hran j shi Izdaja: Delovni kolektiv Tekstilne industrije^ Tiskanina-Inteks, Kranj — Odg. urednik: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, inž. Alenka Korče, Lea Miklus, Pavla Konc, Francka Zupanc, Vili Zirkelbach, Ivan Mauser, Ivan Rebolj, Janko Zupan, Ivo Jereb, Tine Rojina, inž. Franc Indihar, Boris Per-tot, Katarina Lupša, Anica Lokar — Telefon: 2881-84 — Tisk: ČP »Gorenjski tisk«, Kranj LETOV. 26. NOVEMBRA 1962 ŠT. 12 »ST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKAN INA- INITFKft KRANJ Rezultati in problemi združenega podjetja Večkrat se je že postavljalo vprašanje: kakšne proizvodne rezultate je prinesla združitev in kako se ti rezultati pokrivajo s predvidevanji ob združitvi? Dejstvo je, da je tesnejše sodelovanje mod obrati pri,šlo komaj, do izraza v letu 1962, ko so bili postavljeni enotni proizvodni plani, ki so sloneli na proizvodnih kapacitetah dosedaj še ločenih obratov. Rezultati sodelovanja med obrati so razveseljivi, čeprav bi se določene stvari še dale izboljšati in popraviti. V obdobju januar — oktober so posamezni, obrati med seboj »sodelovali-« z naslednjimi količinami : Iz proizvodnje predilnice I je tkalnica II porabila 291.444 kg preje, tkalnica. 1 pa iz predilnice II 109.920 fcg preje. Razen tega je predilnica II izdelala za .predilnico I 70.505 kg predpreje za česanko. Tkalnica I je v tem času .Izdelala za plemenitilnico II 973.465 trn tkanin, tkalnica II pa za proizvodnjo plemenitilnice I 1,030.646 tm raznih tkanin. Plemeni,tilnica II pa je za plemenitil-nico I izdelala 1,670.134 tm uslug,- plemenitil ni ca I pa je potiskala ca. 88.000 tm tkanin obrata II. Že samo ti podatki kažejo, da se proizvodne kapacitete enega in drugega podjetja medsebojno koristijo. Tudi pri znižanju delovne sile so bili doseženi dobri rezultati: Če označimo delovno silo ob združitvi 1.7. 1962 s 100, petem iznaša plan delovne sile za 1. 1962 99,19 % oz. znižanje za 24 ljudi. Dejansko zaposlenih v treh kvartalih letošnjega leta napram 1.7.1962 iznaša 98,49 % oz. zniža- nje za 51 ljudi. Povprečno dejansko zaposlenih v 9 mesecih letošnjega leta pa je 99,31 % oz. za 27 ljudi mani kot predvideva plan leta 1962. Ob združitvi je bilo govora o specializaciji predilnic. Te specializacije proizvodnje si n. mogoče predstavljati in izvesti v dobesednem smislu tako, da bi ena predilnica predla samo ene odrejene številke, druga pa druge številke. Vsaka predilnica je zgrajena na (nadaljevanje na 2. strani) Poslovno združenje ZA BOMBAŽNI SEKTOR Pred. kratkim je bilo v naši republiki osnovano- Poslovno združenje za bombažni sektor, v katerega lahko pristopi, vsaka gospodarska organizacija bombažnega sektorja v državi. Do- danes so se vključila v to poslovno združenje naslednja podjetja: MTT Maribor Tekstilindus na beograjskem sejmu PTM Maribor Tekstilna tovarna Prebold Tekstilindus Kranj, BPT Tržič Gorenjska predilnica Šk. Loka Predilnica Litija Vata Domžale Tekstilna tovarna Ajdovščina. V prvi fazi bo Poslovno združenje imelo sledeče naloge: — na,bava surovin, — nabava strojne opreme, — skupno nastopanje na zunanjem tržišču — izvoz. Od 13. do 21. oktobra 1962 je bil v .Beogradu III. mednarodni sejem »Moda v svetu«. Ta tradicionalna prireditev se je znatno oddvojila od ostalih podobnih prireditev v državi. Že rezultati lanskoletnega sejma so potrdili njegov značaj in vlogo, ker ni služil samo kot orientacija jugoslovanski dndustri- eev, omogočiti poslovnim ljudem in obiskovalcem — potrošnikom videti najnovejše dosežke naše domače industrije ter jih primerjati z izdelki inozemskih razstav-Ijalcev. (dalje na 11. strani) Za skupno nastopanje na zunanjem tržišču obstoja čvrst dogovor, da ne bodo posamezni proizvajalci individualno nastopali, temveč da nastopa poslovno združenje v imenu vseh in za vse. Seveda so za takšno skupno na-(dalje na 12. strani) OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA UREDNIŠTVO 29. november Čas hiti. Letos praznujemo že devetnajsto obletnico ustanovitve nove Jugoslavije. Za generacijo, ki se sedaj vključuje v življenje, je ta pomembni dogodek že čista zgodovina. Rod, ki je pripravljal tudi temelje za stavbo, ki pomeni našo socialistično stvarnost, pa ob tem jubileju najbrž vzklika: »Ali res že devetnajst let?« Kot popotnik, kii se je zagrizel v strmo pot na goro ter se malo pod vrhom ustavil in «zrl v dolino, tako se tudi naš današnji človek ob tem jubileju lahko ozre v preteklost in vidi: Njegova pot navzgor se je začela tedaj, ko se je odločil, da se bo boril proti izkoriščanju, proti narodnemu in razrednemu zatiranju, proti revščini in bedi, za pravično, lepo in človeka dostojno življenje. To je bilo že dosti pred 29. novembrom 1943. leta in tl. zasedanje AVNOJ v Jajcu je le etapa na poti do cilja, ki tudi danes še ni do kraja uresničen. Težak je bil začetek te poti, najprej v pogojih brezdušnega kapitalističnega izkoriščanja in brezobzirnega dušenja vsega, kar je napredimo, nato pa v vojni vihri, ko je ostal golorok in izdan, predan na milost in nemilost zavojevalcem. Toda uporabil je revolucionarne izkušnje stoletne borbe za oibstoj in za svoje pravi- ce ter se organiziran v Komunistični partiji in pod njenim vodstvom do leta 1943 povzpel tako visoko, da je 29. novembra na II. zasedanju AVNOJ svoje težnje in stremljenja postavil kot osnovo nove države: ustanovljen je bil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasna ljudska vlada z Josipom Brozom Titom na čelu; sprejet je bil »Odlok o odvzemu pravic zakonite vlade Jugoslavije« tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini in o prepovedi vrnitve kralja Petra II. Karadjordjeviča v domovino, dokler ljudstvo Jugoslavije po vojni ne bo na svobodnih volitvah uredilo vprašanja monarhije in dokončne državne ureditve; z istim odlokom je bil uveljavljen sklep o razveljavljenju oziroma reviziji vseh pogodb, ki jih je bila dotlej sklenila jugoslovanska emigrantska vlada kakor tudi o nepriznanju bodočih; sprejet je bil sklep, da se Jugoslavija zgradi kot demokratična federativna država enakopravnih narodov; sprejet je bil sklep o potrditvi odlokov, naredb in izjav Izvršnega odbora AVNOJ in Vrhovnega štaba NOV in POJ. (dalje na 11. strani) ji, ampak je tudi mnogo doprinesel k njenemu nadaljnjemu vključevanju na svetovnem tržišču tudi v letošnjem letu. Tako je med drugim pokazal, da uživajo domači proizvajalci vso pažnjo potrošnikov in trgovine poleg tega pa se je visoko produktivna stopnja kreatonskih sposobnosti kakor tudi kvaliteta izleženih predmetov predstavila javnosti kot novost v planu proizvodnje. Ta sejem je bil popoln pregled tekstilnih izdelkov kakor tudi dopolnilnega asortimenta za oblačenje. Sodelovanje domačih in tujih razstavljatcev je imelo tudi močne ekonomske razloge, ki so se izražali predvsem v poslovni dejavnosti. Razvoj, naše tekstilne industrije, posebno pa razvoj naše konfekcijske industrije imata za posledico uvajanje in proizvodnjo mnogih novih izdelkov, povečano specializacijo, povečano ponudbo, večjo konkurenco in tudi večje zahteve potrošnikov. Poleg tega se v bližnji, bodočnosti predvidevajo še novi kontingenti izvoza tekstila, za katere je prav izstopanje na sejmu »Moda v ■svetu« v Beogradu predstavljalo ■pomemben faktor. Letošnji beograjski sejem n,i bil samo atraktivna prireditev, ampak se je moglo z njegovo novo koncepcijo bolj kompletno in bogato prikazati izdelke posameznih prizvajal- Naš paviljon na Beograjskem sejmu Rezultati združene določeni povprečni številki s tem, da je vsaka faza odvisna od predhodne in da ne morejo nastopati ozka grla. Zato mora vsaka predilnica izdelovati določen asortiment številk, kar je odvisno od kapacitet čistilnice, števila mikal-nikov, odvodnih glav raztezalk in česalmih strojev, števila vreten, grobih, srednjih in finih flajerjev tako da so vse predhodne in končne kapacitete prstančevih strojev polno izkoriščene. Pri tem pa je še potrebno upoštevati vrsto tehničnih momentov posameznih vrst strojev, kot: možnosti raztega, brzine, premari prstanov, vrsta raztezal itd. V obeh naših predilnicah pa je potrebno razen tega upoštevati v največji meri nujnost različne uporabe bombaža. Obrat II mora vsled svoje tkainiške proizvodnje predelovati v posameznih številkah preje vsaj' za en razred boljši bombaž kot obrat I za svojo proizvodnjo. Vsled tega ni možno n. pr. 40/1 iz predilnice I uporabljati za tkanine tkalnice II, ker 'bi vsled slabše mešanice, kvalitetno pokvarila izgled tkanine, obratno pa bi 40/1 iz predilnice II za tiskane tkanine ne bila ekonomsko opravičljiva. Zate se predenje posameznih številk v eni ali drugi predilnici vsklajuje samo v takšni meri, ki ne ruši tehnoloških in proizvodnih pogojev, upošteva pa se v največji možni meri kvalitetne zahteve, ki j:ih postavlja vrsta in namen tkanin ter ne nazadnje obstoječi strojni park. Z istimi vendar mate izpreme-njenimi problemi se srečujemo v obeh tkalnicah. Tu je potrebno upoštevati za sedaj, še zelo' različen strojni park, na 'katerem ni možno predelovati vseh artiklov, kakor bi nakazovala potreba. Pogojenost različnih širin in tipov statev: notranji in zunanji eks-centri oz. listovke, omejeno število revolveric, predvsem pa front posiuževanja so največkrat ovira, da je možno v enem obratu izdelati isamo določeno količino posameznih artiklov. Pri tem pa je v tkalnici II še upoštevati več ali manj konstantne količine ekskluzivnih artiklov za posamezna konfekcijska podjetja, tako da ostanejo na razpolago le še manjše kapacitete za ostale deficitarne artikle. Razen tega nedovoljne kapacitete previjalnih strojev za votek in osnovo cesto ne dopuščajo večjo prožnost v menjavi artiklov, predvsem ne takrat, kadar se zahteva izdelovanje večjih količin pestro tkanin artiklov. Do večjih menjav artiklov med obema tkalnicama — posebno z ozi- rom na nove kapacitete tkalnice IX — v bodoče ne bo prišlo, tako da bo tkalnica. I proizvajala samo tkanine za tisk, tkalnica II pa pestre tkanine za konfekcijska podjetja in reprodukcijo, ter manjše količine Fineta za tisk. Seveda se bodo vse proste, v naprej neprodane kapacitete, uporabile za artikle namenjene predvsem za izvoz. Večje proste kapacitete pa nastopajo na ipoisameznih fazah oz. strojih v obeh plemenitiinicah. Pri tem pa. večkrat nastopajo težave, kako vekladiti proste kapacitete brez večjih prevozov. Na primer: kapaciteta kosmatilnice II je .predvsem v zimskih mesecih nedovoljno izkoriščena. Kosmate-nje med posameznimi fazami dodelave bi zahtevalo' nujnost nenehnega prevažanja tkanin iz ene plemenitilnice v drugo. Drug slučaj: obstojajo proste kapacitete na. sušilnih strojih v III. izmeni. Za stalno obratovanje sušilnih kapacitet ni vedno na razpolago dovolj tkanin, tako da ne obstoja možnost, da se predvidi stalno število ljudi za III. izmeno, in tudi 'kotlarna v III. izmeni ne bi •bila popolno izkoriščena. Kljub temu, da je v