Slov. kršeansko-soeialna zveza. Slovenska nepolitična društva se združujejo v Slavenski krščansko-socialni zveziH Društva iz vseh slovenskih. dežel so v njej zastopajaa, za to pa so injeni občni zbori pravi vseslojvenski sbodiV slika Združene Slovenija. Letošnji občni zbor SlovBnske krščansko-socialne zveze se je vršil y Jesenicah,' na Kranjskem. iUdeležilo sa ga je tudi precej Stajeroev, bralno dru^tfro v Dobrni pa ja prišlo z zastavo. Vsek zborovalcev je bilo okoli 2000, med njimi tudi državni posl. tir, Krek, Pogačnik, Jaklič, Gosttnčar in Demšar. 'Navdušenje na zborovanju za sveto stvar, za krščanfeko izobrazbo Ijudstva je bilo veliko. Predsedoval je Gr< Dermastia iz Gorice. V. predsedstvu sta bila tudi flr. Hohnjec iz Maribora in Putrih \i Trboyelj. Tovariš Podlesnik je poročal o telovadhi ter predlagai ustanovitev Zveze telovadnih odsekov. Podpredsednik S. K. S. Z. za Stajersko g. dr. Holmjec je poročal na skupščini S. K. S. Z. na Jesenicah nai Gorenjskem o štajerski zvezi tako-le: Namen, S. K. S. Z. je itzobrazba, omika in na- predek slovenskega ljudstva, Tak namen brez dvojbe zasluži, da se ga vsi krepko poprimemo ter z združe- nimi mofimi težimo p0 njem. Kolikega pomena je izo-  braženost posebno dandanašnji, v dobi velikega na-  predka na polju znanosti, pred vsem prirodoslovnih  v&d, na polju olektrike, tehnikje, prometa, ni še treba natančneje dokazovati. Kulturni napredek že sam ob sebi zahteva, da se udeleže njegovih dobrin najširši Jjudski krogi, sicer ostane privilegij (last) več aii manj številne kaste (vrste) olikanoev, kar bi človeški družbi bilo v najivečjo škodo, ker foi nižje sloje še bolj odtujevalo yišjim ter bi pomnoževal« proletarijat, ki v svoji organižirani omotici ne poztea drugega kulturnega ideala, ;kakor svoja socialistične utopije, katere ne morejo nobenega človeka osrečiti, ker so neizvedljive. Kot demokratije zahtevamo, !da pride v občini, v dež li, v (državi, v celem javnem življenju Ijudstvo do tiste obiasti, ki mu pristoja. Zato pa moramo dosletino težiti za tem, da se ljudstvo dovolj poduči in izobrazi, da more to oblast rabiti in izvrševati sebi v prid in v korist cele človeške družbe^ VeQ izobrazbe in poduka zahteva tudi gospodarski razvoj sejdanjega 6asa. Naziranje onegaipruskega junkerja, ki je rekel:(Kmetu ni treba omike; zasvoj pljug samo potrebujem 3 vole: dva,, ki ga vlečeta, in enega, ki gre za njimi, je dandanašnji le še načelo najhujšega soqialnega. reateijpnarstva, ki se še p.otika po Kbtfti bhole lifeefalnl btiržoazije.i Naše gešlo je: Cim več stfdkoVnegaznffiflja' ima na6 kmet, obrtnik, delavtfc, in 6ira večj^a je obenem tudi njegova splošna omi'ka,tem večji bo tudi njegov gospodarski uspeh. Krščamski socialisti hrepenimo po reformi človeške družbe, ki seda] stoka pod jarmom kapitalizma.' Doseči moramo ta svoj cilj le s pomofiSo vseh ljudskiii krogov, ki morajo na samo poznati svoje gospoSarske reve, kar ni težko, ker jih bridko čutijo, ampak morajo tudi vseskozi bjti napolnjeni z zajvestjo, da je spas človeške družbe edino le v kršč. soc. preosnovi. Koliko dela, poduka, izobraževanja pa še je treba v to svrho! Izobrazba tudi pospešuje vernost in moralnost. Ta stavek je za liberalca nepazumljiv, ker je vsak liberalec in radikalec prepričan, da sp ravno z izobraževanjem med našim Ijudstvom vedno bolj izpodmikajo tla katoliški veri, ali kakor se glasi v njihovem jargonu, klerikalizmu. Seveda, 6e pustimo, da taki možje z leščerbo svoje liberalne laži-vede našemu narodu razsvetljajo možgane, se- to tu pa tam na vse zadnje doseže. Mi pa smo preverjeni o resničnosti pesniko\ih besed: Das