KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SLOVENJEBISTRIŠKI SVET V XIV. IN XV. STOLETJU J02E KOROPEC S salzburško mirovno pogodbo, sklenjeno leta 1311 s koroškim vojvodom Henrikom Goriško-Tirolskim, so dobili Habsburžani me- sto in urad Bistrico, nadalje Savinjsko pokra- jino tostran in onstran Save, kar vse so zdru- žili s svojo štajersko deželo in se tako bli- žali iz Srednje Evrope jadranskemu oknu v svet.i Habsburška penetracija k morju in salzburška oblast nad konkurenčnim Ptujem sta ugodno vplivali na razvoj mladega me- sta. Da je bila Bistrica mesto že v predhabs- burški dobi, izpričujejo vesti iz let 1309 do 1311. Avstrijska rimana kronika je govorila Bistriški mestni pečat leta 1910 za leto 1309 o mestu Bistrici, listini iz let 1310 in 1311 je pečatila skupnost bistriških meščanov v mestu Bistrici z mestnim peča- tom ob pričevanju meščanov. Mestni pečat, ohranjen iz leta 1310, predstavi shematično stolp ob Marijini cerkvi, »Grasslov« stolp, grad, obzidje, severna, zahodna in južna mestna vrata.^ Hans Pirchegger, Milko Kos in Bogo Grafenaoier so stavili začetek mesta prezgodaj (pred leto 1297) ali prepozno (leta 1313).3 Že okoli leta 1315 je omenjen mestni da- vek. To je najzgodnejši pojav mestnega dav- ka na Štajerskem.^ Iz leta 1321 je znan prvi mestni stražar.' Ko je vojvoda Albreht Habs- burški leta 1339 potrdil Bistrici mestne pra- vice, kakor so jih imela druga štajerska me- sta, je obenem prepovedal prevoz vina iz Ptuja in s kranjske strani skozi mesto, kjer naj bi meščani take prevoze ustaiviii in pre- peljali vino na svojih vozovih dalje.' Leta 1342 so Ptujčani začasno pomirili Bistrico s tem, da so jim dali dovoljenje prodajati svo- je blago na ptujskih sejmih, Ptujčani pa so lahko neovirano vozili vino skozi Bistrico. Bistričanom so še dovolili, da so smeli oib ponedeljkih zamenjavati na drobno svoje usnje za surove kože, vosek in drugo blago s Ptujčani na ptujskih sejmih.'' Prvi bistriški usnjar je znan iz leta 1337.8 Čeravno je bil bistriški svet vladarju pogosto predmet za trgovanje in je bilo mesto zastavljeno skupno z uradom, toda brez mestnega davka, oddane- ga že drugemu, leta 1355 za devet let Fri- deriku Walseeju,' je vendar vojvoda Rudolf Habsburški leta 1360 ponovno potrdil Bi- strici mestne pravice, tokrat po radgonskem primeru in z možnostjo preklica. S tem je bila meščanom priznana svoboda zemlje in vode. Po Martinovem (11. novembra) so smeli kupovati vino pri vinogradnikih samo Rad- gončani (bolj teoretično) in Bistričani. Za sodstvo je plačevalo mesto knezu letno 45 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mark in toliko tudi mestnega davka. (Ovca je veljala marke).'» Ko so Habsburžani izročili bistriški svet Celjskim leta 1368, Bi- strici niso bili več posebej naklonjeni. Se istega leta so prepovedali prometno zvezo Ogrske z Benetkami preko našega mesta. Bi- strica se je smela oskrbovati s soljo le s Salzburškega, ne pa z morske strani. Ko je bila okoli leta 1378 modernizirana cesta Du- naj—Trst, so dovolili vladarji Ptuju svobo- den prevoz vina skozi Bistrico.*' Meščana ni- so mirno sprejemali udarcev, sklicevali so se na stare privilegije. Vojvoda je moral leta 1383 in leta 1399 mestu ukazati svoboden vinski prevoz za Ptujčane.'- Vsaj na začetku XIV. stoletja je bilo v Bi- strici že dosti Židov. Znana je naklonjenost, ki so jo kjerkoli uživali pri Goriško-Tirol- skih.*^. Zički samostanci so kupili leta 1370 od Žida Hainka mlin, leta 1374 pa njivo ob Grb mestnega • sodniika i MartSna Chrewsla leta 1396 »Scheispach« poleg župnikove njive in ži- dovskega pokopališča pod mestom.