Y/^P
j^juMice...
NO. 87
' , , >11
AMemCAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
HORNING N6WSPAPCB
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 11. 1981
VOL. LXXXUJ
R. REAGAN SE ODLOČIL IK IZDELAVO "NEVTRONSKE" BOMBE; SOVJETI JEZNI
D. Lewis: Kontrolorji niso več v službi; težave v tujini
WASHINGTON, D.C. — Prometni tajnik v Reaganovi administraciji Drew Lewis jd dejal v intervjuju, da zvezna vlada ni spremenila svojega stališča napram štrajkajočim kontrolorjem, ki nadzorujejo polete civilnega letalstva v ZDA. Predsednik Reagan je rekel, da so vsi štrajkajoči kontrolorji odpuščeni iz službe in jim vlada po končanem štrajku ne bo nudila ponovne zaposlitve.
Tisti, ki nameravajo potovali v tujino z letalom, ali pa ki pričakujejo vrnitev sorodnikov iz tujine oz. obisk sorodnikov iz tujine, naj se pozanimajo pri potovalnih agencijah za najnovejše podatke o zamudah in morebitnih ukinjenih poletih. Posebne težave imajo trenutno s poleti letal, ki letijo iz ZDA preko Kanade ali iz Kanade oz. tujine v ZDA.
Lewis je dodal, da zvezna vlada ni niti pripravljena pristati na ponovna pogajanja s predstavniki unije, ki predstavlja kontrolorje. Predsednik te unije, Robert E. Poli, je rekel, da je že napočil čas, da se obe'strani dogovorita o tem, kako naj bi napravili konec štrajku.
Kot kaže, Poli in člani unije niso računali na možnost, da bo predsednik Reagan zavzel tako trdovratno stališče in še vedno mislijo, da bo le prišlo do sporazuma oz. nove delovne pogodbe.
Kakor je pa povedal Drew Lewis, vlada nadaljuje z u-sposabljanjem novih kontrolorjev, čeprav priznava, da bo ta proces trajal približno 21 mesecev. U s p o s o biti mora zvezna vlada namreč od 6000 do 8000 novih kontrolorjev.
V prihodnjih 6 mesecih, je pojasnil Lewis, bo promet v, civilnem letalstvu okrog 75 odstotkov normalnega obsega. Naša glavna skrb je, da so poleti varni, je pripomnil.
Unije kontrolorjev v tujih državah podpirajo svoje ameriške kolege. V Evropi npr. ovirajo polete letal, namenjenih v ZDA, tako da trajajo zamude mnogih teh poletov Po več ur. Kontrolorji v Kanadi pa so izjavili, da ne bodo več sodelovali pri kontroliranju poletov, namenjenih v ZDA.
-----o------
"
Papež Janez Pavel \l molil za obilno letino v redni Poljski
VATIKANSKO MESTO — Preteklo nedeljo je papež Janez Pavel II. molil za obilno letino na Poljskem, pri tem Pa rekel, da ima vsakdo pravico do kruha in vsega, brez katerega ni mogoče živeti.
Vedno so moje misli obrnjene na probleme naše domovine, Poljske, je dejal papež, čigar glas je bil slišati močan. Janez Pavel II. je govoril po m a g n e tofonskem Iraku več tisoč vernikom, obranim na trgu sv. Petra, ^'led njimi je bilo nekaj sto Poljakov.
Novi grobovi
Josephine E. Zarnick
V	soboto, 8. avgusta, dopoldne je v Huron Rd. bolnišnici po dolgi bolezni umrla 67 let stara Josephine E. Zarnick, rojena Peterlin, vdova po 1. 1954 umrlem možu Michaelu S., mati Ronalda, tašča Ellen, sestra Mary Peterlin, Frances Milavec, Rose Hočevar, Albine La Bant, Alice Dielman, Mildred Drew ter pok. Franka in Jennie Peterlin, članica Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Kristine ob 9.15 dopoldne, od tam na Kalvarijo.
Luka Kuhar
V	četrtek, 6. avgusta, je umrl Luka Kuhar, mož Jožefe, roj. Rebolj, oče Alojzija L., Frančiška E., Staneta J., Bogomira M. P. in pok. Janeza, brat Alojzija, Frančiška, Apolonije ter pok. Francita, Marije, Ivane, Misija, Alojzije, Valentina in Janeza. Pogreb je bil iz Zakrajškovega pogreblrega zavoda na 6016 St. Clair Ave. včeraj, v cerkev sv. Yida, nato na pokopališče Vernih duš.
