ČASOPIS ZA S L O V N S K O K R A J V N O Z C O Ü O V 1 N d KRONIKA BRONASTA STATUETA VENERE IZ EMONSKE INSULE XXIX LJUDMILA PLESNIČAR-GEC Ob priliki sistematičnili zaščitnih izko- pavanj emonske insule XXIX na prostoru prihodnjega Trga revolucije v Ljubljani smo leta 1962 pri odstranjevanju ruševin- skih plasti naleteli na bronasto statueto. Plast, v kateri smo našli statueto, predstav- lja v primerjavi s celotnim izkopanim kom- pleksom predzadnjo gradbeno fazo, pome- šano z obilico žganine, drobcev malte in kosov opeke. Statueta predstavlja golo boginjo Venero. Visoka je 9,6 cm in pokrita s slabo, na ne- katerih mestih razjedeno patino, ki je na- čela in poškodovala obraz, roke, ramena in prednji del nog. Zadnja stran leve noge in levega boka je pokrita z zeleno plemenito patino. Figura je naslonjena na iztegnjeno desno nogo, medtem ko je leva rahlo uslo- čena v kolenu. Zaradi tega je cela postava rahlo upognjena v obliki črke S. Desna noga je ravna, stopalo oblikovano, vendar prsti niso nakazani. Stegno je nad kolenom verti- kalno odebeljeno, medtem ko je desno bedro zaradi položaja noge nekoliko privzdignje- no. Leva noga je v kolenu nekoliko upog- njena. Stopalo manjka, vendar je peta ohra- njena, kar kaže, da se je noga dotikala tal samo s prsti. Desna roka je ohranjena le do komolca in se tesno prilega životu. Iz dela ohranjenega komolca pa lahko sklepamo, da je bila roka rahlo skrčena, iz česar sledi, da je morebiti držala v roki atribut' ali pa navzven obrnjeno dlan.^ Leva roka je spu- ščena ob telesu, rahlo usločena naprej in dlan položena v krilo. Spodnji del roke, za- pestje in dlan so močno odebeljeni. Odebe- litev na zapestju kaže, da je bila dlan se- kundarno aplicirana na že fragmentirano roko, kar se je zgodilo takoj po odlitju sta- tuete ali pa kdaj pozneje. Prsti na roki so grobo, sumarno nakazani, razen palca, ki se loči od drugih prstov. Cela roka pa je od zapestja grobo pritrjena ob život. Hrbet in boka so lepo izdelani in hrbtenica je zaradi drže rahlo usločena in nakazana z vertikal- no kaneluro, ki deli hrbet na dva dela in poudari elegantno držo statuete. Desna rama je nekoliko upognjena zaradi drže desne roke. Grudi so le nakazane in poudarjajo mladostni izraz boginje. Na tem delu je pa- tina močno načela površino, vendar lahko opazimo, da je umetnik po odlivu statuete rabil dleto in naknadno obdelal površino, predvsem predel ob levi roki. Poteze na obrazu so zabrisane zaradi surname obde- lave obraza in zaradi patine, ki ga je na- čela. Kljub temu se lahko ločijo posamezni deli obraza, kakor usta in nos. Frizura je sredi glave razdeljena s prečo in lasje so na temenu zbrani v vozel. Sekundarna obde- lava z dletom je poudarjena predvsem na laseh, kjer so posamezni prameni nakazani s poševnimi in vertikalnimi vrezi. Na laseh je pripet diadem, ki v zgornjem delu tudi kaže sledove dleta. Statueto iz insule XXIX lahko prištevamo med skupino tako imenovanih »Venus pu- dica«.' Prvotnemu originalu je brez dvoma bila vzor Praksitelova Afrodita iz Knida.