poslednjem letu bilo mnogo storjenega na področju sodelovanja med obema plemeni-tiinicama, kar kažejo dosedanji podatki, bo v 'bodoče potrebno še podrobneje obdelati in poizkušati uskladiti tehnološki proces, kar pa bo odvisno predvsem od rokov domačih in izvoznih dispozicij, količin, asortimenta, strukture artiklov, dodelave plemenitenja itd. Skoraj, nemogoče pa je danes prikazati 'bodisi količinsko ali pa vrednostno, vse tisto »posojanje« raznovrstnega reprodukcijskega materiala, kemikalij, barv, uten-zilij, ki se nenehno pretakajo iz enega obrata v drugi. Koriščenje bombaža je doslej potekalo v okviru posameznih dodelitev tako>, da je vsaka predilnica porabila tiste količine in asortiment, ki je bil dodeljen s tem, da je skušala izkoristiti najboljši ekonomski efekt, medtem ko se danes že v okviru količin izločajo posamezni loti .bombaža, ter se jih koristi v tisti predilnici za katero odgovarjajoča klasa pride najbolj v poštev. Tako moramo tudi v teh primerih upoštevati prihranke, katerih doslej ni bilo. Poseben problem, lai še ni proučen, pa je koriščenje kapacitet: strojnih, časovnih in ljudskih v obeh pomožnih obratih. Zelo močna investicijska dejavnost v obeh obratih je po svoji vsebini tako različna, da nastopajo ne- malokrat periodična pomanjkanja ljudi in strojnih kapacitet enakih obrtnih dejavnosti. Medtem ko so proizvodni obrati v svoji osnovni koncepciji organizacijsko še učvrščeni' ter se jih v vseh organizacijskih oblikah samo še učvrščuje, nastopa pri splošnih obratih ne-broj nerešenih problemov v sami organizaciji posameznih strokovnih služb in specializaciji del. Prav na tem področju pa mas čaka še največ študijskega dela, ki je za naše podjetje še prav pionirsko. S tem mišjim na naslednje probleme: — ureditev arhiva vseh načrtov: zgradb, postavitev strojev, kanalizacij, vodov (elektro, para, voda). Danes obstojajo samo načrti novih zgradb, medtem ko za vse stare zgradbe in ureditve manjkajo skoro vsi načrti ali pa so skrajno pomanjkljivi. — ureditev službe izdelave de-lavniških načrtov za vsa dela splošnih obratov — ureditev enotne mazalne službe v celotnem podjetju — razmejitev dejavnosti splošnih obratov ona remontna in vzdrževalna dela — enotna parna in elektroenergetska služba Seveda ves študij teh samo v osnovi nakazanih problemov potegne za seboj niz obrobnih problemov, ki so včasih važnejši od glavnega. Celotna dejavnost novo ustanovljenega oddelka tehničnih obratov že deluje v smeri nakazanih konceptov, vendar ni mogoče pričakovati takojšnjih rešitev oz. takojšnjega izboljšanja dosedanjega načina dela. Za popolno uresničitev sprejetega koncepta je potrebno zbrati in urediti ogromno število podatkov, predvsem pa načrtov, kateri se morajo stalno dopolnjevati. To delo. pa bo seveda trajalo določen čas. Že danes — kljub vsem začetnim pomanjkljivostim — moramo ugotoviti pozitivne uspehe, ki jih je prinesla razmejitev v tehničnem sektorju, po eni strani: razmejitev dejavnosti proizvodnih obratov in tehničnih obratov, po drugi strani pa: izločitev kon- trolnih, raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v poseben sektor. Res je, da trenutno še ni rezultatov niti jih smem» pričakovati v kratkem času, vendar že sam pristop k reševanju posameznih problemov nam je lahko jamstvo, da se stvari odvijajo in usmerjajo na boljše. Obilica dela v razvojnem oddelku na izdelavi programov: združitve obeh predilnic in obeh tkalnic ter nove centralne plemenitilnice, bo zahtevalo sodelovanje celotnega strokovnega kadra. Le in ga Nov stroj v tkalnici I Ali je položaj v plemenitilnici I zares kritičen? V mesecu oktobru smo v tkalnici I montirali nov Schweiterjev stroj za previjanje votka. Stroj je bil 'dobavljen iz Švice. Je to avtomat z 48 vreteni! Stroj je neob-hodno potreben za previjanje vot-kove preje za Picanoi avtomate. Za te stroje namreč ne moremo direktno previjati na prstenčevih 6trojih kot ostalo prejo1 za Hrdina in Rüti zaradi drugače izdelanih lesenih cevk. Stroj ima 2 brzini in sicer 8.000 in 10.000 obratov na minuto. Trenutno' obratuje z 8.000 obrati, kar predstavlja 500 m na minuto. Stroj poslužuje samo 1 delavka. Je kvalitetno na višini. Škoda je l.e v tem, ker ni bil nabavljen s sesalno napravo za prah in vlakna. Sedaj se zaradi velike brzine močno praši in ga je treba večkrat čistiti. Zaželjeno je, da bi se ta sesalna naprava kupila. Ta stroj, kljub visoki kapaciteti, ne zadostuje za potrebe vseh 200 Picanoi avtomatov. Prav zaradi tega bomo nabavili še 1 tak stroj iste firme. Tako bomo z. obema strojema pokrili vse potrebe po previtem votku. Schweif er jev prcivijalni stroj Brigadirka Pavla MRAVLJE pri Riitti avtomatu. Cez nekaj mesecev bo šla Pavia v pokoj, ki ga je s svojim vestnim delom tudi zaslužila pro po Vprašanje dviga proizvodnje in izboljšanja kvalitete izdelkov je bilo predmet razprave skoraj na vsakem sestanku družbenih organizacij, ODS ali obratovodstva naše EE. Marsikaj je bilo pokre-njemega, vendar rezultati ne morejo zadovoljiti. Ce so torej subjektivne sile bile aktivirane do kraja, kaj potem vpliva na zmanjšanje efekta prizadevanja vodilnega kadra in političnega aktiva v obratu? Predpogoj za rentabilno in nemoteno poslovanje v plemeni tilndci je kontinuiteta proizvodnega procesa, kar pomeni, da vsak oddelek v obratu sproti predela tiste količine tkanin, ki jih prejme od prejšnje faze, in obratno, da vsaka faza od prejšnje sprejema stalno toliko tkanin, kolikor jih za polno izkoriščanje svojih strojev potrebuie. To je seveda idealen primer, ker se običajno med fazami zadržuje določena. količina blaga, Ki zagotavlja lažje deponiranje na posamezne stroje in njih nemoten tek. Pri blemi nas pa že dalj časa te skladnosti ne moremo več vzdrževati. Zakaj? Razpenjalino sušilni stroji bi morali sproti apretirati vse tiskalno, barvano m beljeno blago po planu, ki ji ga pripravijo predhodne faze, vendar tega kljub neprekinjenemu troizmensk^mu obratovanju (tudi med malico!) ne zmorejo. Temu je kriva njihova precejšnja iztrošenost, saj letos sploh še niso bili generalno pregledani in je njih kapaciteta, padla za okoli 20'%, razen, tega pa so obremenjeni z dodatnimi fazami za pripravo za tisk. V ilustracijo navajam, da je apretura delala vse nedelje v oktobru, pa je vendarle ostalo neapretiranih še okoli 340.000 m tiskanih tkanin. Ta masa blaga zaseda mnogo odlagalnih miz, zaradi česar teh stalno primanjkuje za nemoteno delo be-liillnice, ki pogosto nima kam odlagati beljenega blaga. To se zopet negativno odraža na proizvodnji tiskarne, v. kateri cesto kak stroj stoji, ker nima pripravljenega blaga za tiskanje. Tako se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega sta samo dva izhoda: zvišanje kapacitet apretuire in izdelava primernega števila dodatnih odlagalnih miz. a tako bo možno najuspešnejše rešitve teh nemalih postavljenih nalog. Večja ali manjša stagnacija na področju dodelave tkanin nam je narekovala ustanovitev raziskovalnega oddelka, pred katerega so postavljene precejšnje naloge in h katerim začetnim rešitvam se je študijsko že pristopilo oz. predvidelo določen program. Pred raziskovalni oddelek se postavlja množica nalog, od katerih rešitev je v naslednjem letu v nomali merj odvisna proizvodnja: — uvedba novih permanentnih in običajnih apretur — usmeritev na proizvode domačih pomožnih sredstev — proučitev uvedbe sintetičnih tkanin V nadaljnjem obdobju pa še: — proučitev in študija v škrob-ljenju — uvedbe novih tehnoloških postopkov plemenitenja (barvanja, beljenja, tiskanja itd.). Vse te nemajhne naloge, katere si je zastavilo podjetje, postavljajo celotnemu kolektivu določen napor: na eni strani: pogojenost strojnega parka, tehnološki proces, komercialne zahteve, ustaljenost določenih artiklov, navade in strokovnost ljudi, na drugi strani pa: težnja za Kakšni' pa so izgledi za zvišanie kapacitet apreture? Temelji za postavitev tretjega razpenjalno-sušilnega stroja v delu stare be-lilnice so gotovi, te dni (članek je pisan 4. nov.) pa mora priti monter firme »Artos«. V najboljšem primeru moremo računati, da bo stroj stekel sredi decembra. Cim bo 'njegovo obratovanje zanesljivo, moramo začeti z generalnim remontom obeh starih razpeni aLno-sušilmih strojev, kar bo predvidoma izvedeno do konca januarja 1963. Šele tedaj torej lahko računamo na odpravo ozkega igrla v apreturi. Seveda se vzporedno izdelujejo v mehanični delavnici, nove odlagalne mize, ki pa predstavljajo le začasno rešitev, ker bo rezerva tiskanega blaga vedno večja in bodo torej-zasedene tudi vedno nove mize. Pri analizi operativnega plana za oktober izstopa dejstvo, da v tem mesecu zmanjka apreterskih kapacitet za okoli 400.000 m tks-(dalje na 5. stran:) uvedbo novosti, kljub vsem naštetim objektivnim težavam. 1 Vsk'ladi'ti vsa nasprotja mora biti osnovna naloga vseh ekonomskih enot. Naš moto, katerega bi morali sprejeti, bi se moral glasiti: vedno korak pred drugimi! Pogoji za to so podani! Napor in enotna miselnost kolektiva pa je zopet jamstvo, da se postavljene naloge — kljub težavam — lahko izvrše. Tone Care Uspehi izvoza v republiškem merilu (Iz članka, ki je bil objavljen v DELU!) Raizmerje med uvozom in izvozom je bilo doslej iz leta v leto bolj neugodno - deficit zunanjetrgovinske bilance je naraščal, s tem pa so se vedno bolj pogosto pojavljale številne težave in pretresi tudi v notranjem gospodarskem življenju. Treba je bilo zaustaviti škodljiva gibanja in se pogumno lotiti iskanja poti za vključevanje naših proizvajalcev v mednarodno delitev dela. Koit eno od najpomembnejših gospodarskih in političnih nalog je tudi IV. plenum CK ZKJ v svojih sklepih poudaril, da terjajo sedanje možnosti in potrebe po zboljšanji! plačilne bilance povečanje proizvodnje v vseh tistih grupacijah, ki zagotavljajo povečan izvoz, pri čemer je treba mi- sliti na čimboljše izkoriščanje domače surovinske osnove. »V SMERI TAKSNEGA RAZVIJANJA ZUNANJE TRGOVINE JE TREBA USMERJATI IN UVELJAVLJATI INVESTICIJSKO POLITIKO KAKOR TUDI NADALJNJE IZPOPOLNJEVANJE GOSPODARSKEGA SISTEMA NA TEM PODROČJU. Z VEĆJO POGOJNO ODVISNOSTJO UVOZA OD REZULTATOV V IZVOZU IN S POVEČANJEM NEPOSREDNE MATERIALNE ZAINTERESIRANOSTI PROIZVODNIH ORGANIZACIJ ZA IZVOZ MORAMO PRILAGODITI ZUNANJETRGOVINSKI SISTEM KAR NAJBOLJ POTREBAM INTENZIVNEGA RAZVIJANJA ZUNANJE TRGOVINE.« Očitno gre — na osnovi rezultatov — pri vtseb sedanjih dogaja- njih v proizvodnih kolektivih za korenite ekonomske, organizacijske in tudi miselne premike. Proizvajalci se vse bolj zavedajo, da v izvoznih naporih ne gre le za odpravljanje deviznih težav države, pač pa za dosti daljnosežnejšo zadevo — ZA EKONOMSKO NUJNOST IN ZA BODOČNOST SLEHERNEGA KOLEKTIVA. Iz teh spoznanj tudi izvira iskanje najrazličnejših poti, da bi se gospodarske organizacije uveljavile v mednarodni konkurenci in tako dobile mednarodno oceno kvalitete in primernost svojih izdelkov. Razni podatki gospodarskih organizacij dokazujejo, da so možnosti za povečanje izvoza še zelo velike, da pa jih v potencialni — nekoristni obliki zadržujejo še Sklepi sprejeti na 12. redni seji TK ZKS »Tekstilindus« Kranj, dne 10. 