Mary Pugelj
V	petek, 7. avgusta, je nenadno na posledicah srčne kapi v Woman’s bolnišnici umrla 82 let stara Mary Pugelj z 281 E. 161 St., rojena Kaluža v Trstu, od koder je prišla v Cleveland leta 1930, vse od prihoda sem živeča v collinwoodski naselbini, vdova po pok. , možu Josephu, mati Josepha F. in Ludwiga, 2-krat stara mati, sestra Ludviga (Jug.), članica Prog. Slovenk /Amerike št. 1 in SNPJ št. 53. Pogreb je bil včeraj iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lake View pokopališče.
Josephine Barbo
V	četrtek, 6. avgusta, je v Mt. Sinai bolnišnici umrla 84 let stara Josephine Barbo, rojena Cuz v Podbežah, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland leta 1923, vdova po pok. možu Josephu, mati Josephine Konchar (preje Te-kancic), Josepha in Ann Opaka (pri kateri je bivala zadnjih 15 let), 6-krat stara mati, 6-krat prastara mati,
GORICA, It. — Sodnik za prekrške Mario Meštrovič je
13.	julija obsodil v Zagrebu župnika pri Sv. Blažu Danijela Labaša na denarno kazen 2000 Ndin, časnikarja pri “Glasu koncila” Mija Gabriča pa na 1600 Ndin.
Vzrok?
Za demokratično in pluralistično družbo naravnost smešen. Župnik Labaš je sestavil besedilo za letake in lepake, na katerih je bil napis: “Zaobljubljeno romanje zagrebškega mesta”, Mijo Gabrič pa je dal te letake in plakate tiskati.
Zaman je skušal zagrebški nadškof Franjo Kuharič to obsodbo preprečiti z izjavo, da če je kdo kriv, je to on, ker je v pastirskem pismu
Zadnje vesti
• Cleveland, O. — Včeraj je - 11-članska porota oprostila 34 let starega hrvaškega priseljenca Vinka Logarušiča vse krivde v zvezi z zaroto, katere cilj je bil umor lastnika Croatian Tavern na 3244 St. Clair Ave. Josepha I.ašiča. Po končani sodni obravnavi so nekateri porotniki povedali novinarjem, da sploh niso mogli verjeti, da bi tako inteligentna oseba, kot je Vinko Logarušič, sodelovala z drugimi člani zarotniške skupine, med katerimi je bil uživalec mamil in navaden delavec brez stalne zaposlitve. Tožilec Donald C. Nugent, hkrati presenečen in razočaran nad odločitvijo porote, je dejal, da ako Logarušič ni sodeloval z drugimi člani zarote, kakor so menili nekateri porotniki, zakaj naj bi bil Logarušič enemu teh zarotnikov posodil $3000? Aprila letos je porota oprostila drugega člana zarote Milana ‘Butine krivde v zvezi z isto zaroto. Logarušič se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer je obtožen sodelovanja v pripravljanju drugih dejavnosti terorističnega značaja.
• Ottawa, Kan. — Kanadski poštarji so odobrili novo delovno pogodbo in končali štrajk, ki je trajal 42 dni.
članica KSKJ št. 169, ADZ št. 22, SŽZ št. 10, PSA št. 1 in Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo cesti. Pokojna je živela na Hale Ave. več kot 40 let. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj, v ponedeljek, v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Kalvarijo.
William Crites
V sredo, 5. avgusta, je na posledicah avtomobilske nesreče, ki se je pripetila na St. Clair Ave. (bil je povožen do smrti, voznik avtomobila pa je peljal naprej) umrl 70 let stari William Crites z 21350 Crystal Ave. v Euclidu, vdovec po pok. ženi Gladys, roj. Reisinger, oče Donalda in Patricia Shive, 3-krat stari oče, brat Edwarda in Esther Crooks. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj na pokopališče Highland Park.
povabil vernike, naj se udeležijo letošnjega zaobljubljenega romanja iz Zagreba k Mariji Bistriški.
V utemeljitvi obsodbe je med drugim rečeno: “Oba obsojena sta osebi z univerzitetno izobrazbo, torej dovolj razsodna; da bi se lahko zoperstavila smernicam od drugod. Morala bi vedeti, da Zagreb ni več mesto kot pred 250 leti, ko so meščani napravili zaobljubo, da bodo vsako leto romali v Marijo Bistrico. Danes ima Zagreb s predmestji " en milijon prebivalcev, v katerem ne živijo samo katoličani, ampak tudi pripadniki drugih ver in ateisti.
Če bi avtorja letakov pozvala na rorpanje le vernike mesta Zagreb, bi se jima ne
Poveljnik Varšavskega vojaškega pakla letos že četrtič v Poljski
VARŠAVA, Polj. — Viktor G. Kulikov, sovjetski maršal, ki je hkrati vrhovni poveljnik Varšavskega vojaškega pakta, je‘že četrtič letos obiskal Poljsko. Imel je sestanek s poljskim predsednikom vlade gen. Wojcie-chom Jaruzelskim, ki je obenem obrambni minister Poljske. Sestanka sta se udeležila tudi gen. Florian Sa-wicki, načelnik generalštaba poljskih oboroženih sil, in gen. Af an asi j F. Ščeglov, najvišji sovjetski vojaški predstavnik v Poljski.