* Vprašanje je tudi, kdaj je nastal original naše statuete. Groba površina odlivka, pred- vsem pa sumarno izdelani obraz in glava kažeta, da je bil original večkrat, oziroma daljšo dobo odlivan, kar potrjuje dejstvo, da je umetnik že odlito statueto naknadno re- tuširal z dletom. Sledove dleta kažejo pred- vsem lasje in del trupa pod levo roko. Ven- dar je statueta ohranila plemenito držo zgodnjih rimskih kopij in helenističnega originala.' 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C; O D O V I X O Stilsko najbližja, tako po drži nog, roke kakor tudi glave, je statuteta iz Narodne biblioteke v Parizu." Prav tako jo laliko pri- merjamo predvsem po drži in obdelavi glave bronasti figuri iz Zaklopače' in bronasti statueti iz Kladušnice.* Vendar je stilsko bližja statuteti iz Zaklopače, tako glede pregiba leve noge in urejenosti frizure (lasje so na temenu zbrani v vozel). Dr. Grbič datira statueto iz Zaklopače v prehod iz II. v III. stoletje po n. e., v čas, ko so bile še v navadi frizure iz dobe Faustine in Krispine." Statueta iz insule XXIX ima prav tako lase spete v vozel, kar nam daje misliti, da tudi to statueto datiramo v isto obdobje. Vendar so okolnosti, v katerih je bila statueta najdena, eden izmed glavnih faktorjev, na katere se moramo opirati pri datiranju statuete iz inside XXIX. Podobne bronaste figurice s predstavo »Venus pudica« hrani Narodni muzej v Za- grebu. Objavljene statuete v »Vjesniku hrvatskoga arheološkoga društva« iz leta 1913 in 1914 so po obdelavi in frizuri zelo blizu naši statueti, posebno še figurice iz Novog sela pri Vinkovcih in Dobašnice kod Srba.i" Obe statueti imata na glavi diadem in sledove naknadne obdelave z dletom. Po vsej verjetnosti sodita v isto časovno obdob- je kakor statueta iz insule XXIX. Figura Venere je bila na splošno priljub- ljena v vsem Imperiju. Njen motiv je bil razširjen po vseh provincah rimske države. \ našem najožjem področju Panonije, po razprostranjenosti najdb sodeč, je bil motiv Venere tudi splošno razširjen. Primerkov bronastih statuet na tem področju ni veliko, vendar so posamezni kosi sami po sebi, po karakterju in stilski obdelavi tako značilni, da jih ne glede na izvor lahko navežemo na časovno omejeno obdobje rimske zgodovine. Kako je bil ta motiv Venere priljubljen, do- kazuje bronasta grupa Venere pri toaleti z antičnega voza iz Poljanca pri Ludbregu." Venus iz Poljanca kaže na keltsko tradicijo z vplivi rimske plastike. Čeprav je stilsko oddaljena od naše statuete, kaže na to, da je bil kult Venere, ali vsaj njen motiv pri- ljubljen in razširjen. Tudi pri vozu iz Po- ljanca težko govorimo o pravem kultu Ve- nere, vendar je že to dovolj, da ta tip statuete srečamo na profanih predmetih, kar nam daje misliti, da je sčasoma prešel v simbo- liko vsakdanjega življenja. Razlika med Venero iz Poljanca in našo statueto je v tem, da kaže Venus iz Poljanca na keltsko tra- dicijo z vplivi rimske plastike, medtem ko je figurica iz insule XXIX le kopija rimskih originalov. M. Šeper datira Venus iz Po- ljanca v II. stoletje n. e. na osnovi njene frizure, ki je identična s frizurami Dačank na reliefih Trajanovega stebra. Pri obrav- navi in analogiji podobnih primerov upo- dobitve Venere moramo upoštevati dve pa- nonski bronasti plastiki. To je Venus iz Tac-Fovenypuszta, verjetno najlepša upo- dobitev Venere v Panoniji, in Venus iz Cam- pone (med Aquincumom in Vetus Salina).'