10. 1962. (To so sklepi in napotki, ki smo jih obljubili že v predzadnji številki Tekstilca — uredništvo). 1. Da bi se v prihodnjem letu zagotovila čimvečja intenzivnost dela že v prvih dneh novega poslovnega leta, je potrdbno že v letošnjem letu ukreniti vse potrebno, da bodo zagotovljeni pogoji za dosego.tega cilja. V ta namen se morajo osnovne organizacije in TK oziroma vsi komunisti boriti, da se pravočasno zagotovi: izdelava plana za leto 1963, vsaj orientacijsko proučijo problemi, ki bodo nastopili v prihodnjem letu — uredi preskrba z reprodukcijskim materialom (bomba, kemikalije, barve, utenzilije itd.), ter da se prouči kakšni problemi nas čakajo v zvezi z realizacijo naših proizvodov, kakšne bodo možnosti za realizacijo blaga na zunanjem tržišču, kakšne investicije se predvidevajo in kako naj te vplivajo na izpolnjevanje planskih nalog glede kvantitete, 'kvalitete in asortimenta. O vseh problemih je potrebno temeljito razpravljati predvsem v organih samoupravljanja; sindikat pa naj si prizadeva, da o vseh navedenih vprašanjih razpravljajo tudi vsi proizvajalci. 2. Komunisti v organih samoupravljanja se morajo truditi in zavzemati, da se bo ukrenilo vse za pravočasno izdelavo Pravilnika o razdeljevanju čistega in osebnih dohodkov za leto 1963. Pri tem je potrebno skrbno in odgovorno paziti na to, da se postavi tak pravilnik, ki bo odpravil dosedanje pomanjkljivosti hkrati pa je treba tudi proučiti ter izdelati pravočasne predloge za nadaljnjo -decentralizacijo samoupravljanja. Mišljeno je formiranje novih ekonomskih enot za katere so dani ekonomski pogoji, in to: kalorična centrala in gravura. Poleg navedenega je treba proučiti razmere v dosedanjih ekonomskih enotah vzdrževalnih obratov I in II, če ne bi kazalo iz dosedanjih dveh formirati eno posebno zato, iker se bo izločilo energetske obrate oziroma, ker se za te obrate predvideva samostojne proizvodne ekonomske enote. 3. 'Pri izdelavi pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov je potrebno upoštevati vse dosedanje težave, ki so nastopile v zvezi s postavljanjem cenikov, in spremembe, ki so bile vnešene v cenike enot proizvoda ob spremembah v tehnološkem procesu (uvajanje nove strojne opreme, sprememba artiklov itd.). Zato naj se ceniki izdelajo v več variantah, posamezne variante pa so veljavne takoj z uvedbo sprememb v proizvodnem procesu (n. pr.: cenik za proizvodnjo v tkalnici na obstoječih kapacitetah strojne opreme ostane neizpremenjen vse do takrat, ko ne uvedemo nove strojne opreme, čim pa se to izvrši, stopi v veljavo nov cenik oziroma druga varianta itd.). Posebno pozornost 'je potrebno posvetiti vezanim ekonomskim enotam (splošna uprava in vzdrževalni obrati), katerih osebni dohodek mora biti resnično odraz uspeha vseh proizvodnih obratov in dosežene realizacije proizvodnje. Vse elemente, ki trenutno vplivajo na zvišanje osebnih dohodkov pa niso rezultat večjega prizadevanja ekonomske enote, je treba v pravilniku odpraviti (vprašanje delovne sile, nadurno delo itd.). 4. Ker merila za delitev osebnega dohodka za vezane ekonomske enote omogočajo večje osebne dohodke, kot je povprečje osebnega dohodka v proizvodnih ekonomskih enotah, naj se že v letošnjem letu toliko popravijo, da vezane ekonomske enote dobijo maso osebnega dohodka za delitev samo na obstoječe število zaposlenih, ostala sredstva pa naj bi se odvajala v rezervni sklad. Tak ulkrep organov samoupravljanja bi bil potreben, ker bo v nasprotnem primeru to povzročilo neskladnost v osebnih dohodkih po ekonomskih enotah, obenem si tudi ne upajo posegati v razpravo. Nič Ivica sodelovanja in odločanja, če zadeve, le poznajo in ne razumejo. Vendar tu niso «ladine! ne bi smeli pozabiti, da jih je iz-iloločena ekonomska enota in da so zato ene interese ter v njej pravilno tolmačiti ‘organov, vendar vsega tega le. ne morejo 'sobni. Tu nosi krivdo predvsem vodstvo ice predlagalo za volitev v samoupravne k> z njimi v stalnem stiku, ni imelo z njimi ^vora, nikdar ni z njimi obravnavalo gra-L skratka — ni jim dalo nobenih zadolžitev ‘dje kar nekako izgubili. Premalo se zave- nas mladih, da bi potekalo gospodarjenje •loljšali odnosi v kolektivu in povečale pernii mladi smo tisti, ki bomo morali kmalu ^rne naloge. Tu smo torej naredili veliko irala v bodoče vsebino in obliko svojega imogočila vsakemu mladincu polno pod-! in skupnih problemov. Mladim članom komisij je treba dati konkretne zadol-no na seje delavskega sveta kot zastop-lavskem svetu tudi konkretno zadolženi no še nešteto nerešenih problemov na ti, še posebej pa v podjetju kot celoti, line je tudi njena splošna družbeno-eko-i je, da se je ne doseže kar čez noč, ■meri vztrajna in nenehna skrb vodstva li CDS je že sprejel sklep, da ho še le-minar na katerem bodo članom samo-na nekatera osnovna vprašanja s pod-■jenja in vodenja podjetja ter njegove /e dohodka in podobno. Ta seminar bo člane teh organov in je zato ena izmed da sodeluje pri sestavi programa in da nprej. ti, da je naša bodočnost le v nenehnem šega življenja. Zavedati se moramo, da oč zamenjali starejše, in če bomo že v eresiran.i ter ostali nepoučeni in neraz-aba zamenjava!« v EE vse tiste rezerve, ki nam bodo omogočile ustvariti boljše ekonomske rezultate. Tu je prav gotovo .potrebno opozoriti na več faktorjev, ki vplivajo na- dvig proizvodnosti dela, kot so: polno izkoriščanje strojev, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, izboljševanje organizacije dela v posameznih oddelkih, uvajanje delovne discipline, usposabljanje delavcev za čim boljše in čim kvalitetnejše delo na delovnem mestu. Na boljše rezultate dela vsakega posameznika vpliva- tudi, koliko in kako poznajo proizvajalci vse probleme, ki so važni za obrat ali za podjetje (to je, kako- so proizvajalci iinformiraini oziroma seznanjeni s celo tno gospodarsko in družbein-o-ekonomsko problematiko v in izven podjetja). Razumljivo je, da so to novosti in bistvene spremembe v življenju in delu naših proizvajalcev ■:n 'da te elemente počasi sprejemamo in uveljavljamo v posameznih oddelkih, zlasti pa starejši delavci. Tu- je nerazumljivo to, da mladi ljudje, ki so se vedno borili za novo- in napredno, prav tu odpovemo, ter si ne prizadevamo dovolj, da bi vse, kar je pozitivno, čim bolje uvedli v naše življenje. To je področje, na katerem bil se mladi morali izživljati — v iskanju novih poti in rešitev! Tako- bi, lahko veliko doprinesli k ustvarjanju boljših pogojev za delo in življenje nas vseh in k večjim uspehom. Moj namen ni bil razpravljati samo o čistem dohodku in OD, ampak sem predvsem hotela opozoriti na vse tiste momente, ki bistveno vplivajo na gibanje čistega dohodka podjetja in OD. Prav tu vsak proizvajalec lahko odigra veliko vlogo, in sicer na eni stra- SA* I IjP I il J li Wim IlMMlMinr ■ 1 Na drugi seji tovarniškega komiteja LMS ni z lastnim delom, na drugi stra- EE in podjetja oziroma hromijo ki jih naša družbena skupnost — + Zv.?0rbO za odstranitev vseh uveljavljanje upravljalca in svo- zlasti Zveza komunistov P- uve-tistih hib m pomanjkljivosti ki bodnega ter sproščenega proizva- 1 javlja dn katerim bi morali sle-vpnvajo na ekonomske -rezultate jalea. Vse to so napredne misli, diti v prvih vrstah mladi ljudje. Nadaljnje razprave Komisije pri tovarniškem komiteju LMS TEKSTILINDUS Predsednik — POLDE ZUPAN Podpredsednik — NACE CUDERMAN Sekretar — CVETO BOŠTJANČIČ Tehnični sekretar — JELKA SMEM Blagajnik — RINA LUPŠA IDEOLOŠKO POLITIČNA KOMISIJA: predsednik — GALEŠA MIRKO, člani - ZUPAN POLDE, SAJOVIC FRANCKA ORGANIZACIJSKO KADROVSKA KOMISIJA: predsednik — URŠIČ ALENKA Člani - JALOVEC MILKA, SMREKAR TONE DRUŠTVENA KOMISIJA: predsednik — ŽVAN MARJAN, člani - POVŠNAR JURIJ, POVHE OLGA KOMISIJA ZA MLADINSKE DELOVNE BRIGADE: predsednik — CUDERMAN NACE, člani - ČESEN ANTON. REKAR ANICA SEKRETARJI V EKONOMSKIH ENOTAH: Predilnica I — GOLOB MIRO Predilnica II — JALOVEC MILKA Tkalnica I — POVHE OLGA Tkalnica II — SMEN JELKA Plemenitilnica I — ZAVAŠNIK HUBERT Flemenitilmica II — BOŠTJANČIČ CVETO Splošni obrati I — CUDERMAN NACE Splošni obrati II — SAGADIN MILENA Poleg omenjenih so v razpravi še sodelovali tov. Sajovic Francka in Smen Jelka o vzrokih slabe kvalitete in plana v tkalnici obrata II. Tov. Francka je med drugim omenila, da se pri pregledu blaga navadno vidi samo- tkalca z njegovimi napakami v blagu, čeprav bi se pogosto morali vprašati ali je res tkalec vsega kriv. »Vsega ni, čeprav je levji delež le njegov.« Verjetno- bi se dalo stanje malo izboljšati s primemo nagrado za I. kvaliteto- In s kaznijo za slabše kvalitete. Pri tem ne bi smeli; kaznovati samo- tkalcev, ampak tudi tiste, ki so prav tako krivi za slabo blago (škrobilci, mazači, čistilci). Zalto je pa mladina prva, da se zaveda kakšno blago mora- delati. Mlademu človeku se dà marsikaj povedati, marsikaj p-ouč-iti, dočim je s starejšimi težje. J-el-ka pa je poudarila-, da bi morala naša organizacija prilagoditi program svojega dela danim razmeram v ekonomski enoti in se povezati z organizacijo ZK, sindikalno- podružnico, ZB, ODS itd. Program dela bi moral vsebovati vse tiste akcije, ki bi lahko kakor koli pomagale pri uresničitvi obveznosti mladine do EE. Prav tako bi morala naša mladina sodelova-tii v razpravah na raznih sestankih in iznašati tam svoje- želje in p-redloige o vprašanju ekonomske politike izvozu in uvozu podjetja, o povečanju- proizvodnje dela, o ukrepih za Izboljšanje kvalitete itd. Ne smemo pa ocenjevati sodelovanja le po številu mladih ljudi v samoupravnih organih, temveč bi morala vsa mladina vplivati na življenje v ekonomski enoti in biti seznanjena z njenimi problemi. -Mislim, da si bomo morali ravno predstavniki LMS skupno z ostalimi družbeno političnimi organizacijami prizadevati, da se bo mlada generacija z večjim sodelovanjem vključila v sistem 'družbenega samoupravljanja in se uveljavila kot vplivna politična sila v našem družbenem življenju. O kvaliteti in planu, o sprejemu mladih v obrat plemem-tilmca I ter o medsebojnih odnosih in odnosih mladih do jstarejših in obratno, sta zelo dobro diskutirala tov. Tone Smrekar in Hubert Zavašnik. Nakazala sta mnogo konkretnih problemov, za katerih reševanje bo morala v prvi vreti poskrbeti mladina- v tej ekonomski enoti. O odnosih dn delovni disciplini v tkalnici I pa je razpravljala tov. Olga Povhe. Takih in podobnih diskusij je bilo še več. Vse diskusije dokazujejo, da mladi .proizvajalci resno posegajo v življenje in delo kolektiva, da želijo- in si prizadevajo koristno sodelovati v organih samoupravljanja pri reševanju proizvodnih problemov itd. Mislim, da je bila ta konferenca prelomnica dela mladinske organizacije, obenem pa je osvetlila nekatere družbeno politične in gospodarske probleme, ki -izhajajo iz prakse in dela. Pravilno bi bilo-, da bi ta polet dela mladinske organizacije, ki ga je pokazala na konferenci, ne ostal le v zapisniku konference, temveč, da- bi se delo po v-seh EE razširilo- do zadnjega mladinca. Alenka Uršič Alenika URŠIČ dela v gravuri kot d esina-ter Zaključki SPREJETI NA LETNI KONFERENCI MLADINSKE ORGANIZACIJE PODJETJA »TEKSTILINDUS«, DNE 21. OKTOBRA Na podlagi razprav je mladina na konferenci sprejela zaključke oziroma smernice za še uspešnejše delo organizacije v prihodnjem obdobju. 