vojnih žrtev. Brošu-rico s tem naslovom nam je v oceno poslal Oblastni odbor vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani. Brošu-rica ima 32 strani in je opremljena z mnogimi slikami, žrtvami svetovne vojne. V teh, po smodniku dišečih časihj je ta brbšurica zelo dobrodošla, ker prikazuje vojne grbzote in posledice vojne prav nazorno. Vsak, kdor jo bo prečita!, bo znal, ceniti mir v pravem pomenu besede. Edino željo izrekamo ob tej brošuri, da jb prečitajo tudi ljudje, ki se vnemajo za vojne pohode. Dobi se pri založništvu, po’4 din. Kamnik. V nedeljo, dne 16. maja, sta so poročila člana naše strokovne skupine kovinarjev lov. Čimžar Andrej s tov. Tro-bebšek Julko. Na njihovi življenjski' poti jima želimo obilo sreče'in božjega blagoslova. Upamo, da bosta še nadalje ostala zvesta in agilna člana naše skupine. Med številnimi delavskimi organizacijami deluje v okrilju Jugoslovanske etrokovne zveze tudi ženska krščanska organizacija Poselska zveza. Ta potrebna strokovna organizacija naših služkinj je imela svoj začetek že za časa dr. J. E. Kreka. Ta nepozabni organizator slov. krščanskega soc. delavstva je imel v svojih mislih tudi organizacijo naših služkinj. Ta načrt se je zdel dr. Kreku težko izvedljiv, v glavnem zaradi nezavednosti služkinj, zaradi njihove razkropljenosti širom domovine in končno tudi zaradi odpora gospodinj. Le tem se je zdelo nespametno organizirati služkinje, to pa v pretežni meri zaradi tega, ker so mislile in mislijo še danes, da je služkinja samo za delo in garanje. TO'seveda zgolj zaradi svojega sebičnega naniena, da ne bi tudi služkinja zahtevala tega, kar jim gre. Svojega načrta dr. Krek ni mogel izpeljati zaradi preobilice poslov in je tudi prekmalu legel v prerani grob. Misel organizacije služkinj je po smrti dr. Kreka dozdevno zopet utihnila in nihče se ni brigal za nje. Dekleta so iz dneva v dan garale in trpele včasih celo ob pomanjkanju najpotrebnejšega kruha. Imele so samo dolžnosti, pravice pa nikake.. Ker je božja Previdnost hotela, da se tudi temu najrevnejšemu sloju pomaga, je Krekova misel organizacije služkinj tlela naprej v srcih zavednih deklet. Same so začele mislili in premišljevali o svojem lastnem vprašanju. Misel je dohi-vala med služkinjami stalnb nove prista-šipje. Meseca februarja 1. 1919.. so se zbrale prvo nedeljo popoldne naša" dekleta v prostorih Šentjakobske prosvete v Florjanski ulici. Na mizi so dekleta razgrnile polo papirja in priložile svinčnik. Ena za drugo so beležile svoje naslove1, odhajale in dajale prostor drugim, ki so prav tako storile. Še sanjalo se jim ni o veliki potrebi organizacije, le velika beda in zaupanje v božjo pomoč jih je gnala k temu koraku. Prvi nam je priskočil na pomoč tedanji stolni vikar in sedanji kranjski dekan g. Matija Škrbec, ki je tudi postal predsednik takratne Zveze služkinj. V tej organizaciji, ki je bila podpornega značaja, je g. vikar delal z veliko vztrajnostjo in skrbel za društvo, čeravno je marsikatero pikro besedo preslišal od ljubljanskih gospodinj. Za to njegovo delo mu bodo služlrinje zelo hvaležne. Kmalu potem, ko so bila potrjena naša pravila, so se razgibale tudi gos|>o-dinje in ustanovile napram služkinjam svojo nasprotno gospodinjsko organizacijo. Delo te organizacije pa ni bilo dolgotrajno. K življenju jo pač ni poklicala ljubezen do bližnjega, pač pa le sebična obramba proti revnim in pravice potrebnim služkinjam. Drugače je bilo to pri naši služkinj-ski organizaciji. Na tisoče deklet je prihajalo na naše sestanke, na katerih so razmotrivala