Analitiki poljskih političnih razmer trdijo, da je namen obiska gen. Kulikova, pritiskati na Poljake, naj ne popustijo pred trenutnimi demonstracijami, v katerih zlasti gospodinje protestirajo zoper vse večje pomanjkanje hrane.
Priznavajoč napetost položaja v državi, predstavniki Solidarnosti so o d p o v edali demonstracijo žensk v obalnem mestu Gdansk, manjše demonstracije v drugih poljskih mestih pa so na dnevnem redu.
Pogajanja med predstavniki Solidarnosti in vlado, katerih namen je bil doseči soglasno stališče nad tem, kako naj premagajo težave s preskrbo na Poljskem in še druge pereče gospodarske težave, niso rodila nobenega uspeha.
Vrste pred trgovinami so vedno daljše, vedno težje je najti najosnovnejše potrebščine. Tuji novinarji, ki poročajo iz Varšave in Poljske sploh, menijo, da mnogi navadni Poljaki obupavajo nad nastalim položajem in dvomijo, da se bodo razmere bistveno izboljšale.
-----o-----
VREME
Spremenljivo oblačno in soparno danes z možnostjo krajevnih neviht v dopoldanskem in popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 80 F- Pretežno sončno jutri z naj višjo temperaturo okoli 78 F. V četrtek muhasto vreme z najvišjo temperaturo okoli 80 F.
-----o------
Podpirajte slovenske trgovce!
moglo ničesar očitati. Toda onadva sta povabila ves Zagreb, torej tudi drugoverce in ' ateiste. S tem pa sta pokazala prezir in omalovaževanje do drugače mislečih in jih žalila v njihovih socialističnih, idejnih in narodnih čustvih. Tudi sta te ljudi žalila, ker ' sta organizirala javno razdeljevanje letakov in lepakov po zagrebških cerkvah. Tako sta se pregrešila zoper javni red in mir, ker sta povzročila vznemirjenje med zagrebškim prebivalstvom.”
Ko človek to bere, si ne more kaj, da se ne bi spomnil na Butalce, ki jih je pisatelj Milčinski tako duhovito ovekovečil v svojih humorističnih zgodbah. Ce bi živel danes, bi sodnika Meštroviča z vso upravičenostjo lahko
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan se je odločil, da bodo ZDA začele z izdelovanjem tkzv. nevtronske bombe. Nevtron-ška bomba ima to ‘prednost’, da z močnimi žarki ubije ljudi, povzroča pa v primerjavi z atomsko bombo, sorazmerno malo gmotne škode.
Predsednik Jimmy Carter je leta 1978 prepovedal izdelavo nevtronske bombe, Reagan pa je odredil, da bodo ZDA bombe izdelovale in jih vskladiščile v ZDA. Zaenkrat nimamo namena, te bombe razvrščati v druge države, je rekel predsednik.
Ameriški vojaški strokovnjaki pravijo, da bi bila nevtronska bomba izredno učinkovito orožje zoper tanke in oklopna vozila, posebno, ako bi prišlo do sovjetskega napada na zahodno Evropo. Sovjeti in njihovi zavezniki imajo premoč nad državami NATO v tankih in podobnih vojaških vozilih.
Nevtronska bomba ima samo 10 odstotkov eksplozivne moči v primerjavi z atomsko bombo iste velikosti, a dvakrat več radioaktivnega žar-čenja. Zaradi tega menijo vojaški strategi, da bi bila nevtronska bomba privlačnejša za uporabo v Evropi in proti strnjenim sovražnim vojaškim enotam.
N a s p r o t niki nevtronske bombe trdijo, da je privlačnost nevtronske bombe istočasno nevarnost, da jo bodo vojaški strokovnjaki dokaj hitro uporabili v slučaju vojne.
Sporna odločitev
Reaganova odločitev je sprožila val ogorčenja tako v , mnogih zahodnoevropskih državah kot Sovjetski zvezi. U-radni komentarji predstavnikov zahodnoevropskih vlad poudarjajo, da je sama odločitev o izdelavi nevtronske bombe sicer ameriška zadeva, ako bi pa predsednik Reagan želel razvrstti te bombe v Zahodni Evropi, bi to postalo predmet medsebojnega dogovarjanja med zainteresiranimi državami.
prištel mednje.
Naj v zvezi s to obsodbo povemo, da se je omenjeno zaobljubljeno romanje mesta Zagreb izvršilo v nedeljo, 12. julija. Vodil ga je zagrebški nadškof Kuharič, ki je peš napravil pot iz Zagreba v Marijino svetišče.