^ Obe figurici predstavljata golo boginjo Ve- nus z jabolkom v roki. Obe sta datirani v zadnjo tretjino II. stol. n. e. v čas Faustine senior in Marca Aurelia.*^ Čeprav sta sta- tueti stilno kvalitetnejši, lahko že na osnovi samega motiva govorimo o razprostranjeno- sti priljubljene kultne motivike. Pri naštevanju in primerjavi pojavov Ve- nere ne smemo pozabiti na dve marmornati statueti (Venus pudica) iz Sapaje pri Ca- strum Laderata (Ram).** To sta dve votivni ploščici s plastično upodobitvijo Venere. Ena izmed figuric ima ob sebi upodobitev Erosa. Značilna za te figurice je obdelava materiala in velikost, ki je podobna našim bronastim primerkom. Drža nog in rok ter modelacija telesa, predvsem pa velikost kaže bolj na kovinski odlitek, kakor na klesarsko tehniko. Prav v tem sta statueti iz Sapaje sorodni naši Veneri iz insule XXIX. Edith Tomas ju postavlja v zvezo s kultom Kabir," ki ima izvor na obalah Male Azije in otokov Tra- 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kijskega morja.'" Tomas Edith v svojem članku zaključuje, na osnovi komparacije podobnega gradiva, da je na otoku Sapaji, kjer sta bili najdeni votivni ploščici, slal tempelj, posvečen Afroditi-Kabiri. Podobni spomeniki so bili v Panoniji najdeni še v Intercisi, Aquincumu in Brigetiumu.'' Znana je tudi votivna plošča oziroma kabirski re- lief iz Ptuja in sohica Venere z majhnim Erosom.'^ Venera-Kabira je vedno upodob- ljena z enim ali več Erosi. Po mišljenju Edith Tomasove ima v tem primeru Venera verjetno tudi pomen Magne Mater. Poleg znanih bronastih statuet Venere in marmornatih reliefnih upodobitev v zvezi s kultom Kabir moramo pri pojavu Venere sploh upoštevati tudi različne pojave tega božanstva, tako v tehniki kakor v samem materialu, ki je bilo lažje dosegljivo socialno šibkejšim plastem prebivalstva. Predstava Venere je znana tudi iz svinčenih ploščic votivnega tipa iz Brigetia," Pešte,^'' Siska,^' Celovca,^^ dalje Münchna in tudi Smirne (Sedaj muzej v Louvru).^' Antun Bauer sma- tra, da so bile vse te svinčene upodobitve Ve- nere votivni darovi ali pa spominki, ki so jih verniki kupovali pri obisku svetišča, kate- rim so bili drugi predmeti iz boljšega ma- teriala in kvalitetnejše izdelave nedoseg- ljivi.^* V teh svinčenih upodobitvah ne mo- remo iskati stilnih analogij, čeprav so v ve- čini primerov tudi one reproduciranje zna- nega in cenjenega monumentalnega motiva. Tovrstna množina Venerinih upodobitev v metalu ali kamnu nam pove, da so bile fi- gurice Venere splošno priljubljene i. s. kot predmet estetskega ali sakralnega značaja. Kakor sem že prej omenila, smo našli sta- tueto v ruševinski plasti. To je plast, ki smo jo zasledili po celotni površini odkopanega dela insule XXIX, ki se navezuje na pred- zadnjo gradbeno fazo insule. Statueto smo našli, kakor je pokazal poznejši izkop in- sule, ob robu centralnega dvorišča. Morebiti je statueta ob razrušitvi bila v enem izmed prostorov, ki so obkrožali dvorišče. V neposredni bližini statuete smo poleg obilice gradbenega materiala našli tudi bro- nasto fibulo, ki spada v skupino samostrel- nih fibul iz prve polovice III. stoL n. e.