halbe Denken fiihrt zum Teufel, — Das ganze Denken fiihrt zu Gott! (F. von !Weber.) iZato se nikdar ne obotavljamo podati našemu Ijudstvu to, kar je moderna veda dognala pozitivnega, stvarnega in resničnega, s trdim :zaupanijem, da resnica ne nasprotuje, temveč vodi k Njemu, ki je resnitea in obenem življenje. Prava izobrazba mora tudi izobraziti voljo, ublažiti in ur^diti človeško stremljenje in hrepenenje, kar stori človeka bolj dovzetega za, nauke krščanske vere in zapovedi kršŽ&nske morale. Posebea pri mladini je najprej o^itna blažilna moč prave krščanske izobrazbe, ozirorafe, zle posledice, če &e ji ta n& podaje. Sa5 skušnja potrjuje, da pri Imliadini, ki je sama se-bj prepuščepai in brez tnanja prelepiK krščanskih in narodnili idealov, kaj rad zavla<da Bachus in verna mu družica gospa Venus, in da fantje po taklb. krajih ne poznajo plemenitejše za-' bave, nego da pod bojevito zastavo Martovo pr&veliko življenski sili dajejo duška y medsebojnem pretepanju in kjanju. . ITemelje izobrazbe polaga domača hiša in ljudska šola. Pravijo, da ljudska šola dandanašnji ni na višini, in to je izvestao za tiste kraje, kjer se poduk ne vrši v materiuščini. Toda tudi najboljša šola ne more storiti vsega, in še to, čemur se človek priuči, Jahko pozabi, če se mu z vajo ne ohrani živo v spoaiinu. Zato so prijatelji ljudske izobrazbe uvideli, da treba nepopolno delo izpopolniti z nadalievalnilmi i strokovnimi šolami, s poljudaimi kurzi, a ljudskimi kpjižnicami in z društvi. . 0 dobroti nadaljevalnili in strokovnit Štil Sft venci ne (vemo povedati dostL Naj si še toliko prosimo in zahtevamo, naSa ljuba matt vlada si trdovratno zapira oči in maši ušesa, da nas ne vidil ia ne sli&i. Kar storimo za omiko Ijudstva, moramo storiti ia lastne moči in z lastnimi sredstvi. Pripravno srefdstvo so Ijudske knjižnice, ki so pred kakim pol stoletjeni ua Angleškem in v Ameriki začela izobraževalno d&r Iovati in so potem svoje delovanje1 razširjali tudi po bstalih evropskih državah. Kolikega vpliva so na Vzgojo Ijudstva, vidimo n. pr. iz tega, da yi državah z angleškim občevalnim jezikom znašajo knjižna izp<K sojila vsako leto po 40—50 milijonov, na Nemškem pa 4 milijone, naijtnanj seveda v tisti kraljevini, kjer vla^ •da historiška korporalska palica, v Prusiji. Dd je caše ljudstvo velik prijatelj brarija, je znano, in to oam tudi potrjujejo knjižnični izkazi v ,,Društvenem koletiarčku." Citanjje je velik pripomoček izobraže^anja, posebno če ga nadzirajo in regulirajo bralna, -Ddnosno izobraževalna društva, kojih važnost in potrebe se ne more nikdar dovolj poudarjati'. In skupina teh društev, ki so svoje teobraže»valno detovanje pc&tavila na krščanski temelj, je S. K. S, Z., ki je 1 ila ustanovljena 1. 1897 v Ljubljani 4n ima svojepodzveze po Koroškem,Goriškem,, TržašJcem in Stajerskem. Proti koncu lanskega leta se je štajerska podzveza osamosvojila. To smo storili zato, da nekoliko razbremenimo centralo ter bolj poživimo in provincielno osredotočimo delovanje naših društev. V Ljubljani se nam nikakor ni nasprotovalo, temveč pozidravila se je naša namera z veseljem. In ko se je štajerska hčerka ločila od ljubljanske matere, jo je ta krepko pritisnila na srce, ji dala s seboj prelepo doio, namreč velik zaklad izknšenj, navodil in drugih pripomočkov ter jo hkrati zagotovila, da ji1 je materna hiša vedno odprta in da sme vselej domov prihiteti, kadar ji kaj teži srce ali kadar potrebuje nasveta in pomoči. Pod predsedstvom dušnega očetia S. K. S. Z. g. jposlancej dr. K r e k a se je 29. novembra 1906 v Mariboru vršil ustanovni shod S. K. S. Z. za Stajersko. Sklenilo