Letošnje romanje je bilo jubilejno, saj je 13. julija poteklo 250 let, ko je mestna u-prava Zagreba napravila zaobljubo, da bodo meščani vsako leto poromali v Marijo Bistrico. Letos se je v svetišču zbralo 12,000 vernikov iz Zagreba in okolice. Njim je f2čc žš’0c-	mm
pridigal zagrebški nadškof ter jim orisal pomen te zaobljube.
K. G,
Zadnja leta se je razvilo v mnogih državah zahodne Evrope močno protivojno gibanje. V ospredju tega gibanja so pacifisti, ki nasprotujejo med drugim obstoju NATO vojaškega pakta ter navzočnosti ameriških vojakov na evropski celini. Gibanje zagovarja princip nevtralnosti napram boju za premoč med obema velesilama.
Švedski zunanji minister Ola Ullsten je označil Reaganovo odločitev kot zaostritev oborožev alne tekme med ZDA in ZSSR, danski zunanji minister Kjeld Oleson pa je dejal, da je njegova vlada še vedno proti izdelavi nevtronske bombe.
Prvi uradni sovjetski odgovor na Reaganovo odločitev je posredovala tiskovna agencija Tass. Ameriški ukrep je nečloveški, neciviliziran in pa ljudožerski, je komentirala Tass. Sovjetska zveza bo seveda podvzela ustrezne o-brambne ukrepe, je bilo še povedano v Tassovem poročilu.
Zahodn i vojaški strokovnjaki trdijo, da so v ZSSR tako zaskrbljeni nad izdelavo nevtronskih bomb v ZDA zato, ker to orožje ogroža sovjetsko premoč v tankih v zahodni oz. srednji Evropi. --------------o------
Prva skupina Francozov res zapustila Iran; odhod ostalih jutri
TEHERAN, Iran — Včeraj je zapustila Iran prva skupina francoskih državljanov. Nekaj dni Iranci niso hoteli dati dovoljenja za odhod, končno so pa popustili. Nekateri skrajneži v iranskem vodstvu so bili zahtevali namreč, naj bi Francozi ne odšli domov, predno naj bi bila Francija izročila pobeglega bivšega iranskega predsednika Bani j a Sadra, ki je dobil zatočišče v Franciji.
Ker so bile demonstracije pred francoskim veleposlaništvom v Teheranu ter precejšnja gonja proti Franciji, je francoski predsednik Francois Mitterand svetoval, naj vsi francoski državljani takoj zapustijo Iran. Poslal je celo posebno letalo v Iran, Iranci pa niso dovolili, da bi letalo pobralo čakajočo skupino 57 Francozov.
Novinarji, ki so prišli v stik z nekaterimi izmed Francozov v Iranu, so ugotovili, da večina le-teh noče oz. ni hotela zapustiti Irana.
Predstavniki francoske vlade nočejo javno komentirati o zadevi, ker se bojijo, da bi takšne izjave le zaostrile položaj. Kot kaže, ne bo prišlo do ponovitve zasedbe veleposlaništva Francije in ugrabitve talcev, kakor se je to zgodilo leta 1979 po prihodu sedaj pok. šaha Pahlavija v Združene države.
-----o------
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
Za kaj v.%e si v Jugoslaviji lahko obsojen
Iz Clevelanda in okolice
Poroka—
Včeraj popoldne sta se v cerkvi sv. Vida poročila gdč. Anica Ferk in lastnik Slovenian Country House na E. 55 cesti, g. Frank Sterle. Poročil ju je svetovidski župnik Jože Božnar. Ko sta novoporoeenca zapustila cerkev, sta bila presenečena nad prisrčnim sprejemom, verjetno pa najbolj nad kočijo s konjsko vprego, ki ju je čakala na Glass Ave. in pripeljala do g. Sterleto-vega gostišča. S vato van j a se je udeležilo okrog 400 veselo razpoloženih gostov najrazličnejših poklicev in prepričanj, kar potrjuje priljubljenost in spoštovanje, ki jih uživata Frank in Anica Sterle. Novo-poročencema čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
SŠK prireditev—
Športno tekmovanje in piknik Slovenskega športnega kluba na Slovenski pristavi preteklo nedeljo popoldne je bila obenem lepa in zabavna prireditev. Obisk je bil dober, tudi vreme je bilo v redu. Ob zvokih orkestra pa je bilo razvidno, da so tekmovanja precej utrudila mlade športnike in športnice. Kuhinja in bara pa sta obratovali s polno paro vse popoldne in zvečer.
Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu—
V	nedeljo, 16. avgusta, ima Slovenska šola pri Sv. Vidu svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Obed bodo začeli servirati ob 12. uri opoldne. Pridite in podprite to prepotrebno slovensko ustanovo!