1. Organizirati večkratne sprejeme v mladinsko organizacijo. 2. Organizirati večkratne sprejeme v ZK. 3. Izobraževati se in vzgajati : a) splošno izobraževati b) za proizvajalni iproces (strokovno izobraževanje) c) za samoupravljanje (za člane samoupravnih organov, družbeno-ekonomsko in ideološko politično) č) za sposobnost uživanja kulturnih dobrin, ki so nam danes na razpolago d) v -tehniki zdravih medsebojnih odnosov e) za boljše gospodarjenje in boljše odnose do skupne lastnine 4. Vključiti v samoupravne organe tiste mladince, ki so zainteresirani in niso preobremenjeni z ostalimi funkcij ami 5. Usmeriti čim več mladincev v društva na terenu. 6. Sami moramo iskati povezavo s samoupravnimi organi v ekonomskih enotah in obratovodstvom (iskati nasvete). 7. Kadrovsko komisijo pri TK naj se zadolži, da sestavi predloge za člane »Kluba mladih proizvajalcev — povezati se z njimi in organizirati -različna strokovna predavanja. 8. Predlog, da organi podjetja izboljšajo HTV v posameznih obratih. Obratne nesreče v septembru pri tem is škarjami vrezala na palec desne roke. Izguba v denarju in času: v staležu bolnikov je bila 20 delovnih dni, oziroma 160 ur. Izguba narodnega dohodka 129.600 dinarjev. Podjetje je izplačalo 2714 dinarjev, socialno zavarovanje pa 15.379 dinarjev. Skupaj je bilo 145.693 din izgube. (Delavka je še v bolniškem etaležu.) Preventiva: Upoštevati pravila HTV! Nevaren način dela in neprevidnost delavke! 2. Marija Razpet Delovno mesto': delavka — predilka. Opis nezgode: Delavka je med obratovanjem stroja na finem mikalniku hotela odstraniti bombažne niti, ki so se navile na svalkalnem valju. Ko je segla z roko na svalkalni valj, da bi niti odstranila, so jo svalkalni valji pritisnili za prste leve roke. Delavka bi morala v tem primeru uporabiti kljukico, ki se za to uporablja. Posledica: Poškodba kazalca in prstanca leve roke. Izguba v denarju in času: v etaležu bolnikov je bila 27 delovnih dni, oziroma 216 ur. Izguba narodnega dohodka 174.960 din. Podjetje je izplačalo 2.882 din, socialno zavarovanje pa 23.059 dinarjev. Skupaj je bilo izgube 200.891 din. Preventiva: nepravilen in samovoljen način dela. Upoštevati pravila HTV! 3. Janez Cilenšek Delovno mesto: II. pomočnik tiskarja Vzrok in opis nezgode: pomanjkanje poklicnih izkušenj. Pri pomivanju tiskarskega noža . je prijel z obema rokama leseni podstavek, da bi ga potegnil iz pomivalnega korita. V tem trenutku se mu je nož v rokah obrnil in mu prerezal podlakt desne roke. Posledice: urez podlakti desne roke. Izguba v denarju in času: V etaležu 'bolnikov je bil 8 delovnih dni oziroma 64 ur, izguba narodnega dohodka je 51.840 dinarjev, podjetje je izplačalo 4407 dinarjev, socialno zavarovanje pa 1469 dinarjev. Skupna izguba za čas njegovega bolovanja je 57.716 din. Preventiva: Več pozornosti in poučevanja pri tem delu! 4. Zorka Peternelj _ Delovno mesto: učenka na mikalnikih. Vzrok in opis nezgode: Imenovana je na odvajalni glavi navila pramen okoli odvajalnih kalandrov. Pri čiščenju teh niti, ko je stroj pognala, si je poškodovala prst na roki. Posledica: Poškodba prsta. Izguba v denarju in času: V etaležu bolnikov je bila 6 delovnih dni oziroma 48 ur. Izguba narodnega dohodka je 38.880 dinarjev. Podjetje je izplačalo 1560 dinarjev. Skupna izguba v času njenega bolovanja je 40.440 dinarjev. Preventiva: več sodelovanja nadrejenih z novinci! 5. Martin Zavrl Delovno mesto: inštalater. Vzrok in opis nezgode: Neprimerno vzdrževano dvorišče! Ko je stal na lestvi in skočil na tla, je stopil na leseno desko, v kateri je bil zabit žičnik. Le-ta se mu je zapičil v nogo. Posledice: Zbod v stopalo desne nage. Izguba v denarju in času: V staležu bolnikov je bil 6 delovnih dni oziroma 48 ur, izguba narodnega dohodka 38.880 dinarjev, podjetje mu je izplačalo 8406 dinarjev. Skupna izguba za čas njegovega bolovanja 47.286 dinarjev. Preventiva: previdnost in večji red na deloviščih! 6. Alojz Vovko Delovno mesto: vodja strižnega stroja. Vzrok in opis nezgode: nepravilno zloženi valjčki! Ko sta s sodelavcem nesla blagovni valj, sta šla mimo skladovnice praznih valjev in zadela ob valjček, ki je padel tovarišu Alojzu Vovko na nogo. Posledice: Poškodba palca na desni nogi. Izguba v denarju in času: V staležu bolnikov je bil 5 dni oziroma 40 ur, izguba narodnega dohodka 32.400 dinarjev. Podjetje mu je izplačalo 5249 dinarjev. Skupna izguba za čas njegovega bolovanja 37.649 dinarjev. Preventiva: Več pažnje in reda na delovnem mestu! 7. Dorde Remic Delovno mesto: zabojar. , Vzrok in opis nezgode: Neprevidnost! Ko je popravljal zaboj, ki je bil naložen z drvmi, mu je iz zaboja padel kos lesa na nogo. Poledice: Poškodba palca na levi nogi. (dalje na 9. strani) Osnovna načela varnosti pri delu (Nadaljevanje s 5. strani) prečimo. Smatra se, da se okrog 90 % vseh nesreč lahko prepreči; gotovo pa je, da ni možno preprečiti nesreče, Mi imajo za vzrok višjo silo, t. j. elementarne nesreče. 2. Preprečevanje nesreč se gospodarsko splača ter predstavlja veliko človekoljubno delo. 3. Stroški za preventivo so relativno majhni proti stroškom nesreč pri delu. 4. Tehnika preventive ni težka in je stvar uporabe splošnih znanj (tehnike, medicine, psihologije in sociologije ). 5. Nesreče imajo svoje povzročitelje (vzroke) in se ne pripete slučajno. 6. Vzroke nesreč je treba odkriti in jih odpraviti, da se ne ponove slične nesreče. 7. Še bolj važno je odpraviti nevarnosti, predno postanejo vzrok nesreče. Do elektrodelavnice je cesta v 8. Vzroki nesreč so bolj važni obratu I sedaj že asfaltirana, kot vzroki poškodb. Kot že vemo, ostali del do vhoda v obrat I pa se dogaja nešteto nesreč, ki nimajo bo v prihodnjem letu za posledico poškodb. Ni namreč Preberite! O poteku žrebanja križank ko tekmujejo za vse nagrade le tisti, ki so oddali vse rešitve (če so seveda tudi vse pravilne!), ostali pa le za tri ali zadnje štiri nagrade. Ce je rešitev nepravilna, jo komisija zavrže in potrebno je Ker nekateri člani -kolektiva ne 'P<®ovno žrebanje. Nagrade določi vedo, kako žrebanje poteka in komisija vnaprej, in to: število in imajo neumestne pripombe, bom višimo nagrad! potek na. kratko pojasnil. Ko do- Verjetno -bomo v prihodnje žre-bimo rešitve križank, jih oštevil- 'banja izvedli po obratih, da bo cimo s tekočimi številkami. Nato tako lahko vsak videl, da poteka napišemo enako število tekočih žrebanje pravično in po predpisih. važno, na kakšen način je prišlo do poškodbe, ampak zakaj je prišlo do nesreče, hi je poškodbo povzročila. 9. Vedeti je treba, da vsaka tehnološka operacija, četudi enostavna, vsebuje nekaj nevarnosti, ki se jih z analizo delovnega postopka in na podlagi tega s podvzemanjem preventivnih ukrepov lahko odpravi. Zaradi tega varnostni tehnik mora sodelovati pri analizi delovnih postopkov ter skupaj z vodji posameznih oddelkov vršiti z mojstri stalno kontrolo in nadzor nad izvajanji posameznih del. 10. V splošnem se velika večina nesreč v podjetjih pripeti zaradi istih ali sličnih vzrokov. 11. Varnost pri delu ni stvar samo enega človeka — varnostnega tehnika. Nesreče se ne morejo odpraviti, če v akciji za varnost ne sodelujejo in prevzamejo soodgovornosti vsi od direktorja do delavca, od delavskega sveta in HTV komisije do upravnih in vodstvenih organov v obratih in oddelkih. čhtjvečjo odgiovoirnost za varnost pri delu ima tehnični vodstveni kader od mojstra pa do tehničnega direktorja. 12. Veliko metod za kontrolo kvalitete, kvantitete in stroškov proizvodnje se lahko \uporabi tudi za kontrolo nesreč pri delu. Da bo preventivna služba uspešna, je treba sitematično in stalno skrbeti za varnost ljudi pri delu in ne samo občasno. Pri tem lahko odigra veliko vlogo varnostna propaganda, katere posledica je, da je v podjetju vzdušje tako, da opozarja ljudi vsakodnevno na nevarnosti in jih stimulira za varno delo. Jože Šmid Samovoljna zapustitev dela 44 delavcev Disciplinski odpust 2 delavca Ostal» (premest., smrt itd.) 73 delavcev Mirovanje del. razm. zaradi zapora 3 delavci Urednik številk še na enako velike papirčke. V stalni komisiji so trije člani, ki pregledujejo rešitve in lističe, nakar lističe zvijejo, prepognejo in vržejo v pokrito posodo1. Iz posode člani komisije nato izmenoma vlečejo listke, jih odprejo in vsem navzočim pokažejo številko. .Potem poiščejo enako oštevilčeno rešitev, jo pregledajo, nima, zakaj je nekdanje podjetje če je pravilna in v seznam vpiše- Tiskanina kupilo napis »TISKA-jo dobitnika nagrade. V primeru, če je nagradnih križank več, lah- 343 delavcev Zakaj napis »Tiskanina« ne sveti? Clane kolektiva iz obrata I za- NINA« za več milijonov, ko vendar že več kot leto dni ne sveti. Delavci sprašujejo, če ga bodlo merodajni morda dali predelati v Tekstilindus in trenutno še nimajo odgovarjajočih načrtov. Nekateri celo trdijo, da bo napis moral počakati na svojo 35-letndco, na-.‘ Če bi razpolagali s podatki, kraju, vendar različnih panog, sleni delavci, vpliva zelo veliko kar bo šel v pokoj. kakšna je povprečna starost zapo- kajti na to, kakšne starosti so zapo- činiteljev. Naštejmo jih samo ne- Ne bo napačno, če bi v nasled- slenih v posamezni gospodarski or- oziroma način obratovanja, izbira kaj: starost podjetja, značaj pro- nji številki lista na kratko obve- ganizaciji bi verjetno prišli do zelo ali ponudba delovne; sile na dolo- izvodnje, organizacija proizvodnje etili člane v obratu I, kako je 6 zanimivih, predvsem pa do zelo čenem področju itd. Da je to res, stilindusu* 32,3 let (glej grafikon), to zadevo. Povprečna starost članov različnih številk. Do različnih sta- poglejmo samo tale dva podatka: Pri obdelovanju tega gradiva pa rosti bi prišli, če bi primerjali Povprečna starost zaposlenih v smo prišli t(udi do tehle zanimivih podjetja iste panoge na različnih Tekstilni tovarni v Ajdovščini je ugotovitev: Povprečna starost za- geografskih področjih, kakor tudi menda okrog 22 let, medtem ko je poslenih v obratu I (Tiskanina) je če bi primerjali podjetja v istem povprečna starost delavcev v »Tek- 32,3 leta, v obratu II (Inteks) pa 32,6 let. Torej skoraj popolnoma enaka v obeh bivših samostojnih podjetjih. Povprečna starost uslužbencev v splošni upravi in drugih ekonomskih enotah je nekaj višja, in sicer 33,3 let. Zanimivo, predvsem morda za družbeno politične organizacije v podjetju je, da je bilo na dan 10. avgusta, ko so se ti podatki zbrali, točno 1.000 zaposlenih v Urednik Fluktuacija delovne sile Prevelika fluktuacija delovne sile v določenem obdobju ne vpliva povoljno na poslovanje podjetja oziroma na proizvodnjo. Za prvih deset mesecev letošnjega leta lahko zaznamujemo to gibanje v kar precejšnji meni. Vzroki so zelo različni. Od 1. 