*^ Konec stoletja je bil pokatoličanjeni Žid Martin Chrewsel dolgoleten (1382—1399) bistriški mestni sodnik, ki je imel v svojem pečatu Davidovo zvezdo.Burno XV. stoletje se je začelo z izgonom Židov iz Bistrice. Izgnati jih je dal leta 1410 Herman Celjski. Zatekli so se ponajveč v Maribor. Svoje nepremični- ne v mestu in okolici so hitro razprodali.*' Posebno skrb so morali v Bistrici posve- čati fortifikaciji. Prvi obrambni objekti so že iz zadnjih časov tako Gradišče pri magi- stratu in grad sam. Prvotno v romanskem stilu zidani grad je bil važna utrdba v mest- nem obzidju na severozahodnem oglišču.*' Kmalu za mestnim pečatom ga (burg) izpri- je tudi listina leta 1313.*8 Leta 1384 je zgo- rel grad (lest) z Anino kapelo, vendar so ju takoj obnovild.** Henrik Massenberg, ki je bil upravitelj urbarialnega urada in z njim zvezanega mesta (leta 1362—1374), je za močnejše zavarovanje zelo okrepil stolp v jugozahodnem oglišču in v njem tudi živel. Za ta stolp je pridobil nekaj posesti v Kova?- či vasi, kjer je bila poleg kmetij večja švajga. Massenbergov stolp je dedoval kot celjski fevd leta 1413 Albreht II. Bistriški (iz Bistri- ce pri Ilzu, severozahodno od Fürstenfelda). Po njegovi smrti leta 1437 ga je dobila v fevd hči Ana, žena Krištofa Sulzerja. Po letu 1457 je bil v posesti Holleneških. Leta 1478 ga je kupil Anton Grassl, po katerem se imenuje še danes. Leta 1485 je bil že v štatenberški posesti.^" Od začetka XV. stoletja govore li- stine tudi o stolpu pri Marijini cerkvi ob južnih mestnih vratih. Ta stolp je znan že iz mestnega pečata leta 1310, Marijina cer- kev pa kot gospejna kapela od leta 1379. Stolp pri Marijini cerkvi in obnovljeni grad (turm) so imeli v fevdu Albreht II. Bistriški (leta 1420—1437). Valter Safner z Erazmom Viltuškim (leta 1437—1455) in Albreht Safner (leta 1455—1463). S posestjo kar treh mestnih stolpov so plemiči iz avstrijske Bistrice opra- vičili tudi v novi domovini svoje bistriško ime. Pust stolp ob Marijini cerkvi je izroičil cesar leta 1464 mestu, grad (turm, fest, burg) pa dajal v najem skupno z uradom od leta 1463.-* Tik pred madžarsko zasedbo je bil v Bistrici Santonino. Tu je videl več mestnih vrat s stolpi, obzidjem, dva nasipa in jarek, znan sicer že leta 1394. Ko so mesto Madžari že resno ogrožali, so prevzeli meščani grad in tabor v oskrbo. Mesto samo bi se naj še bolj utrdilo, zato je obdržalo dohodke od skladiščnine.^- Mnoge vojne so preizkušale obrambno spo- sobnost mesta. Spopadi med Habsburžani in Walseeji (leta 1411—1417) niso puščali Bi- strice povsem ob strani. Habsburški zaveznik je bil tudi omenjeni Albreht II. Bistriški, ki si je bil z Welseeji v laseh tudi zaradi sporne dediščine v konjiški gospoščini. Na začetku celjsko-habsburške vojne (leta 1436—1443) so Bistriški izumrli leta 1437.^3 Celotni forti- fikacijski sistem se je obnesel, ko je pridrl marca leta 1446 Ivan Hunyadi s 15.000 Mad- žari mimo Borla pred Bistrico, ki jo je uspeš- no branil celjski vojskovodja Jan Vitovec. Madžari so mesto dvakrat nffiikočili, prešli jarek, se priborili do obzidja, toda kljub te- mu, da je mesto že gorelo, se je moral Ivan Hunyadi brez uspeha umakniti. Po umiku Madžarov se je Friderik Celjski oddolžil Bi^ stričanom s tem, da je ugodil njihovim že- ljam o nevmešavanju v dedovanje meščanov vendar tako, da niso smeli odtujevati premo- ženja izven celjiskih meja. Friderik jim je tudi potrdil staro pravico voliti si vsakoletno mestnega sodnika in obnovljene so bile do- ločbe zoper prevoz vina skozi mesto.^"* Po tragični smrti zadnjega Celjskega leta 1456 se je Bistrica z uradom takoj podredila 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Habsburžanom. Ze marca 1. 