St. Clairski lovci—
V	soboto, 15. avgusta, priredijo člani St. Clair Rifle and Hunting Club stejk večerjo na njihovi lepo urejeni farmi na Ravenna Rd. severno od 1-90. Listki so po $9 na osebo in jih imajo vsi člani. Na vsakem listku je karta z navodili, kako lahko pridete do farme.
Prodaja peciva—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete bodo prodajale pecivo v soboto in nedeljo, 15. in 16. avgusta. \ soboto bodo prodajale od 1. popoldne naprej, v nedeljo pa po vsaki sv. maši in na farnem žegnanju, ki bo tisto nedeljo. Prosijo za domače pecivo.
Žegnanje—
V	nedeljo, 16. avgusta, obhaja fara Marije Vnebovzete v Collinwoodu svoje žegns-nje, ki bo trajalo od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Ave.
Iz bolnišnice—
G. France Cenkar iz Geneve, Ohio se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem, ki so se ga spomnili z obiski, karticami in molitvami.
Spominski dar—
P. Janez, zastopnik Mohorjeve, se lepo zahvaljuje 1'ran-ku Urankarju za dar $10 študentom, stanujočim v Mohorjevi hiši, v spomin pok. Lo-rette Slapnik.
(
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda

James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol Teta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: -$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	",
$28.00 per year; $14.00 -for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:	'	*
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year —> Canada and Foreign $20.00 yr.
i .... ■	.	■	'	■	.. .......... ......... . , .	..i i n. ■	:
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
KX	No. ’87 Tuesday, Aug-;11, 1981
.	;	'	“ H •
Čebelarski učitelj
Čuden naslov, ne res? Kaj ima opraviti čebelarstvo z Ameriško Domovino in njeno običajno vsebino? Bom takoj pojasnil!
Te cini poteka 50 let, odkar; šem: položil na Čebelarski šoli (Imkerschule) na Dunaju izpit za učitelje čebelarstva. Takrat sem poučeval med drugim tudi ta, lepi predmet, ki so ga nekoč imenovali “poezija kmetijstva”, na Kmetijski šoli na Grmu, kjer sem Tudi zgradil na mestu starega, dotrajanega šolskega čebeč njaka nov povsem moderen in zelo lep čebelnjak,, zgrajen po mojem načrtu. Ta najbrž še stoji na svojem mestu, dasiravno na Grinu-kmetijske šole ni več.
Toda moj izpit na Dunaju (čeprav sem ga opravil z odliko), kakor tudi gradnja novega čebelnjaka, nikakor ni razlog za ta sestavek. Pač pa je polstoletna' obletnica moje skušnje vzbudila v meni spomin na' prvo Čebelarsko šolo na Dunaju, katere naslednica je bila Ta, na kateri sem jaz napravil izpit. Tisto prvo Čebelarsko šolo pa je ustanovil in prvi vodil Slovenec Anton Janša. In ta znameniti Slovenec mi daje povod, da bom o njem napisal nekaj besed, vsem Slovencem v spodbudo in ponos. Naj se ve, kako imenitne može svetovnega pomena in slovesa je rodila slovenska mati, naj se to ve tudi tu v Ameriki, kjer zelo dvomim, da bi bilo kdaj o Janši kaj napisanega.	_ x
Anton Janša je bil rojen 20. maja 1734 v Brezbici pod Stolom, torej prava gorenjska grča. Pri Kuharjevih, kot se je reklo po domače, so imeli vedno čebele pri hiši, Anton je torej že od otroških let bil nanje navajen in jih je rad imel. On sam in njegova brata Valentin in Lovro pa so kazali posebno nadarjenost za slikarstvo. Odšli so 1. 1766 na Dunaj (kakšna podjetnost!) in se tam vpisali v bakrorezno- risarsko šolo na Akademiji likovne umetnosti. Anton se nikakor ni mogel povsem ločiti od svojih čebel, zaradi česar je vzel na Dunaj 16 panjev in jih namestil v Augartenu. Čez nekaj let so se mu panji z roji namnožili na 100, šest let po prihodu pa jih je imel že 300.
Naključilo se je, da je tedanja cesarica Marija Terezija 1. 1769 izdala odredbo, da se mora v avstrijski monarhiji ustanoviti čebelarska šola. Ko so bile priprave končane in so razpisali mesto voditelja te šole, se je prijavil tudi Janša. V zapiskih Gospodarske družbe 'stoji, da je bil med priglašene! tudi “Kranjec, po imenu Janša, ki že slovi po svoji bistroumnosti in nadarjenosti v slikarstvu in je v razgovoru pokazal, da je dober čebelar... in je res živel ob čebelarstvu . Po izvrsfno opravljenem izpitu je Janša dobil mesto in postal 1. 1770 prvi čebelarski učitelj v vsej Avstriji in vodja Čebelarske šole; cesarica mu je z dekretom o namestitvi nakazala letno plačo 600 goldinarjev za vse žive dni. Žal je bilo teh dni malo, mnogo premalo!