1. 1962 do 31. 10. 1962 se starosti do 23 let. Preko "30 let je ™ nov» zaposlilo 464 delavcev starih delavcev pa je v podjetju V istem razdobju je zapustilo 290. podjetje 343 delavcev Pri pregledu na grafikonu je pre- Vzroki izstopa delavcev pa so senetljivo, da število zaposlenih od naslednji: letnika 1903 po pravilu narašča do Lastna odpoved 27 delavcev letnika 1913, ko število začne hitro Redna odpoved s padati do letnika 1916, nakar po- strani podjetja Obrazložitev: od leve proti desni so letnice rojstev, in sicer: 1902, 04, 05 itd. do črtkane, ki je 1930, in do zadnje, ki je 1946 03, stopama narašča, vendar šele letnik 1920 številčno presega letnik 1913. To dejstvo nas žalostno spominja na obe svetovni vojni, ko z začetkom I. svetovne vojne in med vojno število rojstev pade, zaradi pomanjkanja in bolezni. Sporazumna prek. del. razmerja Poskusni rok Odsluženje kadr. roka Upokojitve 4 delavci 41 delavcev 24 delavcev 48 delavcev 77 delavcev S k u p a j Največje število delavcev je zapustilo podjetje zaradj upokojitve — starostne in invalidske. Precej- je bilo premeščenih v konfekcijo »Triglav«, ob začetku sezone pa nekaj tudi v Počitniške domove. Umrlo je 6 članov kolektiva. Kako je z anketo o kolektivnem nezgodnem zavarovanju v Tekstilindusu Podatki: V zavarovanje se je vključilo 1.046 članov, z NE jih je odgovorilo 1.295, z DA, toda brez podpi-sa, jih je odgovorilo 15, medtem ko jih 633 ankete ni vrnilo. MIŠLJENO JE BILO PA TAKO, NAJ BI ANKETNE LISTE VRNILI LE TISTI, KI ZAVAROVANJA NE SPREJMEJO, MEDTEM KO BI BILI VSI OSTALI ŽE S 1.11.1962 ZAVAROVANI. Zavarovalnica Kranj poudarja, da je še čas ter da je v tem primeru, če bi v zavarovanje pristopili vsi člani kolektiva, pripravljena spremeniti zavarovanje v «motni nevarnostni razred. Vsem, ki so se v zavarovanje že vključili sporoča, naj se v primeru nezgode prijavijo v izplačilnem oddelku pri tov. Ivanki Konc in pri tov. Mariji Krivic (člani iz obrata II!). Vsi, ki ste odgovorili z DA, toda brez podpisa, se javite v izplačilnem oddelku, da vas vpišejo, isto pa velja tudi za vse tiste, ki ankete niso pravilno razumeli in se želijo še Vključiti v zavarovanje. Zavarovalnica Kranj Praznik mladinske organizacije v šoli Lucijana Seljaka v Stražišču V soboto, dne 3. novembra, so imeli v soli Lucijana Seljaka v Stražišču lepo in prisrčno slovesnost. Učenci vseh sedmih in osmih razredov so bili sprejeti v mladinsko organizacijo. Prireditev je zelo lepo uspela. Iz izvajanja je bilo čutiti izredno organizacijsko dejavnost vodstva “sole, obenem pa uvajanje mladega kadra v samostojno vodenje raznih prireditev, kakor tudi v 'upravljanje s sredstvi, s katerimi šola razpolaga. Zanimivo je bilo, kako se je vse razvijalo točno po programu. Predsedstvo so izvolili učenci sami iz svoje srede, sami so dajali poročila in o njih razpravljali, vmes pa so bliskali s svojim fotoaparatom člani foitokrožka. Zadali so si obširen program dela, nakar jih je tov. Bavdek Dušan (upravitelj in glavni pobudnik vse dejavnosti na šoli) opozorilda je pač lahko zadajati si naloge, potrebno pa bo mnogo truda m dobre volje, ce bodo hoteli te naloge tudi izpolniti. Ob tej priliki so mladinci pozdravili v svoji sredi tudi tov. Dragico Seljakovo, hčerko Lucijana Seljaka, po katerem ima šola ime. Dragici so Nemci ustrelili očeta že •leta 1942, mati pa *i je umrla v taborišču, ko je bila stara komaj nekaj mesecev. Ker je njena mati delala v našem podjetju, iso naše družbene organizacije porabile to priložnost in izročile njeno delovno knjižico hčerki Disagici., Obenem so ji podarili knjigo »Titovo življenje v slika,)« s posvetilom. Učenci šole pa so jo počastili s šopom naigeljčkov. Dragica Seljakova je bila zelo vesela in presenečena. Prisrčno se je zahvalila za darilo in naročila jetju tudi •omogočila, pozdrave za člane našega kolektiva. Zaželela je, da bi si ogledala Milka Kovač Mladi dijaki v fizikalni dvorani šole Lucijana Seljaka tovarno, kjer je delala njena mati, kar ji bo organizacija ZB v pod- Kako boš ravnal v primeru požara? Dne 28. februarja je bila velika eksplozija v rudniku Banoviči: 34 oseb je izgubilo življenje. Šest tednov prej — 17. 1. 1962 — pa je pogorelo veliko skladišče v Niirn-bergu v Nemčiji. Tudi ob tej nesreči je bilo 22 mrtvih. Daleč narazen sta se zgodili ti nesreči, mnoge okoliščine so bile zelo različne, toda posledice so si podobne: izguba dragocenih človeških življenj. In še po nečem sta si podobni: nista nastali iz kakih neubranljivih objektivnih razlogov, ampak sta posledici težko razumljive človeške neprevidnosti. V Banovičih so prav malomarno shranjevali razstrelivo, v Niirnber-gu pa so uslužbenci hoteli sami pogasiti -ogenj; šele po 27 minutah so klicali gasilce. Kljub vsem predpisom, kljub vsej tehnični opremi obratov in gasilskih organizacij so taki dogodki še možni. Še vedno je mogoče, da je kak hodnik, ki je bil pri pregledu prost, drugi dan zatrpan z raznimi predmeti in postane ob požaru past, še je mogoče, da kak uslužbenec, nočni čuvaj ali kdo drug zažge obrat ali pa gozd, ker je malomarno odvrgel tleči cigaretni ogorek. Še je mogoče, da človek v prostoru, ki je napolnjen s hlapi nitrolaka, prižge vžigalnik itd. itd. Vprašujemo se: Ali se ne bi dalo take dogodke, ki delajo veliko škodo naši skupnosti, preprečiti? Odgovor moremo dati vsi in vsak izmed nas s pozornim in razumnim ravnanjem. V primeru nevarnosti je vedno odločilno ravnanje posameznika. Ravnali pa bomo prav le tedaj, če hitro in pravočasno premislimo in pretuhtamo vse možnosti, kako nesrečo onemogočiti, ali pa vsaj ne povečati. Približno tri četrtine vseh požarov nastane iz malomarnosti. Tipičen primer malomarnosti je puščanje odprtih požarnih vrat ali kajenje v prostorih, kjer bi lahko bilo nevarno in podobno. Malomaren more biti ne le delavec, ampak tudi obiskovalec, Hipec, gost. Če vnaprej podrobno premisliš, katere nevarnosti so v zvezi s tvojim poklicem, zato sicer niso nič manjše, toda tak premislek ti pokaže način, kako jih odstraniš ali zmanjšaš. Največja nesreča pri nevarnosti je, če te preseneti in najde nepripravljenega. Če boš pripravljen, ne boš napačno ukrepal. Beri pravila in spoznal boš, da nimajo drugega namena, kot biti tebi v pomoč, če jih izpolnjuješ. Varnost pred požarom je del obratne in tvoje lastne varnosti! Podpiraj varnostne tehnike in obratne gasilce pri izpolnjevanju njihove odgovorne naloge! Vzpodbujaj jih! Vprašaj, če imaš dvome! Soodgovoren si za varnost vseh, ki delajo s teboj! Ne pozabi, da more tvoja malomarnost povzročiti tudi težke poškodbe ali celo smrt tvojih sodelavcev! PREPREČEVANJE PANIKE Pomisli! En sam človek, ki zgubi živce, more povzročiti nevarno paniko. Nasprotno pa utegne biti preudarnost enega pogumnega človeka zgled in rešitev za mnoge. Leta 1958 je izbruhnil požar v mnogonadstropni šoli v Chicaga. Neka učiteljica je z otroki vred spoznala, da jim je pot za rešitev zaprta. Obdržala je otroke v razredu, pomirila jih je in jih zaposlila s tem, da so zamašili s papirjem vse špranje v vratih in postavili pohištvo prednje. Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo je dosegla, da so vseh 60 njenih varovancev rešili gasilci. Samo en otrok je bil ranjen, 92 otrok in trije odrasli iz drugih oddelkov pa je izgubilo življenje. Morebiti boš morrai prav ti voditi prestrašene ljudi v primeru nesreče! Zato ravnaj hladno in preudarno! UKREPI OB IZBRUHU POŽARA Tudi tole naj bi bilo zapisano v vsakem pravilniku za požarno varnost in dopolnjeno s podrobnostmi, ki se •tičejo vsakega podjetja posebej: 1. Mnogo požarov je nastalo šele več ur po odhodu delavcev zaradi kajenja in tlečih isker. Zato se sme kaditi le v določenih prostorih, kjer so pripravljeni pepelniki. Okolica vardmh aparatov m ogrevalnih naprav mora biti zavarovana pred iskrami in vročino. 2. Ne glede na velikost in obseg p.ožara ter na lastne poskuse gašenja je treba takoj sprožiti obratni alarm in obvestiti gasilce! 3. Takoj poizvedite, če niso If udje v nevarnosti! Pomagajte jim! 4. Ne pustite, da bežijo ljudje, ki jim gori obleka! Nemudoma jih zavijte v kako plahto, plašč ali prt, položite na tla in po potrebi valjajte sem in -tja! 5. Razburjene ljudi pomirite in poskusite preprečiti nepremišljena dejanja! 6. Zaprite vrata, prezračevalnike in okna, da preprečite prepih in zadimljenje prostorov, ki še niso prizadeti! 7. V zadimljenih prostorih se premikajte nizko sklonjeni ali pa se plazite, ker je pri tleh manj dima, boljši zrak in boljša vidljivost. Po potrebi si pokrijte nos in usta z mokrim robcem! 8. Do prihoda gasilcev gasite s sredstvi, ki so na razpolago. Mnogokrat se požar v kali zaduši z' zelo preprostimi sredstvi. 9. Ogrožene osebe naj opozore gasilce nase in naj ubogajo njihova navodila! 10. Predvsem pa: Ohranite mir in razsodnost! O vsem tem moraš, dragi prijatelj, enkrat resno razmisliti in si postaviti vprašanje: Kaj storim, ako izbruhne požar na mojem delovnem mestu, ki sem ga morda celo sam posredno ali neposredno zakrivil? Kaj storimo naj- Novoletna jelka?? Na pobudo Društva prijateljev svet sestanek, na katerem so se mladine je imel Obč. sindikalni pogovorili o letošnji organizaciji Novoletne jelke. Sprejeli so naslednje zaključke za organizacije: — Dri organizaciji NOVOLETNE JELKE naj vse družbene organizacije in samoupravni organi podjetij izhajajo iz enotnega koncepta ter naj zato organizacijo tega praznovanja prepustijo obč. odboru Društva prijateljev mladine. — Sindikalne organizacije in vsi ostali naj v letošnjem letu končno opustijo obdaritve otrok zaposlenih staršev. Takšno obdarovanje naj bo le v krogu družine. — -Prav tako je treba opustiti kolektivno obdarovanje posameznih ustanov ter naj se za to predvidena sredstva raje naloži v občinski sklad za organizacijo NOVOLETNE JELKE. Ta sredstva bi potem uporabil odbor za organizacijo množičnih prireditev in za dograjevanje trajnejših objektov, kar bo mladini v znatno večjo korist, kot enkratno darilo. Tak program je bolj v skladu z našo politiko kot dosedanja obdarovanja. Z načrtno- uporabo tako zbranih sredstev -bomo res lahko bolj koristno pomagali; otrokom, jim dali kvalitetnejše prireditve in tr-ajnejše objekte. Tovarniški odbor našega podjetja se s tem programom strinja, vendar naj o predlogu razpravljajo tudi JO sindikalnih podružnic v e. e. ter naj povedo svoje mišljenje in svoje predloge. Tovarniški odbor prej in kaj potem! Ali smo na vse to dovolj pripravljeni Ze vzoren red v delavnici, v skladišču, čistoča,, pravilno in redno odstranjevanje odpadnega matteria-la, pravilna hranitev snovi ter razstreliva mnogo pripomorejo k požarni preventivi, za kar ni treba veliko denarja. V mislih resno razmislite vse oholnosti, ki morejo povzročiti požarno nevarnost ali pa jo preprečiti in zmanjšati. Svetujem ti! Nauči se, kako bi požar takoj javil, kako bi sprožil alarm, kateri gasilni aparat boš uporabil in kako ga boš uporabil! Če zmoreš pogasiti požar že v kali, ne bo potrebno reševanje. Toda ne odlašajte na jutri, storite to že danes! Maks Blažič Obratne nesreče v septembru (Na-d-lajevanje z 8. strani) Izguba v denarju in času: V staležu bolnikov je bil 6 delovnih dni oziroma 48 ur, izgu-ha narodnega dohodka 38.880 dinarjev, podjetje je izplačalo 5924 dinarjev. Skupna izguba za čas njegovega bo-lovanja 44.804 dinarje. Preventiva: več pozornosti! 