^* Statueto iz insule XXIX zaradi stilnih zna- čilnosti predvsem frizure lahko časovno na- vezujemo tudi na statueto iz Zaklopače,^' to je v prehod iz II. v III. stoletje n. e. Sumar- na obdelava statuete pa kaže, da je bil ori- ginal večkrat odlivan in daljšo dobo v upo- rabi. Ruševinsko plast, v kateri je bila sta- tueta, smo zasledili po celotni insuli XXIX in prav ta plast je, poleg fibule, ki datira v prvo polovico III. stol. n. e., glavni argu- ment za datacijo naše Venere. Kakor poro- čajo viri, so domačini sami leta 238 n. e. po- polnoma porušili in požgali Emono." To je bilo v zvezi s pohodom Maksimina Tračana, ko so ga obdonavske legije proglasile za ce- sarja. Sam Herodian piše o tem, kako so emonski meščani pred prihodom Maksi- mina, ki je prodiral proti Italiji, zapustili domove in požgali mesto. Debel sloj žganine ill ruševin, ki smo jih zasledili po celotnem odkopanem področju novega Trga revolu- cije, govorijo za to, da gre za večje, kata- strofalno uničenje stavb. Naša plastika, naj- dena v tej plasti, to samo potrjuje in nam odpira možnost za nadaljnjo razčlenitev pla- sti in gradbenih faz insule XXIX. OPOMBE /. M. Grbič: Bronzana statueta Venere iz Za- klopače blizu Beograda. Starinar 1930, str. 181 do 184. — 2. Germaine Faider-Feytmans: Recueil des bronzes de Bavai. Paris 1957, pi. XVII, si. 68. — 3. Ernest Babelon: Catalogue des bronzes anti- ques de la Bibliotheque Nationale, Paris 1895, str. 101, si. 230. — Salomon Reinach: Repertoire de la statiiaire greque et romaine, tome III, Paris 1920, Str. 108, fig. 9, str. 109, fig. 5, 9. — 4. Anton Springer-P. Wolters: Die Kunst des Altertums, Leipzig 1923, str. 340, si. 639. — Gizela M. A. Richter: Greek, Etruscan and Roman Bronzes. New York, 1915, str. 117. — 5. G. Richter: op. cit., str. 117. — 6. Ernest Babelon: op. cit., str. 101, fig. 230. — 7. M. Grbič: op. cit., str. 181—184. — 8. Danica Nikolič: Venus de Kladušnica. Živa antika, god. VIIL, Skopje 1958, str. 137—148. — 9. Miodrag Grbič: op. cit., str. 181—184. — 10. Dr. Josip Brunšmid: Antikni figuralni bronsani pred- meti u hrv. nar. muzeju u Zagrebu, str. 215, si. 16,17.v: Vjesnik hrvatskega arheološkega društva, zv. XIII, 1913 in 1914. — Mirko Šeper: Rim- ska kola iz Poljanca kod Ludbrega, Zagreb 1962. — 12. Archäologische Funde in Ungarn. Corvina, Budapest 1956, str. 223, 211. — 13. Archäologo- gische Funde: op. cit., str. 210. — 14. Dr. Edith Tomas: Spomenici kulta Afrodite Kabeire u du- navskim provincijama carskih vremena, str. 31 do 40, si. 1, 2. v: Rad Vojvodjanskih muzeja. Novi Sad 1958. — 15. Dr. Edith Tomas: op. cit., str. 36. — 16. Dr. Edith Tomas: op. cit., str. 36. — 17. Dr. Edith Tomas: op. cit., str. 38. — 18. M. Abramič: Poetovio, Ptuj 1925, str. 155, si. 109. — 19. Kubi- tschek: Jbh. d. Zentr. Kom. 1904, str. 171, si. 125. — 20. Antun Bauer: Rimska olovna plastika, str. 6. v: Vjesnik hrvatskega arh. dr. 1936, Zagreb. — 21. A. Bauer: op. cit., str. 6. — 22. A. Bauer: op. cit., str. 18, 19. — 23. A. Bauer: op. cit., str. 8. — 24. A. Bauer: op. cit. str. 8. — 25. Kevrig Ilo- na: Die Haupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannenien, 1937, str. 125; Dissertationes Panne- nicae. Series II, Nr. 4. — 26. M. Grbič: op. cit., Str. 181—184. — 27. Dr. Josip Klemene: Zgodo- vina Emone, str. 331. v: Zgodovina Ljubljane 1955. Herodian: 8. 1. 4. 117