Janša se je z vso slovensko pridnostjo in vztrajnostjo ter velikim praktičnim znanjem o čebelah lotil težke naloge iz nič nekaj pomembnega ustvariti in je odlično uspel. Že čez tri leta je zaprosil vlado, da mu dodeli pomočnika, kar- se začenja čebelarstvo poučevanje na široko in ga prihaja poslušat mnogo kmečkega ljudstva. Dodelili so mu za pomočnika njegovega učenca Jožefa Munzberga, ki je postal po njegovi zgodnji smrti tudi njegov naslednik.
Ni dvoma, da je bil Janša za svojo dobo ^svetovni velikan v svojem znanju o čebčlah. Kar v našem času tako zvani znanstveniki “odkrivajo” kot nova dognanja iz življenja čebelje družine in njenih članov ter z učenimi, zvitimi besedami prikrivajo revno vsebino svojih najdb, je že pred več kot 200 leti vedel m učil Anton Jakša. On je bil civiliziranemu svetu prvi, ki je vedel, da s prvim rojem izleti stara matica; da matica zalega vsa jajčeca za čebelo in za trota; da so čebele samice, troti samci, ki nič ne delajo; da se mlada matica oplemeniti ali opraši zunaj' na letu, in tako c alje. Tu sedaj ni prostora za zanimive podrobnosti. Celo to. je že delal, da je osirotelim panjem, ki so zgubili matico, dodal iz sosednjega panja drugo, sprašeno kraljico, začasno zaprto v matičnici iz žice.	„
Njegovi panji so bili podobni slavnemu kranjicu , kakor so rekli takrat splošno uporabljanemu preprostemu panjiču med Slovenci. Ime je ostalo v rabi do danes, čeprav je kranjičev že zelo malo. Njegovi so bili nekoliko prostornejši in tako narejeni, da je bilo za-
Nekaj zgodovine od MeniŠije in spomini iz mladih let
CLEVELAND, O. — Na vzhodni strani, zlasti po Me-nišiji nad Bezulj akord in Dobcem, je še več manjših in večjih udrtin in jam s kapniki, ki pa niso še do danes preiskani in natančneje znani. Vredno je omeniti jamo, na Slivnici. Že naši predniki so dobro poznali to-jamo. Ker se ob južnem, deževnem vremenu vali iz nje megla, so ji pripisovali čarodejno moč. Mislili so, da iz nje prihajajo nevihte, toče in pliski. V njej ; so stanovali čarovniki in čarovnice.	-;
Slivnica je 1114 m visoka.
Tam gori raste grmovje, ima zeleno bodeče listje, z rdečimi jagodami. Begunjci so ga , imenovali bodičevje. G. Valentin Benedik mi je pa povedal; da to zelenje raste e-dino na Slivnici. Ker sem ga začudeno pogledala," je brž pristavil: res, res!
Nadalje mi' je razlagal, da je bila Kristusova krona narejena iz tega. G. Benedik se je precej razumel o botaniki, samo on je imenoval v latinskem. Ker me je to zanimalo, sem šla poiskat, kaj pravi “Webster’s Dictionary”.
V tej knjigi je zapisano takole:	“Paliurus aculeatus,
groves in southern Europe and Near East supposed to have been used for Christ’s crown of' thorns.” Saj veste, da'se je moje spoštovanje še povečalo do Slivnice
Za vsak Božič je zbral g. Matej Ježek, tedanji, župnik par fantov, da so šli na Slivnico po bodičevje, da so okrasili. glavni oltar in stranski sv. Jožefa, kjer so bile jaslice.
Kako lepo je bilo na Sv. večer, ko smo prišli k polnočnici, vam ne morem povedati. Zunaj je bila vsa narava pokrita s čistim snegom, ko si pa vstopil v ta božji hram, so bile pa vse sveče prižgane, lestenec sredi cerkve se je lesketal, kot bi bil iz samih diamantov od prižganih sveč na njem.
Oltar pa ves v zelenju! 'Cerkev polna ljudi, tudi iz podružnic so prišli. Tik pred sv. mašo smo zapeli tisto vedno lepo pesem:	Sveta noč,
blažena noč . .. Prvo kitico bolj nalahko, kakor bi se bali zbuditi Jezuščka v jaslicah. Drugo kitico pa bolj glasno. Na uho vam povem, da moje misli gredo ,na vsak Sv. večer, odkar sem v Ameriki, domov. V duhu obiščem rojstno hišo z vso družino skupaj in
našo lepo cerkev sv. Jerneja.