vsa potrebna vprašanja in iskala prave poli, ki bi nas pripeljala v boljšo bodočnost. V začetku so si dekleta izvolile širši odbor s kakimi 20 članicami. Te odbornice in zaupnice so pridno tekmovale med setioj, katera bo več deklet pridobila v članstvo. Predsednica Helena Jeretina, po poklicu kuharica, je delala in se trudila z vso agilnostjo za prospeh društva. Cez dobro leto pa je začutila v sebi poklic za samostan in mu tudi sledila. Pri poslovitvi je obljubila, da hoče moliti za prospeh služkinjske organizacije. Dekleta so ji v hvaležen spomin izročila lep zaročni redovni prstan. Društvo je imelo svoje prostore na Poljanski cesti v Alojzijevišču, in sicer v najemu s tobačnimi delavkami in trgovskimi pomočnicami. Iz vseh teh treh pa je bil izvoljen ožji odbor. Centralo so vodili gg. Zabret,' dr. Debevec in msgr. Kteska. Predsednica pa se je volila zaporedno vsako leto iz druge skupine. + (Dalje.) Lep jubilej. V naši dobi. ko je nastopila kriza phav povsod in je postala borba za obstanek vedno ostrejša, celo tako ostra, da delavci drug drugemu pulijo službe iz rok, je v današnjih dneh že pravi čudež, če je kateri uslužbenec v službi pri svojem gospodarju neprestano 1« ali več let. Vendar se še dobijo gospodarji, ki ne izkoriščajo slabega položaja delavcev. Tudi delavci se še dobijo, ki zvesto služijo svojemu gospodarju do konca svojega življenja. Ena izmed takih je Marija Podjed, doma iz Voklega pri' Kranju. Pred kratkim je praznovala 25 letnico ■službovanja kot sobarica pri gospe Gor-šetovi, ki je lastnica znane restavracije »Novi svet« v Ljubljani: Marijo Podjed poznajo vsi, ki prihajajo z Gorenjskega; pod imenom Micka. Vsi vedo, da Micka vsakomur v evoji skromnosti postreže, kar je v njeni moči. Tudi reveži jo poznajo kot' dobro dušo, saj jim vsaki dan postreže s toplo hrano in drugimi podporami. Tudi za duševno hrano skrbi sebi in vsem drugim pri hiši. Naročenih ima kar sedem nabožnih in drugih časopisov. Istočasno je praznovala tudi (10 letnico svojega življenja. Želimo ji, da bi še mnogo let živela in delala v sreči in zadovoljstvu skupno s svojo gospodinjo. * Služkinje obveščamo, da ee bere vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 6 zjutraj v ljubljanski stolnici zanje sv. maša. Med sv. mašo je skupno sv. obhajilo. Pridite v polnem številu I ' Prva fašistična kolektivna pogodba v Jugoslaviji Dobili smo v roke »kolektivni ugovor«, ki ga je priboril »Jugo ras« čevljarskemu delavstvu v Novem Sadu. Pogodba vsebuje sledečih 10točk: »1. Priznavata 6e obe organizaciji, tako delodajalska kakor delavska, ki to pogodbo kot zakoniti predstavnici podpisujeta in sklepala v smislu 51. 9. točke 4. uredbe o najmanjših plačah ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. 2. V Celoti se priznava Zakon o varstvu delavstva, ki določa delovni čaš, in vse ostale zakonske uredbe. 8. Priznava se strokovna borza, ki bo v bodoče zaposlovala samo v »Jugo-rasu organizirano delavstvo. Na zahtevo delodajalcev se predloži na vpogled lista brezposelnih. Ako organizacija ne razpolaga z brezposelnimi, morejo delodajalci sami poiskati druge. 4. Obe stranki se obvezujeta, da bosta branili interese podpisjanih pogodbenikov in da bosta preprečevali nezakonito delo posamezni# oseb (šuš-marstvo). 5. Obe stranki pristajata na to, da se tako mojstri kakor delavci razdele v dve kategoriji, ki bOsta služili kot ključ pri določanju višine zaslužka. 0. Delo na domu se zabranjuje, ker sp pri tem lahko vtihotaplja nezakonito delo, kar pa se mora preprečiti, ker nasprotuje pogodbi. 