8. Bogomir Stem Delovno mesto: -transportni delavec. Vzrok in opis nezgode: Neprimerno orodje! Piri odpiranju bal bombaža je imenovanemu obroč odrgnil roko. Posledica: poškodba leve roke. Izguba v denarju in času: V staležu bolnikov je bil 8 delovnih dni oziroma 64 ur, izguba, narodnega dohodka 51.840 dinarjev, podjetje mu je izplačalo 3587 dinarjev, socialno zavarovanje 1196 dinarjev. Skupna izguba- za čas njegovega bolo-vanja 56.613 dinarjev. Preventiva: nabaviti primerno- orodje. (-dalje prihodnjič) Novembra je odšla iz podjetja v Sev. Ameriko tkalka Ida KLEMENČIČ. Ob slovesu so jii sodelavci in ostali člani oddelka poklonili darila in ji zaželeli mnogo sreče v tujini. — Njihovim željam se pridružuje tudi uredništvo lista Za večere v družbi Kozmetika za žene, ki fizično delajo Ženske, ki opravljajo fizično delo, so izpostavljene prahu, umazaniji, kemikalijam, neprijetnemu vonju itd. Zato bi bilo potrebno, da bi, se bolj, negovale kot ženske v pisarni in podobno. Pravilno bi bilo, da se vsaka taka žena po končanem delu oprha in preobleče in ne samo obleke, temveč tudi perilo. Ker pa to večinoma ni mogoče, je nujno, da si vsaj za silo očisti kožo. Najprej si naj umije s toplo vodo obraz, vrat, prsi, hrbet in roke do ramen. Obraz si, mora potem očistiti s krpico ali kosom vate, namočene v raztopini borove kisline, alkohola in vode. Količine so te-le: 10 % raztopine borove kisline 70 gramov 40 % alkohola 30 gramov Žene! Če morda ne boste znale sestaviti te mešanice, vam bodo potrebno pojasnili v lekarni. Lahko tudi kupite čistilno vodo v drogeriji. Poskusila vam bom razložiti, kako boste napravile čistilno vodo same. Desetodstotno borovo kislino napravimo tako, da vsujemo dve kavni žlički borove kis- line v en deciliter vrele vode. Tej raztopini dodamo še nekaj alkohola. Če si boste s to raztopino očistile obraz in roke, ne boste imele neprilik s kožo, kot so lišaji, vnetja, raskava koža itd. Ko si boste očistile kožo, jo morate namazati s hranilno kremo. To boste 'kupile v lekarni ali drogeriji. Vprašajte za vitaminsko kremo.. Lahko jo sestavite tudi same, in sicer iz naslednjih sestavin: salici! 2 grama citronska, kislina 2 grama voda 10 gramov lanolin 80 gramov Kreme, ki jih dobite v drogeriji, vsebujejo iste sestavine, le da so še parfumirane in seveda tudi dražje. Zvečer si natrite roke z vazelinom ali kremo, ki mora biti mastna. Zjutraj pred odhodom na delo si jih ne umivajte z milom, ker boste odstranile zaščitno’ plast kreme. Ko se boste po delu umivale, isto velja, tudi za obraz kot za roke, z milom boste spravile s kože kremo, v kateri je obtičala nesnaga. Vsem delavkam, ki pri delu stoje, je potrebna zvečer masaža nog. Med palca in ostale prste obeh rok tesno objemimo nogo nad gležnjem in potegnemo z rokami, navzgor proti kolenu. Tako masirajte vsaj dvajsetkrat vsako nogo'. Z masažo boste preprečile nastajanje krčnih žil, ker boste vsak dan poživljale krvni obtok. Tistim, ki pa še nimajo krčnih žil, bo taka masaža zdravilo, ki bo preprečilo, da bi se žile vnele, se povečale ali da bi se pojavile celo rane. Ročna delavka naj si ne striže kožice ob nohtih. Ob noht bi se tako lahko' prikradle bolezenske klice, ki bi povzročile boleča ob-nohtna vnetja. Kožico si potisnite vsak večer s prstom druge roke nazaj, in zadeva je uirej,ena. Predpasniki Poskusite uvesti v vašo garderobo novo kolekcijo predpasnikov. A. Ta model je primeren za vise starosti, toda ne za majhne ženske prepolnih oblik. Najlepše bo uspel, če ga 'boste kombinirale z enobarvnim vzorčastim blagom. Vidite, kako so narejene naramnice. Proti pasu se zožujejo. Torej postavo bodo naredile vitko v pasu. B. Ta predpasnik je pa za tiste, ki se nikakor ne morejo ločiti od klasičnega oziroma predpasnika, ki SO' ga nosile naše mamice. Saj, ni bilo treba veliko, pa je že čisto drugačen. Kroj' je ostal isti. C. Nekaj za mlade gospodinje. Upam, da je vam, ta model všeč. Je lahko enobarvnega ali vzorčastega blaga, obrobljen z zobci ali ozko diskretno čipko. D. Mislim, da tak predpasnik ne bi imel veliko nasprotnikov. Saj je čisto preprost. Poživlja ga trak, ki se zaključuje s pentljo. SPALNE SRAJCE Zimske spalne srajce so navadno zelo pusto narejene. Morda bi poskusile nekaj takega kot vidite na sliki. J. J. Smo na višku plesne sezone. Prijatelj nas je povabil na, večerjo. Gremo v gledališče. Povabljeni smo na praznovanje. Ženska pri povabilu najprej pomisli na obleko. Na tisto, ki jo teko redkokdaj obleče in je obenem njena najlepša, najboljša in, naj, bi vsaj izglodala tudi najmodernejša. Ne pozabimo na eleganco, ki ima predvsem tu, pri večernih oblekah, prvo besedo. Spreglejmo modne barve in kroj, Bluzica naj bo ravna, nekoliko čez pas segajoča, z rokavi ali brez, krilo pa ravno ali nekoliko zvončasto. Materiali za, obleke so mehki: žamet, fcrep, mehka volna, svila, tudi saten in prozoren organdi ali nylon, ki pa ga uporabimo le v kombinaciji z neprozornim blagom. Oblika obleke ni nič novega. Oblečemo lahko vse, kar nam pri-stoja. V glavnem s,o to poloprijeti gornji deli in ravna ali zvonasta če nam ne pristajajo in se oblecimo raje v klasično obleko v barvi, ki nam dobro pristoji. Do-votji bo, če bodo modni dodatki moderni. Seveda pa bomo v najnovejši modi z dobro mero samo-kriitke in posluhom za okus, našle lepe stvari tudi zase. Poglejmo zato, kakšne male večerne obleke bomo -nosile letos. Če imamo samo eno, naj bo temna, najbolje črna. Poživile jo bomo z lepim nakitom ali tudi še s kožuhovino. Pazile bomo le, da bo krzno lepo itn da se bo barvno ujemalo z obleko. 'K črtni obleki torej najbolje črno krzno, tudi belo ali srebrno. Druge barve, primerne za to obleko so, temne: modre, mo-drozelene, zelene in rdečečme; svetlejše pa: rdeče, oranž in vsi zgoraj našteti toni, le da so tokrat svetli. Elegantna j-e seveda, črno-bela kombinacija. Kot pred leti bomo lahko spet oblekle belo bluzico in črno krilo, le da, bo oboje nekoliko drugačnega kroja. krila. Pas je lahko nekoliko zvišan ali znižan, največkrat pa je na pravem mestu. Navadno je brez rokavov. Zanimivi so detajli: resice, pentlje, naborki, gube in šivi. Veliko je trakov. Novost so obleke z naramnicami, ki so zadaj na hrbtu prekrižane in spete s pentljo ali zaponko. Velja pa tudi pravilo: Imenitna frizura, lep nakit, lepi čevlji, torbica ob čim bolj enostavni obleki je tudi lahko najlepša kombinacija! Stanka Bole Pišite nam, kako ste z modo zadovoljne ! ABC pojasnjuje (Nadaljevanje s 4. strani) socialistično republiko in federacijo. Glede tega torej ni razlik napram dosedanjemu stanju, le da se naziv ljudska republika nadomesti z nazivom socialistična republika. Tako bo torej bodoče ime naše ljudske republike: Socialistična re-republoka Slovenija. Mnogo se je razpravljalo o tem, ali naj v bodoče še ostanejo okraji. Kot znano, so v Črni gori okraje že pred leti ukinili. Pre-dosnu-tek zvezne ustave prepušča to vprašanje posameznim republikam, saj pravi, da republiška ustava lahko.določi, da republika nima okrajev. Občina je po predosnutku ustave temeljna druž-beno-politična skupnost. V občini občani neposredno in po svojih organih družbenega samoupravljanja: uresničujejo temeljne funkcije družbene skupnosti na področju družbeno-ekonomskih odnosov, zlasti pa zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj produktivnih sil in za delo ljudi v skladu iz razvijanjem socialističnih Hružbenih odnosov; usmerjajo in vsklajujejo razvoj gospodarstva in družbenih služb; samostojno razpolagajo z družbenimi sredstvi občine; izvršujejo temeljno vsklaje-vanje individualnih in skupnih interesov s splošnimi interesi; ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov; ’ uresničujejo kar najbolj neposredno družbeno samoupravo; varujejo zakonitost, skrbijo za varnost ljudi in premoženja in opravljajo družbeno nadzorstvo v občini. Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti in občani na Zborih volivcev in pa v drugih oblikah neposrednega odločanja. Vsaka občina ima svoj statut, katerega sprejme samostojno in ki določa — v okviru ustave in zakonov — zlasti samoupravne pravice in dolžnosti občine ter način njihovega uresničevanja. Okraj je skupnost več občin; njegova pristojnost se določi z republiško ustavo in zakonom. 'Pravice in dolžnosti okraja izvršuje okrajna skupščina; člane okrajne skupščine volijo občinske skupščine izmed svojih članov. Tudi vsak okraj ima 6VOj statut. Socialistična republika je državna pristojnost demokratična skupnost, ki temelji na samoupravi in oblasti delovnega ljudstva. V okviru republike delovno ljudstvo uresničuje družbeno samoupravo, ureja družbene odnose, ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva in za organiziranje družbenih služb, zagotavlja uveljavljanje pravic občanov in zakonitosti ter opravlja vse družbene zadeve, ki so skupnega pomena za gospodarsko, kulturno in socialno dejavnost in razvoj republike, izvzemši tiste zadeve, ki po ustavi pripadajo federaciji. Pravice in dolžnosti republike se določijo z republiško ustavo. Federacija je najširša družbeno-političina skupnost. - ^ Federativni socialistični republiki Jugoslaviji uresničujejo in zagotavljajo delovno ljudstvo in narodi Jugoslavije suverenost, teritorialno celotnost, varnost in obrambo federacije, enotne temelje družbeno-ekonomskega in političnega sistema, enotnost^ gospodarstva ter usmerjanje in vsklajevanje splošnega gospodarskega razvoja, družbeno samoupravo ter temeljne svoboščine in pravice človeka in občana. Federacija zagotavlja tudi enotnost pravnega sistema, skrbi za enotnost denarnega in kreditnega sistema, ureja in kontrolira zunanjetrgovinske, valutne in druge odnošaje s tujino, določa z družbenim planom splošno smer gospodarskega razvoja države, določa vire in višino sredstev za svoje potrebe in odloča o njih porabi v skladu z ustavo in zakonom. Federacija sme tudi nalagati delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim, da morajo -ustvarjati rezervna družbena sredstva; uvajati kontrolo cen in predpisovati način