Dozdeva se mi, da nisem sama, ampak da marsikaterega misli uiejejo ta večer k domačemu ognjišču. Naj še omenim Krajnčga Andreja iz Dobca, on ni nikdar zamudil polnočnice, vsako leto je prišel, čeprav je bilo kakšno uro hoda in pol pozimi. Klicali so ga Krajnč stric, ker je bil samski.
Od tistega zbora smo samo tri še žive. Nežka Švigelj v ■ Bezulj aku in sestra Francka. Nežka ima tu dva sinova. Anton ima dve hčerki, ki pojeta pri Korotanu, Cilka in Marta. Janez pa pri moškem, zboru Slovan. Na domu ima, Nežka pa še enega sina gospodarja. Kakor slišim, da je tudi ta odličen basist. Tako rodi korenina nadaljne sadove,	-J
Poleg Slivnice na hribčku je mala vasica Brezje. Kakšnih ducat hiš z malo cerkvico sv. Jurija in sv. Marjete. ■ Žegnanje imajo o sv. Juriju. V občino spada v Begunje, in v šolo gredo tja: V faro pa v, Cerknico, tako mi je povedal ’ Frank Lovko. On dobro pozna to vas, ■ saj je bil njegov oče od tam doma. Tudi mi je povedal, da ve natančno, kje . raste bodičevje, prav blizu , Brezij. Jaz sem bila neštetokrat na Brezjah, sem nosila čevlje popravljat k Enžeto-vim, kjer sta bila dva čevljarja, oče in sin.
Nazaj gredoč sem pa nabrala spomladi zvončke, ki so rastli tik pod gričkom, blizu, potoka. Na misel mi je prišla tista stara ljubka pesem:
i
Tam v dolu sama zase, pri potoku roža rase, naj le rase, naj le rase, saj ni moja roža ta.
Ako bi pač moja bila, slana ne bi jo umorila.
Oh, zakaj se nisi skrila, ti nesrečna rožica.
Pozneje v poletju sem pa nabirala ciklame. Ta ljubka cvetlicami je bila vedno zelo všeč, zdi se mi, da je kakor mlada deklica, ki ji za vsako reč obrazek zardi in v tla pogleda. Od nje pa duhti prijeten vanj! Te pa rastejo najraje v bregu. Na našem koncu vasi vrh Kuclja jih je bilo vse polno.
Pa se vrnimo nazaj k zgodovini:
Ko so Turki začeli napadati, požigati in pleniti po naših deželah, so prišli meseca marca 1472 prvikrat v Cerknico,
radi večjega pridelka medu mogoče nanje povezniti nakladnih ali nastavek (neke vrste medišče, kakor ga imajo, moderni panji s premakljivim satjem (npr. A-Ž panj — Alberti — Žnidaršič). Slovenska čebelarska tradicija namreč predvideva panje, zložene v čebelnjaku, enega nad drugim, dočim so drugod panji razpršeni posamič, vsak pod svojo streho.
Ves način Janševega čebelarenja in učenja kaže, da je bil velik, neprekosujiv mojster v svoji stroki, vedel je za stvari in jih predvideval tako, kakor so se v 200-letnem razvoju čebelarstva dejansko uveljavljale in se izkazovale za pravilne. Kar je Janša učil in izpovedal v svojih dveh knjigah, drži še danes.
Prvo knjigo je napisal pod naslovom “Razprava o rojenju čebel”, kjer podrobno obravnava roje, razlaga njih sestav in daje navodila o ravnanju z njimi. Govori celo o umetih rojih! Druga knjiga “Popolni nauk o čebelarstvu ” je takoj zaslovela, uživala velik ugled in doživela v kratkem času dve izdaji. Izšla je že po Janševi smrti, umrl je 1. 1773, komaj, 39 let staiv Čebelarski patent Marije Terezije iz 1. 1775 temelji povsem na Janševih naukih in predlogih. Prvi slovenski prevod te knjige, pisane v nemškem jeziku, je izšel 1. 1792 v Celju, druga izdaja pa 1. 1906 v Ljubljani.
’ Ta spomenik o slavnem slovenskem čebelarju je napisal v Ameriki Janšev daljni učenec, ki je 200 let po njegovem rojstvu položil izpit za čebelarskega učitelja na šoli, ki'jo je Janša ustanovil.
L. P*
Skoraj gotovo je bil zgrajen tabor tudi v Begunjah okoli cerkve sv. Jerneja takrat ali kmalu potem. ’ O tem taboru ni več danes nobenega sledu. Podrli so ga in iz kamenja sezidali zvonik pri cerkvi, kar ga je ostalo, so pa ljudje z njim sezidali hiše.