1457 se je mudil v mestu cesar Friderik Habsburški in ga opro- stil za šest let davkov. Novi vladar je ukazaJ V korist meščanom, da so se morali tu za- ustavljati vsi trgovci z blagom in prenočiti v mestu. Prevoz vina za Ptujčane in druge je bil pa zopet dovoljen do leta 1499, ko so uveljavili novO' prepoved.^' Ko je leta 1469 dvignil Andrej Baumkircher štajersko plem- stvo v upor proti cesarju, je med pr- vimi postojankami padla upornikom v roke Bistrica, ki je za nekaj časa ve- ljala celo za njihovo' središče.^' Komaj se je mesto otreslo ropajočih čet, že so se začeli pojavljati Turki v okolici in pred mestom (leta 1472, 1477, 1493 in 1494).« Leta 1480 je sprožil dolgo vojno ogrski kralj Matija. Pod poveljstvom Jakoba Szekelyja sO' Mad- žari osvojili Bistrico leta 1489. Bratislavski mir je dve leti nato zaključil vojnO' in mesto je postalo zopet cesarjevo. Od leta 1489 je odločal o Bistrici Jakob Szekely, najprej kot madžarski poveljnik, nato kot cesarjev pri- vrženec.^8 Cas od srede XV. stoletja je pomenil za mesto obdobje sorazmerne prosperitete. Po- leg Cerkvene ulice in »Strudel« ulice se je pojavila Nova ulica in bolnica. Proti koncu stoletja je bilo mesto! že revno in dokaj opu- stelo kljub vladarjevemu prizadevanju, dia bi obljudil propadajoče mesto. Vojne, požari, bo- lezni in gospodarske težave so opravljale svoj uničujoči posel. Mesto je uživalo gospodarsko, upravno in sodno svobodo, zavarovano s privilegiji in obzidjem. Skladiščno pravo so dobili 1. 1457, pravica do mitnine pa je znana pred letom 1489. Za vse svoboščine so morali meščani plačevati vladarju vsako leto mestni davek, sodni davek, davek za skladiščno pravo in davek za pravico do mitnice. Navadno je izročal vladar pravico do teh davkov skupno z gradom in urbanialnim uradom v oskrbo in uživanje raznim upraviteljem (hauptmann, burggraf). V drugi polovici XV. stoletja je dobival vladar za vse to letno po 300 ogrskih florintov. Od tega je prišlo na mesto po 60 ogrskih florintov in to obveznost do gradu je poravnavalo ob božiču. Pred letom 1489 je razpolagalo nekaj časa z bistriško mitnico mariborsko mesto. Od leta 1496 je moralo mesto plačevati še poseben deželni davek. Leta 1498 je pobralo mesto mitnine 80 ogr- skih florintov. (Ogrski florint je bil vreden blizu 50 kg govedine). Skozi mesto so šli na- tovorjeni konji, vozovi s šest ali manj konji, kočije, voli, prašiči, ogrsko vino in podobno. Od prevoza vina je šla vladarju še posebna deželna vinska doklada, dana v zakup.'" Za- radi porasta prometa je bilo treba spričo več Bistric vsako natančneje označiti. Iz leta 1577 je ohranjen prvi zapisek o Slovenski (Win- disch) Bistrici. Tako so poslej imenovali pre- težno slovensko mesto sredi slovenske okoli- ce.^' Na čelu mestne samouprave je bil vsako leto izvoljen mestni sodnik. Le redkokdaj so Forstnerjev pečat leta 1S46 izvolili isto osebo zaporedoma. Martin Chrew- sl je bil v tem prava izjema. Sodniku sta sta^ la ob strani mestni svet in občina meščanov.'^ Ker je središče urbarialnega urada bilo na gradu v mestnem obzidju, se je usoda vseh pogosto prepletala. Urad, ki je obsegal precej okoliških poidložniških naselij (seznam v Otar karjevem urbarju), so vodili v gospodarje- vem imenu upravitelji. Nekateri med njimi so bili istočasno gorninski mojstri. Bogati pohorski gozdovi so büi zajeti v posebnem bistriškem gozdnem uradu (leti 1311, 1346), Grb mestnega i sodnika j Mihaela : Ledena 1 leta 13T3 i Čigar upravitelj Friderik Forstner je s pe- čatom potrdil studeniškemu samostanu izjem- ne pravice.^' Spremembe, ki so nastajale od habsbur- škega urbarja konec XIII. stol. v bistriškem uradu, so nare