oblikovanja cen; nalagati delovnim organizacijam, da morajo določen del svojega dohodka uporabljati za razvoj materialne osnove svojega dela oziroma za gospodarski in družbeni razvoj; dalje sme predpisovati delavnim organizacijam in družbeno-političnim skupnostim omejitve v razpolaganju z družbenimi sredstvi, kadar je to potrebno, da -bi se preprečile in odvrnile večje gospodarske motnje -in večja nesorazmerja v izvrševanju družbenega plana Jugoslavije, ali kadar to terjajo narodna obramba ali druge izredne potrebe države; nalagati sme tudi delovnim organizacijam in družbeno političnim ■ skupnostim obveznosti, ki imajo pomen za narodno obrambo. Nadaljevanje in zaključek o predosnutku ustave bo prihodnjič. dr. M. Dolžan 29. november (Dalje s 1. strani) Pot navzgor se je nadaljevala. Po hudih borbah in žrtvah je dosegel nacionalno svobodo in se obenem otresel izkoriščevalskega razreda. Obnovil je porušeno deželo, izvedel agrarno reformo, nacionaliziral proizvodna sredstva; zgradil je težko in lahko industrijo; po delavskih svetih in organih družbenega upravljanja je prevzel neposredno upravljanje nad proizvodnjo in vsem družbenim življenjem v svoje roke. Uveljavil je marksistična družbena načela v praksi. Sedaj sprejema novo ustavo, ki bo uzakonila njegove pridobitve in hkrati začrtala pot preko načela — »vsakdo po svojih sposobnostih — vsakomur po njegovem delu«, do končnega cilja — »vsakomur po njegovih potrebah«. Toda na poti skozi čas naš človek ni sam, zaprt v ozki krog svoje domovine. On je tudi član vesoljne človeške družbe. In tudi v tem okviru je njegova borba za pravice človeka pomembna. Njegov glas v obrambo zatiranega človeka in njegov zgled pni graditvi svobodne in pravične družbe sta mu prinesla ugled v mednarodnem ždvljenj-u. Iz drobiža za poravnavo računov med velikimi silami se je povzpel, povezan z vsemi naprednimi silami v svetu, do enakopravnega partnerja, ki soodloča pri vseh vprašanjih človeštva, zlasti pri vprašanju vojne in miru. Vse to vidi naš človek, če se ozre po svoji prehojeni poti. Ponosen je lahko na to, kar je dosegel. Vendar pot gre še naprej, še navzgor; ideja socializma še ni do kraja utelešena v našem življenju; odnosi med ljudmi so še pogosto podvrženi sebičnosti in koristoljubju, materialnih dobrin še ni dovolj, kultnima raven še ni dovolj visoka; v mednarodnem življenju je še vse polno nerešenih vprašanj, mir — osnovna dobrina človeštva — ni zagotovljen. Skratka, naporov in borb še ni konec. Toda prav prehojena pot in doseženi uspehi mu zagotavljajo, da bo postavljeni cilj dosegel. Zato naj bo ob letošnjem 29. novembru geslo: »Naprej po začrtani poti do končne zmage socializma doma in v svetu!« A. M. Kako daleč smo s programom rekonstrukcije predilnice I Nagradna križanka (Dalje s 4. strani) skimi. Kot vidimo, nas v tem oddelku čaka še ogromno dela. Ko bo vse to urejeno, bomo lahko rekli, da sono sposobni proizvajati dobro kvaliteto preje. — Čistilnica je bila stavljena v pogon leta 1953 in je sedaj maksimalno izkoriščena. Vsako nadaljnje povečevanje proizvodnje pa bo nujno pokazalo .potrebo po dodatnih kapacitetah v tem oddelku. Tu so zajeta vsa dela, ki smo jih izvršili in seveda tista, ki še posvečamo precej pozornosti in kjer smo že napravili pomembne spremembe in izboljšave. Dalje nisem omenil še vseh predvidenih razvrstitev strojev, ki jih bomo morali prestavljati zaradi vmesne gradnje novih prostorov. Prav na tem področju je še nerešenih mnogo vprašanj, ki pa trenutno še niso dokončno obdelana. Želel bi poudariti to, da bo treba vse gradnje bolj načrtno in pospešeno izvajati, ker se bo v nasprotnem delo preveč zavleklo, kar pa ne Vodoravno: 1. ulični lepak, 7. izraz v ekonomiji za1 prispevek, vloga, pninos, 12. narodno žensko ime, 18. krvnik, eksekutar, 19. -naskok, ataka, 20. nakit okoli vratu, 21. del kolesarske ali avtomobilske dirke, 22. rob, ogel, 23. del moške garderobe, sa-mo-veznica, 24. žila, ki vodi kri v srce, 25. trg ob srednji Soči z znamenitim mostom preko tesni Soče, 26. prvotni prebivalci Nove Zelandije, 27. samoglasnik s konica in soglasnik z začetka abecede, 28. makedonski narodni ples, 29. novejši nemški pisatelj (roman »08—15«), 30. mitološka boginja rojstva, 31. velike pripovedne pesnitve, 32. kemični simbol za kositer, 33. švedska denarna enota, 34. slovit italijanski pomorščak, doma iz Genove, po katerem 6e je imenovala velika italijanska potniška ladja, ki se je leta 1956 potopila pred ameriško obalo (Andrea), 35. mamilo, ki se pridobiva iz makovih glavic, 36. ploščata oblika zdravila, 38. sodoben slovenski pisatelj starejšega rodu (Janez, »Ograd«), 39. pomoč, zaslomba, 40. ime sodobnega slovenskega slikarja in grafi- ka Debenjaka, 41. makedonski ansambel narodnih pesmi in plesov iz Skopja, 24. izraz veselja! 43. rečna riba, koščičarka, ki živi v bistrih vodah in katere ikre so strupene, 45. -severovzhodno predmestje Sušaka, 46. psevdonim sodobnega jugoslovanskega politika Edvarda Kardelja, pod katerim je izdal več del, 49. vrata v plotu, 50. črna poljska ptica, 51. vrsta godalnega instrumenta, 52. enaka samoglasnika, 53. pripadnik zahodne skupine Južnih Slovanov, 54. težko delo na graščakovem posestvu v srednjem veku, 55. zgornji del noge, 56. oblika bacilov, 57. različna soglasnika, 58. zdravica, 59. reka, ki se pri Kranju izliva v Savo, 60. zelenica v puščavi, 61. članica igledališča, akterka, 63. velika- naselbina, 64. mesto v zvezni ameriški državi Ohio z razvito gumarsko industrijo, 65. znamenit ameriški komik nemega filma (Buster), 66. argentinski šahovski velemojster (Oscar), 67. tek do jedi, 68. glavno mesto maloazijske države, 69. arabski jiunaik v sredr njem veku, naslov simfonične pesnitve sovjetskega skladatelja 1 5 3 4 5 4 7 3 9 10 tl 12 13 14 15 14 17 18 19 20 121 ft 12 ft 23 k ft 2b ft 24 ft il ha I ft 59 ft 30 ft 31 pa m 33 ft 34 ft 35 r 37 ft 38 ft 39 to ft U ft 42 r~ ki V. ft 45 ft 44 47 48 r ft 50 ft 51 ft 31 n ft 54 ft 55 » 54 [W- ft 58 ft 59 ft 40 41 42 ft 43 ft 44 h 44 a i48 49 70 Rimskega-Konsakova, 70. ozek polotok v -srednji Aziji. Navpično: 1. francoski pisatelj, najbolj znan po romanu Manon Lescaut, 2. svetilka s steklenim o-hišjem, 3. obmorsko zdravilišče in kopališče v Belgiji, 4. visok vrh v zahodn-ih .Karavankah (2143 m), 5. oddelek rimske legije, 6. dva soglasnika, 7. oglas, naznanilo, 8. najmanjša vrednost taroka- pri taroku, 9. poldrag kamen -najrazličnejših barv, po kemični zgradbi ■silicijev dioksidi, 10. oranje, zorana zemlja, 11. kratica za »tega dne«, 12. sklenitev zakona, 13. mesna juha, 14. italijanski pisatelj (Carlo), 15. žuželka s pekočim pikom, 16. edini predstavnik sesalcev, ki -leta, 17. zelo lepo okrasno' grmičevje, 22. bolgarsko pristanišče ob Črnem morju, 23. skandinavsko žensko ime, 25. veliko japonsko pristanišče na otoku Hansu, 26. zimski mesec, 29. bosanski premogovnik, južno od Tuzle, 30. slovenski športni časopis, 31. daljše časovno obdobje, 33. rezilo noža, 34. ženska oseba iz grške mitologije, ki je Zeuisu rodila junaka Perzeja, 35. veliko glasbeno delo, 37. listnato drèvo s trdim lesom, 38. hrvaško žensko ime, 39. vrsta, metle, 41. del poslopja, 42. botanični naziv za rastlinski tros, 43. majhna rastlinica, namenjena za sajenje, 44. zdravniška naprava za pregledovanje notranjosti človeškega telesa, 45. izmerjena in zakoličena pot za cesto ali železnico, 46. mornarski maček, ki služi za pritrjevanje ladij na odprtem morju, 47. drugo ime za geološko dobo kenozoik, 48. vrsta premice v matematiki, 50. sestavni deli rastline, 51. količina v matematiki, ki je poleg vrednosti podana tudi s smerjo, 54. breme, 55. večji del ozemlja ene od jugoslovanskih republik, 56, vstopnica, 58. otroški naziv za- očeta, 59. grofija v južni Angliji, 60. slonov zob, 62. zelo nevarna in še vedno neozdravljiva bolezen, 63. otok v Irskem morju, 64. kratica avstrijske poročevalne agencije, 66. podredni veznik, 67. kemični simfrol za americij. čaikajo. Omenil nisem urejanje bo v koirisit niti kolektivu niti notranjega transporta, kateremu ekonomski enoti. B. P. Tekstilindus na beograjskem sejmu (Dalje s 1. strani) Na sejmu so bili razstavljeni razni tekstilni izdelki, metražna roba, konfekcijski izdelki, izdelki vseh vrst trikotaže, -tekstilna ga- ZAHVALA Ob odhodu v zasluženi pokoj je FRANCKA LAPAJNE prosila, naj se v njenem imenu zahvalimo vsem njenim sodelavcem v pleme-nitilnici in ostalim članom te e.e., hkrati pa jim želi še veliko uspehov. NASI ŠAHISTI V PORTOROŽU Od 3. do 5. novembra je bilo v Portorožu ekipno sindikalno republiško šahovsko prvenstvo Slovenije. V budii konkurenci (nastopale so samo ekipe — zmagovalke z izbirnih tekmovanj) je naša ekipa zasedla častno šesto mesto, IŠČEM KUPCA! Dobro ohranjeno pohištvo, šivalni stroj in 2 krombi plašča za večjo- postavo ugodno- -prodam. — STRAŽIŠČE, Šempterska 3 IZŽREBANI SO BILI: 1. nagrada — 1.500 — Ančka Tičar, 2. nagrada — 1.200 — Miloš Štempihar, 3. nagrada — 1.000 — Marinka Kmet, 4. nagrada — 800 — Francka Z-eni, 5. nagrada —600 — Emi Stanovnik. PRAVILNE REŠITVE ENAČBE! OB, -PR, VERIGA — RIGA, MENICA - ENICA, MAJ, UNA, ŠESTINA - STINA, ČESEN -EN, TIT, KECAL - AL, ENICA -NICA, LOT, NICA - ICA, EMU, KOLEK, TIVAT - AT, UMAG -MAG. Če omenjene -besede odštejemo, dobimo voščilo za- 1. -maj, in to: OB PRVEM MAJU NAŠE ČESTITKE CELOTNEMU KOLEKTIVU! Rešitev križanke je bila pomotoma že objavljena v ds-ti številki! lanterija, dopolnilni asortiment za oblačenje, nakit in čevlji, usnjeni izdelki in krzno, kozmetična sredstva in preparati, vzorci, projekti in modeli oblačilnih predmetov, pozamenterija, izdelki narodnih ročnih del, modne publikacije itd. Poleg tega so v posebni dvorani razstavili tudi razne predmete za otroke pod naslovom »Sajam dečjih potreba«. V naši državi se je doslej posvečalo vse premalo pažnje proizvodnji raznih predmetov izklju-čno za otroke. Na tej razstavi pa medicina, pedagogika in druge veje znanosti predlagajo industriji izdelavo raznih artiklov, ki naj doprinesejo k fizičnemu in intelektualnemu razvoju otroka. Na sejmu sta bili tudi dve vrsti modnih revij, in sicer p-rve za javnost (bile so vsak večer v naj-večj-i dvo-rani -beograjskega- sejmišča) in dru-g-e — komercialne r-e-vije, ki so bile popoldne samo za trgovce oziroma komfekcionarje in kjer s-o -bili razstavljeni mo-deli, katere naj bi masovno proizvajali. Kakor vidite iz priložene slike, se je tega sejma udeležilo tudi naše podjetje. Na razstavnem prostoru, ki je -obsegal 60 m2 simo- razstavljali 128 komadov naših izdelkov in to predvsem iz programa za sezono 1963. Največjega zanimanja so bili deležni predvsem naši novi artikli iko-t -n. pr. pope-lin 63, saten 63, riips 63 in batisrt 63 ter dekorativni rips 63, poleg tega pa še eukljanka, velveton, robci in novi pestro tkani popelini. Največje povpraševanje pa je bilo seveda po naših zimskih artiklih, ker smo prav na pra-gu zime — med-tem pa teh artiklov -na trgu primanjkuje. (Omenjeno blago mi namreč izvažamo)-. Čeprav izdelujejo podobno -blago tudi druge tovarne, se kljub temu trgovci bolj zanimajo za naše izdelke, ker trdijo, da so lepši in kvalitetnejši. Ante Bezlaj Problem, starejši od podjetja „O °, -i’.'o. .