7. Delavci, ki prekršijo, to pogodbo ali ki se pogodbe ne bodo držali, se kot škodljivci za obe strani ne morejo zaposljevati, čim ta pogodba stopi v veljavo, za ves' čas veljavnosti pogodbe. Eventuelne nastale spore bo reševal jra-ritetni odbor, v katerem bosta zastopani obe stranki podpisnikov te pogodbe v enakem številu. 8. Ta pogodba velja za leto dni. Ce je kdo od prizadetih podpisnikov mesec dni pred potekom te dobe ne odtnjve, velja še nadalje za eno leto. 9. Ta pogodba se mora razmnožiti v zadostnem številu in izobesiti na vpogled v vsaki delavnici na mestu, ki je delavcem pristopilo. 10. 1 a pogodba stopa v veljavo na dan, ko Ik> jx)dpišana od obeh strank pogodbenikov in registrirana od pristojne oblasti.« Srečni delavci, ki imajo tako sijajno pogodbo. Doslej so se moralč delavske delegacije v potu svojega obraza mučiti pri sestavljanju pogodb. Morale so proučiti vse delovne razmere, mezde itd., izračunati cene surovin, stroške produkcije, eksistenčne potrebe in še sto drugih reči da so mbgle sestaviti osnutek za kolektivno pogodbo. »Jugoras« v Novem Sadu pa nam je pokazal, kako se taka reč naredi brez truda: »Priznavamo organizacije, priznavamo zakon o varstvu delavcev« — pa je »kolektivna« pogodba tukaj. Kdd bi si ubijal glavo s plačami, saj so sedaj itak po uredbi določene; kdo bi neki ugotavljal, kako je s higienskimi in varnostnimi napravami: za to naj skrbi inšpekcija dela; kaj bi zahtevali dopuste: te nam bodo že gospodje dali, kadar ne lk> delal Glavno je, da napravimo »ugovor«, pa imamo »kolektivni) pdgodbb«, s Doma in po svetu Konjice Proslava 20 letnicc majniške deklaracije se je vršila po vseh večjih krajih v Sloveniji preteklo soboto in nedeljo. Proslave je priredila JRZ brez sodelovanja drugih političnih skupin. Knez Pavie je imel po konferencah v Londonu dolge razgovore tudi v Parizu. Sestal se je s predsednikom republike Lebrunom, zun. min. Delbosom in predsednikom Blumorn. Ugotovili so enoglasno, da se more obdržati mir v Evropi le, če se bodo spoštovale mirovne pogodbe. Dr. Sehacht, nemški gospodarski minister, je bil v Parizu. Govorili so, kako bi bilo mogoče Nemčiji, kateri primanjkuje industrijskih surovin, dobivati potrebno blago iz francoskih kolonij in kaj naj bi Francija kupovala v Nemčiji v natneno. Seveda se Francozi takega dogovora malo lK>jijo, ker menijo, da bi utegnila Nemčija te surovine porabiti za še hujše oboroževanje. To bi pomenilo samemu sebi kovati meč. 800 milijonov mark posojila je zopet razpisala nemška državna blagajna. Angleška vlada se je te dni spremenila — v osebah. Vse se je izvršilo v popolnem miru — premišljeno, kakor če starejši kompanjon izroči vsakdanje vodstvo trdnega podjetja mlajšemu, sam pa še iz ozadja vodi in nadzira. Oboroževanje vseh držav napreduje V naratnost peklenskem tempu. Letos S|6 je v to tekmo nujno vrgla z vso silo tudi Anglija, ki žrtvuje ogromna sredstva, katera zmore pač le lx>gataš Albion. Druge države po svojih močeh slede Angliji. Oboroževanje fašistične Italije in Nemčije, ki je Se nedavno povzročalo mnogo prahu, zaradi omenjenih sredstev ne more iti vštric z Anglijo, Francijo ali Rusijo. Po nekih poročilih, katerih točnost se radi nesvobode tiska in govora ne da preveriti, je Nemčija danes po 4 letih hitlerjevskega režima in silovitega oboroževanja s svojimi gospodarskimi močmi pri kraju. V teh par letih je režim zadolžil državo za okoli 20 milijard mark — vse za puške in topove. Te dni »e je oglasil ital. duce Mussolini, ki predlaga, naj bi ameriški predsednik Roosevelt