se je iaed drugim, da štajerska zvezai pristopi kot ud k ijubljanski osrednji zvezi. Iznova se je tudi naglašala želja, izražena že na II. slovenskem katoliškem shodu, naj se v vsaki župniji osnuje kako bralno ali izobraževalno društvo, kjeo pa ni mogoSe, naj se nadomesti s knjižnico in s poljudnimi predavanji. V odbor so na ustanovnem shodu bili izvoljeni oaslednji (gospodje:; Fr. Gomilšek, dr. Jos. Hohnjec, dr. Ivan Jančič, dr. A. Jerovšek, dr. A. Korošec, J. Krajnc, Ferdo Leskovar, Ivan Markošek, Fr. Spindler, Fr. Stuhec, Ev. Vračko; kot namestniki gg.: J. Cede, Ivan Gonšek, dr. A. Medved, Vinko Žolgar. Popoldne istega dne je pod Krekovim predsedistvom bila prva odborova seja, kjer se je med drugimi .važnimi ukrepi sprejel tudi sklep, naj se za ude IS. K. S. Z. na Stajerskem priredi socialni kurz. Nato se je odbor konstituiral in sieer tako: predsednik 'dr. Korošec, podpredsednik dr. Hohnjec, tajnik Ferlclo Leskovar, blagajnik Fr. Spindlejr. V prvi odborovi seji sklenjeni poučni tečaj se je >vršil od 18.—21. lebruarja t. 1. v Mariboru. Vspored predavanj je bil: Pondeljek, 18. felbruarja, predpoldne: Splošna načela krščanskega družboslovja. Zgodovina lcmečkega stanu, avstrijsko postavodajalstvo in kmet. Popoldne: avstrijska uprava in občina. Kmečko gibanje v raznih deželah. Alkoholizejn. Torek, 19, iebrM predpoldne: Naš kmečkiprogram. Zadružništvo. Razgovor in navodild. Popoldne: Knjigovodstvo. Društf^eni zakon. Nova volilna postava. Sreda, 20. februarja, predpoldne: Vera in narodnost. Delavsko vprašanje in organizacija. Shodni zakon. Popoldne: Sociajna demokracija in kmet. Nauk o govorništvu. Govorniška vaja. Cetrtek 21. febr., predpoldne: Splošna organilzacija. Predavali so g. dr. K r © k in g. Ivan P o d1 e s n i k s Kranjskega, g. filozol R o ž i 6 iž Gradca, iz Maribora pa gg.: dr. H o b. n j e o, dr.i'KoroM e c, dr. K o v a 6 i č, kanonik M a t e k, dr. M e dved. Udeležencev je bilo 50—60, sami vrli kmečki dladeniči in možje, Sledili so predavanjem z velikim zanimanjem in izredno pazljivostjo ter so si pridno iielali zapiske. Opetovano in posebtno ob koncu so izrazili svoje iskreao veselje in veliko hvaležnost za prelepe in koristne nauke, ki so jib slišali na tem kurzu. Daj Bog, da zasejano seme obrodi dober sad Naša zveza namerava prihodnjo zitno na kafcem drugem kraju prirediti sličen poučen tečaj. Kar se dostaje štejvila družtev, ki so v S. K. ,S. Z, za Stajersko, imamo tistih 45 (fruštev, ki so že prej bila v zvezi. Vrhutega je na Spodnjem Stajerskem Se okoli 30 zanesljivo, krš5anskih društev, ki so ideloma že javila svoj pristop, deloma pa še bodo; veliko društev pa se zdaj na novo snuje. Obeta se nam torej mlado, krepko življenje in vesedo delovanje. Kd so mladi celjski gosppdje razbili slogo med Stajersjdmi Slovenci, se je — in to je dobra. stran na^ega poJitičnega boja — spodnještajersko ozračje reSilo starihl morečih mijasmov letargije in brezdelnosti. Sedaj je naše geslo: Naprej! Pot nam je zdaj prosta! Zivela naša trojna ideja vodnica, ideja kršfianska, ideja slovenska, ideja demokratičnat Za nepolitična ^društva nal Koroškem je poro&al jg. Arnuš iz Podljubelja, za Gorišlko Zvezo g. dr. EJermastia, za Tržaško g. Tul ia! Trsta, in za kranjsko osrednjo zvezo g. Luka Smolnikar, Dr. Lampe priporoča, da se i& sedaj misli na zimska predavanja. G. Tul iz Trsta priporoCa Rafaelovo družbo za i/seljence, Mačrt za bodoče deloKranje je poldal dr. Krek. O tem še bomo govorili. Po .zborovan.ju je bilq javna telova^lui in ljudska veselica. Od vseh krajev Slovenijp jp elošlo brzoJavnik pozdravov, meo5 njimi tudi nmogo iz Stajerske.