*• O 'O' -- ,o\.\.*Oa Naslednji dan. TOČA KAMENJA" * KAJ PRAVIŠ JANEZ, KAKO DOLGO BO ŠE TOLE TRAJALO?" , TAKO Tl POVEM TONE, DA SEM ŽE ČISTO 03 = UPAL. ŽE PREVEČKRAT i,S0 NAM MESTNI MOŽJE kOBLJUBILI, DA BI BILO \L AH KO RES. VTaKOLE VIDIŠ SE ZGO ID/ ÖE ČLOVEK. KAJ V j NAPREJ PLAČA. ČL PRH {leti ne s/ plačali tistih J 84 OOO OOO-ZA UREDIM ceste; ampak Sele danes, I pa bi bila tud/ ceSTA Ig TO£ GOTOVA ljaino desko, ki jo je v ugodnem trenutku - med malico - lepo odmaknil in že j e bil v zaboj ami. Tam je lepo nabasal določeno količimo žebljičkov, lepo popravil desk ico, odšel v svoj oddelek in zaprl žebljičke v svojo omarico. Mizarju, ki dela v zaboj ami se je seveda čudno1 zdelo, kam vedno žeblji zgimjajo, pa nekega dne ni šel na malico, ampak se je v za-bojarnii skril in čakal »zbiratelja«. Seveda se je zadeva zopet ponovila, kot rečeno, naj prvo deska, potem polnjenje in zopet deska. Potem pa je zabojar tekel na de- Moj dun, sem se ob izidu zadnje številke nasmejal na urednikov račun. Verjetno tudi vsi drugi že veste, kako ga je polomil- s križanko. Škoda, da nisite mogli videti, kako kisel obraz je tiste dni imel, posebno takrat, ko mu je ta ali oni član kolektiva telefoniral, da še nikoli ni tako lahko rešil, križanke kot tokrat. Kar zelen je bil od jeze. Še bolj zelen pa -bo, ko bo moral tele moje vrstice objaviti, Vidite dragi moji, da sem pošten in da ne delam nobenih- razlik in izjem. To, dai smo spet imeli preseljevanje, vam je znano, ker se o takih zadevah in pa o osebnih dohodkih najrajši pogovarjate. Škoda je, da vam niso priljubljeni razgovori o kvaliteti in o izpolnjevanju planskih obveznosti! To dvoje je namreč v veliki meri povezano .tudi z osebnimi dohodki in verjetno nam bo na koncu leta še hudičevo žal, ker smo se tekom leta le premalo1 'brigali in trudili. Verjetno letos naša barka ne bo več tako 'lepo splavala skozi čeri, kot je lani, to pa seveda ni posebno ugodno niti za podjetje niti za posameznika. Enkrat lani sem malo čez Projekt udrihal in čez njegove delavce, sedaj se jim pa moram opravičiti, ker so zares hitro in tudi zelo dobro naredili spodnji del obrežnega zidu vse tja do mostu. Takšnega uspeha prav zares nisem pričakoval in verjetno tudi drugi ne, pa je bilo presenečenje zato tem večje. Srednji, in gornji del bodo- sedaj lahko 'brez ovir izdelali, ker ji:h ne bo več motila voda. Tako bomo že v prihodnjem le omenil, da imam vtis, da pride precej tujcev k nam zgolj na odličen »kole«. Ne bi bilo tudi nič narobe, če bi nam Delikatesa Kranj, dala kakšno nagrado, ker tako pridno in vztrajno delamo reklamo za' njeno odlično pravo kavo, kar dokazujejo prej omenjeni kilogramčki. Potem pa še tole! Kadar grem v novo stavbo oplemenitilnice, se mi vedno trga srce, in veste zakaj? Vhodna vrata so bila nekoč tam takO' lepa (In celo hrastova!), danes pa, so vsa polomljena, oguljena in zdeformirana, šipe so pobite itd. Dolgo nisem vedel, kdo to povzroča, nekega dne sem pa le ugotovil. Iz filmske tiskarne namreč pripeljejo širok voziček, ki gre komaj skozi omenjena vrata, nato pa naprej v oplemenitil-nieo'. No, in ta voziček porine tisti, ki ga pelje kar z vso močjo tja v zaprta nihalna vrata, ter poriva in poriva tako dolgo, dokler jih ne vrže s tečajev ali pa ne izvleče vijakov, s katerimi so Itečaji, pritrjeni. Verjetno tod se dalo to zadevico urediti tako, da bi vrata ostala cela, saj deloma kvarijo izgled, deloma pa zahtevajo stalna popravila' in jezo ljudi, ki imajo posluh za pravilen odnos tudi do tistih reči, ki niso ravno njihova last. Prejšnji mesec me je sredi noči kar vrglo iz postelje. Takoj se sicer nisem mogel znajti, vendar mi je gasilska sirena končno le dopovedala, da nekje goni. Kar mrzel pot me je spreletel, ko sem ugotovil, da so jo mahnili proti Tekstilindusu. Sedaj je pa vsega konec, sem, pomislil, saj mora biti lovno mesto zbiratelja, ki je ravno hotel žebljičke zakleniti. Ne vem sicer, kako se je zadeva končala, vendar mislim, da tu tudi Salomon ne ibi znal pomagati, pa bo zato moral pomagati kar denar. Sploh so se nekateri vrgli na odnašanje vrednostnih predmetov iz podjetja. Tako je nekomu bil potreben električni kabel, pa ga je zato razumljivo kar v podjetju odčesnil. Ta tovariš pa ni niti član našega kolektiva. Nekdo je v avto-delavnic-i. ukradel 4 bate za Rekord, ki stanejo Okoli 20.000 dinarjev. Trenutno so mu na sledi, kaj in kako ga bodo nagradili, to pa boste verjetno že sami zvedeli. Zdi se mi, da bo- v tem primeru Salomonova: odločitev kar izključitev iz podjetja. Ko takole grem tudi na kako sejo tega ali onega, samoupravnega organa, me dostikrat preseneča naslednje: Člani tega organa na primer ugotovijo, da se delajo razne napake in z namenom, da bi, te napake odpravili, zadolžijo posameznika ali pa oddelek, naj izdela potrebna poročila, da bi se dejansko stanje dalo1 ugotoviti. V nekaterih primerih potem ta organ dobi zahtevana poročila, v večina primerih pa ni ne poročil, ne obvestila, ne pojasnitve zakaj, kako itd. V takih primerih se sprašujem, kdo komu ukazuje in odgovarja: ALI VZEMIMO OBRATNI DELAVSKI SVET POEDINCU V ODDELKU ALI PA JE OBRATNO. Po dejstvih bi skoraj trdil, d!a je obratno. Sicer je pa verjetno tako edino možno — vsaj včasih — ker se tudi trop ovc boji enega samega volka. letu končno le -uredili tudi cesto vse do- vratarja. Je pa tudi že zadnji, čas, ker nudi trenutna Kaj 'grdo sliko tujcem in raznim delegacijam, ki jih je zadnje čase vedno' več. V obratu I verjetno še ne veste, da so v obratu II že začeli z montažo1 tako- težko pričakovanega »GUMBKA«. Zaradi tehničnih -ovir in zaradi nedospelih delov iz inozemstva se bo montaža sicer malo zavlekla, vendar le lahko upajo — predvsem vratarji — da bo gotova tja do dedka Mraza. Saj res! Skoraj 'bi pozabil vprašati, kako bomo 'letos, praznovali pri nas tega ljubega dedka. Bolj slabo izgloda vse skupaj ! Sicer pa ni res, da slabo izgloda, saj imamo ostankov znatno več kot lani, pa zato tudi letošnji dedek Mraz ne bo problem. Seveda pa bi bilo pametno-, če bi se o tej zadevi na sindikalnih podružnicah po EE pogovorili, da bi potem zares naredili tako, kot je želja večine članov kolektiva. Pravijo, da je pri nas zopet v modi opravljanje. Baje so nekatere v tem. pogledu postale že takšni strokovnjaki, da ne bi bilo napak, če bi jih redno nastavili na tem delovnem podTočju, ker svojega. dosedanjega dela spričo izrednega napora pri poizvedovanju in vohanju po oddelkih za raznimi novicami itd., pač ne zmorejo- več v redu izvrševati. Kolikor bi jih redno nastavili, bi vam seveda lahko objavili tudi njihova imena, kar bi bilo za večino verjetno najbolj zanimivo. Dokler pa niso redno nastavljene, naj jim vsaj šefi dajo VSO' podporo, da jih ja ne bi kdo z jezikom ranil, ker so takšne stvarce tako zelo občutljive. Sicer pa imajo nekateri šefi zares, čudovit posluh za to vrsto »delavcev«, posebno- še, če so mladi in prijetne zunanjosti. Nekateri me stalno naganjajo, naj. vendar že kakšno o črni kavici rečem. Kako naj revež rečem kaj. strokovnega, če jo pa le tu in tam prav malo pokusim. Bolje bi bilo, če bi kaj o njej rekli tisti, ki jò v enem mesecu porabijo kar 4 kilogramčke. Mimogrede pa bi velik ogenj, ko so tako drveli kar sredi noči. Sreča je -bila to, da se jih je ena le privoščila. Revica se je ob pol treh zjutraj spomnila, da bi -bilo »fletno« malo pokramljati s fantičem, ki je član Poklicne gasilske čete, in ker ni mogla drugače dobiti zveze, je telefonirala vratarju, naj kliče 0-3. Vratar ve, da mora ob takih trenutkih — 0-3 je namreč telefon te poklicne gasilske čete, -ki ga je treba uporabiti v primeru požara — hitro ukrepati; poklical je torej 03 in povedal, da v Tekstilindusu gori. Vse nadaljnje pa tako veste! Seveda, je bila ta ne-, dolžna, potegavščina precej draga, vendar pa ljubezen vse prenese, dokler ne gre skozi želodec. Kako bodo zadevo preboleli, gasilci te čete je p.a seveda, drugo vprašanje, ki bo posebno kritično postalo takrat, ko jih bomo klicali — upajmo, da jih sploh ne bo treba — zaradi resnične potrebe, oni pa bodo mislili, da 'bi, jih zopet rada kaka navihanka potegnila. Izgloda, da so se v podjetju nekateri vrgli na zbiranje žebljev, kot sem se na. primer jaz na zbiranje znamk. Tako jih je eden nabral kar 7 kg — seveda novih ! — nato pa je dobil listek za 5 kg starih, nakar jih je hotel (seveda nove) z mirno vestjo odnesti mimo vratarja. Vratar ga je pa dobil, in prijavil pa bi bil kmalu sam ta-grdi, ker omenjeni tovariš ni bil nič kriv, saj je bilo na odgovornem forumu ugotovljeno, da žebljev ni mislil' vzeti, temveč, da jih je le preko oziroma skozi podjetje nesel iz trgovine domov. Zaradi tega pa, ker so bili žeblji dokaj težki — kar pomislite: 7 kg novih in 5 kg starih — je s prenosom zavlačeval kar dva meseca. Nekateri ljudje so seveda o tej zadevici mislili drugače, vendar je — vsaj. meni — Salomonova odločitev vedno bila najbolj všeč. Drug tak zbiralec novih žebljev pa se je zadeve lotil manj previdno. V zaboj.ami v obratu II gredo tudi mizarji na malico. Tak trenutek je večkrat izkoristil meni poznani ljubitelj svetlih žebljev. Imel je na baraki lepo zrah- Takole dragi moji, tokrat je bilo zopet malo več, prihodnjič pa bo verjetno še več, ker se bližamo tistim časom, ko so potrebna razna darila, od katerih imamo nekatera kar v podjetju. Se lep pozdirav in na svidenje! L. č. Poslovno združenje za bombažni sektor (Dalje s 1. strani) stopanje potrebne enotne uzance o kvaliteti in ceni in pa obveznosti za dogovorjeno količino. Vsled omenjenega so bili sprejeti sledeči sklepi: — porazdelitev količine po zmogljivosti — osvoji se proces izdelave tistega proizvajalca, ki daje najboljši, proizvod — znato prodajna cena za izvoz — izvaža se prvenstveno' neposredno, kolikor pa to ni možno, pa preko enega izvoznih podjetij. Seveda bo poslovno: združenje stremelo za. tem, da neposredno nastopa na zunanjem tržišču, da se tako doseže končni cilj proizvajalca: Obvladati tržišče odnosno si ga čimbolj približati. Tako bo odpadlo sedanje nevtìklajeno posredništvo, ko kar več izvoznikov nastopa z različnimi cenami na istem zunanjem tržišču. Normalno je, da je to Poslovno združenje, ki, j-e bilo osnovano na pobudo proizvajalcev, naletelo na močno negativno' reagiranje uvoz-noizvoznih podjetij, kar pa naj, ne bo ovira pri delu združenja, kajti če se bo konkurenčna sposobnost članov združenja, razvijala kot rezultat vsestranskega sodelovanja in medsebojne delitve dela, bo združenje prav gotovo opravičilo svoj obstoj in doseglo pozitivne rezultate, kakršne tudi pričakujemo. Z. H.