sklical svetovno konferenco za omejitev oboroževanja. Sicer bo, je dejal Mtissolini, konec evropske civilizacije in kulture in se bo svet potopil v morje krvi. V tej zvezii poročajo, da je ital. poslanik v Združenih ameriških državah protestiral radi pisanja nekega ameriškega lista, ki je zapisal, da je Mussolini »advokat tekme v oboroževanju«. Japonska generalska vlada, ki je dejanski le prikrita vojaška diktatura, hoče spet razgnati pravkar izvoljeni parlament, ker so dobile vse poslance demokratične stranke. Te stranke pa zahtevajo odstop diktatorske vlade in se- , stavo vlade, ki bo imela za seboj parlament. Obe veliki japonski stranki sta sklenili premirje in sporazum, da se sestavi skupna vlada, ki bo imela glavno nalogo, da utrdi in brani temeljne državljanske pravice, ustavo in demokracijo. Za ta širok program se je izjavila tudi delavska stranka. Ruski učenjaki so se z letali popeljali na severni tečaj. Tu bodo opazovali več tednov razvoj mnogovrstnih naravnih pojavov. 10 milijard in 334 milijonov drahem znašajo kmečki dolgovi na Grškem. Francoska vlada pripravlja načrt zakona, ki bo dal ženskam polno volivno pravico. Katoliško cerkev je strahovito napadal te dni v svojem govoru nemški propagandni minister Gobbels. Isto je storil tudi notranji minister Frich, ki je naravnost pozval katolištvo, naj vendarle napove kulturni boj, če si upa. Narodni -socializem da bo tudi v tem boju zmagal. Delavstvu opekarn se priporoča Margon Emil trgovina in gostilna, Brdo 77, p. Vič Štirinajst dni je tega, kar so dogodki pri nas nekaterim razkrili, da je v nevarnosti slovenski narod, slovenski delavec in socialno vprašanje. »Slovenec«, »Slov. dom«, »Del. Fronta«, »Straža v viharju« so se bohotno razpisali. Dogodek v majhnem mestecu in v še manjši industriji so napihnili v velikanski balon, medtem ko ob drugih, neprimerno večjih in težjih bojih v prav tako in še l>olj tuji industriji skoraj niso našli besede v obrambo (slovenskega delavca. Ves tabor se je ogorčil in klical maščevanje zaradi vnebovpijoče krivice. Celjsko okrožje Krščanska delavska mladina — Celje vabi vse svoje člane in člane JSZ, kakor tudi vse tovariše in prijatelje sosednjih skupin na svojo prvo idejno prireditev, ki bo v nedeljo, 6. junija ob pol devetih dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Krščanska delavska mladina, pridi! Celje. Članstvu skupine! Običajni mesečni sestanek se vrši namesto zadnje nedelje v maju, v nedeljo, 6. junija, ob devetih dopoldne v Delavski zbornici. Ob tej priliki bomo prisostvovali mladinski prireditvi, ki jo priredijo člani Krščanske delavske mladine. Je to prva njihova prireditev, s katero hočejo pokazati tudi starejšim članom pri skupini svoj nazor ter uspešno delo. Ta prireditev bi morala biti javna, a je 9edaj prepozno in je nemogoče računati na širše občinstvo. Kljub temu pa je udeležba članstva obvezna. Se več! Naj pridejo tudi prijatelji, predvsem pa pripeljimo mladino! Ne pozabite torej na ta dan. Vabljeno je seveda tudi članstvo na-meščenstva! Celje. Odbor je določil za nedelje odborniške službe, ki bodo od 9—11 dopoldne. V tem času lahko vsak član celj- Cez štirinajst dni: Vsa zadeva je lepo urejena in razburjenje se je |>oleglo, delavci so se vrnili na delo, pa ne vsi, tovarnar jih bo za|>oslil po uvidevnosti in potrebi, mezde bodo pa uredili, ko bo ban izdal naredbo o najnižjih mezdah. Preplašenci, prebujeni stražarji in vsi, ki ste se nad odkrito strahoto zdrznili, pomirite se: naš narod je rešen, socialni nergači, mir! delavstvo je zadovoljno, in da je idila neskaljena, vrnili so se vsi pregnani tujci iz prisilnih par-dnevnih majskih izletov. ske skupine stopi v stik z odlK>rnikom, pa tudi članarina se lahko poravna v tem času. Upoštevajte! — Vse članstvo še ponovno opozarjamo na sestanek, ki bo v nedeljo 6. junija ob 9 dopoldne v Delavski zbornici. Obvezno! Delavska tiskarna Ponovno moramo opozarjati naše zadružnike na to prevažno gospodarsko ustanovo. Vsi pristopivši nam redno nakazujte obroke; ko je delež v celoti plačan, potem ste svojo prvo dolžnost že izvršili. Opozarjamo pa tudi člane skupin JSZ, da naj se čimprej odločijo za pristop in s tem koristijo napredku svoje skupne organizacije. Edino na ta način je naš izhod, kajti posameznik ne pomeni danes nič. Nikar se ne zadovoljujte s tem, da je skupina podpisala delež ali dva, ampak na posameznike gradimo. Upamo, da se takoj prijavite vsi, kateri razumete naš klic, t. j. klic delavske skupnosti. Goričane. Naš vrli tovariš Belec Tone se je preteklo nedeljo poročil v župni cerkvi v Sori z gdč. P1 e š e c Ivanko. Skupina papirničarjev JSZ v Medvodah svojemu zvestemu članu in odborniku iskreno čestita in želi obilo božjega blagoslova. ( katero bomo delali reklamo za našo novo »nacionalno delavsko« organizacijo. To je glavno obeležje te pogodbe. So pa v njej še druge prav pomembne reči. 3. točka določa, da si bosta oba pogodbenika ustanovila borzo, ki bo skrbela za nameščanje brezposelnih delavcev, pa ne vseh, ampak samo članov »J u g o -r a s a«. Državna Javna borza dela tu torej ne bo imela nič govoriti, ampak bo imela besedo samo »delavska sekcija JRZ«. To pa pomeni direktno poseganje politične stranke v delovna razmerja ali z drugo besedo — fašizem. 7. točka je pa še bolj zanimiva. Delavci, ki bi kršili pogodbo, se morajo takoj odpustiti. Doslej še v nobeni pogodbi delavstvo ni samemu sebi naložilo take kazenske sankcije; saj podjetniki sami itak delavstvo na vse načine preganjajo. To določilo pa tudi dokazuje, da te pogodbe niso Sestavljali delavci. Mislim, da tudi pri nas ni delodajalca, ki bi ne podpisal take pogodbe' z obema rokama. O plačah pogodba ne govori. Običajno so plače glavni del pogodbe, saj delavstvo predvsem zaradi urejenih plač in delovnega razmerja pogodbe sklepa. Taka »borba« za delavske interese je za delavstvo pogubna. Za reklamo, da so ti delavski prijatelji priborili toliko in toliko »kolektivnih ugovorov«, mora delavstvo plačevati s še težjimi bremeni in obup-nejšimi razmerami. V Jugoslaviji imamo že lepo galerijo takihle delavskih organizacij, tako na pr. zloglasne Jugoslovanske nacionalne sindikate, ki jih je vodil znani belgrajski industrijalec Vapa, potem so ustanavljali Jugo-nas, toda še preden so ga ustanovili, je zapihal malo drugačen veter, pa so isti ljudje ustanovili Jugoras, ki sedaj vrši svoje pogubno delo in po katerega kopitu tudi pri nas na Slovenskem skušajo nekateri »delavski prijatelji« skrpati nek laži-sindikat. Zavedno delavstvo bo takim odrešiteljem, pa naj prihajajo pod tako lepo in »brezkompromisno« &a-stavo, pokazalo vrata in ne bo na svoji časti dopustilo sramotnega madeža, da se je vdajalo strehninom In svojo borbo zaupalo svojim najnevarnejšim nasprotnikom. To so volkovi v ovčjem oblačilu, ki prikrivajo svoje prave namene in hočejo zlomiti delavsko zavednost v njegovih lastnih vrstah in prav v temeljih. Čitaj in širi Delavsko pravico! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Nove vloge Oproščene stare vloge Skupaj Din 67,000.000.-Din 72,000.000,-Din 139,000.900.— Nove vloge vsak čas izplačljive brez vsake omejitve Za vse vloge jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Brezposelni Roman Angleški napisal Walter Briesley Poslovenil Radej Ciril Potem bi si upala pokonci nositi glavo in mirno upreti oči v vsakega človeka. Tudi poglede drugih ljudi bi lahko prenesla. To trapasto ženšče! Kako je mrzila take trape! Posebno gospo Cullen-ovo in tisto kričavo, lahkomiselno deklino, gospo Corkill-ovo. Če bi jo povozil avtobus, bi se naslajala od radosti. Take stvari vam kvasi o Frostovem Samu in njegovi ženi. Da, da! Sama je Frostovo videla, kako je šla po cesti. Nosila je lično, preprosto, svetlo obleko, primerno za poletni čas. Tista njena obleka je stala okrog pol krone. Blago je bilo sukneno. Ivanka je videla slične vzorce zadnjo soboto, ko je bila na trgu v Pirley-ju. No, to je bila res »gosposko« oblečena! Bila je čedno oblečena. Nemara je Corkillovka tako mislila. Zanjo je bila gosposko oblečena, zanjo seveda, ki ždi doma v zamazani luknji in preklinja, ker je njen mož brez posla. Trapa trapasta! Ivanka je dejala svojemu možu, da bo potrpela tako dolgo, dokler bo upala, da zopet dobi mož delo. Brž ko bo pa uvidela, da ni upanja in da je vse zaman, no, tedaj ostane še samo vodni rezervoar pri Buttly-ju, nessfieldski kanal ali pa reka, ki teče ob Lingfallskem parku. Preden je avtobus zavozil v Pirley, so v zadnjem koncu še dolgo polglasno šepetali. Ostali potniki so s studom v srcu molčali, razen enega, ki je zgolj iz nekake samozavesti govoril s svojim neprijaznim sosedom. Nenadoma se je avtobus ustavil. Gospa Cookova se je zadnjih deset minut pripravljala, da vstane. Videč, da se ji je cula ovila krog prstov, je predela denarnico iz ene roke v drugo, vstala in urno stopila proti izhodu. Brž ko ji je sprevodnik dovolil, je skočila na cesto. Takoj je stopila proti Zadružni ,prodajalni, in sicer na oddelek za živila. Tam je počakala moža in otroka. Ko sta prišla, jima je dejala kratko: »Jaz stopim tu noter.« Ivan je opazil, da se ji žile na obrazu še vedno napenjajo. Zato ni ničesar odgovoril, pustil je, da jt} odšla, in se je zopet obrnil k Janku. Žena pa je odhitela v snažno, hladno trgovino. Tu si mogel videti dolge kose slanine in okroglaste krače, ki so visele na stropu. Povsod so plesali papirčki, ki jih je raznašal zrak iz ventilatorja. Ko je žena vstopila in obstala sredi veže, je videla, da so vsi pomočniki zaposleni. Vsakdo je stregel, svoji stranki. Skrivaj ji je ušel pogled in oči so ji obstale na mladem možu nenavadne vnanjosti. Počasi se je prerila do tistega kraja, kjer je bila uverjena, da je on zaposlen. Kadar je bil kak drug pomočnik prost in je pogledal kvišku, rekoč: »Naslednji, prosim!« se je umaknila njegovemu pogledu. Pustila je drugi stranki, da je stopila na njeno mesto, čeprav je prišla za njo. »Dober večer, gospa! Kaj bo dobrega?« jo je vprašal mladi mož. Takrat je bila namreč že tik poleg njega. On je vedel, da je čakala nanj, da ji postreže. Vedel je tudi, kaj želi kupiti. »Slanine za en funt, prosim,« je dejala po tihem in pokimala proti velikemu ploščnatemu pladnju, kjer je bila nagromadena slanina v kosih. »Takoj dobite, gospa.« Vzel je nekaj kosov slanine s pladnja, jih položil na avtomatično tehtnico in še preden se je jeziček umiril, jih je vzel s tehtnice. Žena ni pogledala v zapisnik, vedela je namreč prav dobro, da ji je mladi pomočnik zavil v papir mnogo več kakor en funt. »Še kaj drugega, gospa?« jo je smehljaje vprašal. »To bi bilo potemtakem osem penny-jev,« je izračunil. (Nadaljevanje prih.)