Turki so prišli po ustnem izročilu dvakrat v Begunje. Pri zadnjem napadu so brambovci s tabora metali čebele nanje. Čebele so pikale, da so bežali z zabuhlimi očmi in obrazi in kričali, da so muhe pri Sv. Jerneju hude. Škoda, da so lepo obokano klet v taboru poleg sedanje šole zasuli s kamenjem. V to klet so ljudje ob turških navalih shranjevali živež, orodje, semenje, pa tudi sami so imeli zavetje. Ker je bila cerkvica premajhna za nebojevnike.
Ker smo že pri Turkih, sem. se spomnila, kako mi je dol. Jernej če Mimi, moja prijateljica iz otroških let, pokazala, kam so skrivali dragocene reči v teh časih. Imeli so zelo visok kozolec, na vseh štirih vogalih pa iz kamna zidane stebre. Mimi pravi: “Ali si Tipaš gor po ‘štengah’ plezat?” Pogledam kvišku, pa pravim, malo visoko je, ker ji nisem hotela pokazati, da sem strahopetna (čeprav sem se bala) na glas pa sem rekla: “Sveti križ božji, pa poj dive.” (Tako sem slišala našega očeta reč vsako rajžo, predno so kaj začeli.)
Ona me je samo oporozila, naj se “fejst” držim. Ko pri-deve do vrha, pa vidive precej velik lonec, uzidan v sredini stebra. Mimi pa pravi, vidiš, tukaj so spravljali ljudje denar in zlatnino, ko so' Turki požigali in ropali v teh krajih. .
Tako se je srečno končala ta ekskurzija.
Menišija je spadala pbd kartuzijanski samostan, v Bistri pri Borovnici je samostan imel vse današnje obširne gozdove, med Borovnico, Logatcem in Rakekom v svoji oblasti. Ko je Jožef II. dne 12. januarja 1782 zatrl samostan v Bistri, so bili Meniševci o-proščeni tlake in desetine! Lepim dohodkom iz gozdov se imajo Meniševci zahvaliti, da se more malokateri kraj v deželi s podobnim obsegom meriti z njimi. Zato" so vasi kaj lične. Zlasti Begunje se odlikujejo med njimi.
Že leta 1892 so napravili vodovod za Selšček in Begunje po zaslugi tačasnega o-krajnega komisarja župnika. Leto pozneje so pa podaljšali tudi na Bezuljak. Bil je prvi . moderno zidani gravitacijski vodovod na Krasu. Zgradili so ga po melioracijsko zakladnem zakonu.
Ker je bilo toliko gozda v naših krajih, je bilo na našem potoku tudi dosti žag. Bevska, Topolska, Gornja Malenška, Dolnja Malenška, Čopča,' Begunska in Bezovska. Te so vse obratovale do takrat, ko ( sem jaz odšla.
Potem je bila še ena žaga, ta pa je obratovala na bencin, prav pri sosedovih.
Ko si pogledal izpred naše hiše doli p‘o Vasi, prva hiša na levo je bila lepa dvonadstropna Matencova. Menda je bila nekoč FIrenova gostilna, zato je imela prostorne kleti. Jaz sem bila neštetokrat pri njih. Torej žaga je bila na bencin za rezati hlode in cirkular žago.
Kadar so žagali, je bilo dosti tople vode, tako da so lahko prali, insposeben prostor z veliko banjo.
Včasih sta Milka, in Malka tudi mene povabile v banjo, saj je bila dosti velika za tri. Matencov ata 'in mama sta bila krstna botra naši celi družini. Vsa poslopja na, posestvu so bila v lepem redu. V mojem, krstnem listu je zapisano, da je bil boter V^t-zem-Ijak,
Pesem so prinesli s seboj
GORICA, It. — Višek kulturnih doživetij pomeni brez, dvoma nastop mladega rodu ameriških Slovencev v nedeljo, 19. julija, v Katol. domu v Gorici. Njegov zastopnik, Janez Tominc, v ZDA rojeni Slovenec, je v imenu folklorne skupine “Kres” občuteno, v čisti slovenščini in brezhibni izgovarjavi predstavil to mladino, ki hoče ostati zvesta slovenskemu jeziku in izročilom:
V	prostrane širjave novega sveta, kjer na pragu vanj mogočna žena z visoko dvignjeno plamenico svobode, sprejema stiskane, zatirane, razedi-njene, pregnane, smo pognali svoje korenine. Tam so naše matere in naši očetje razvezali svoje cule in razpostavili iz plamenov rešene svetinje, čuvane skrbno na dolgem, težkem potu, da so zaznamovale dom.
V	ta dom nas je priklicala ljubezen in naša leta so tekla sredi vrveža in vrenja velikega sveta — a le ujeta v toplo zatišje dragocenih spominov, častitljivih izročil, utrinkov iz davnin: nazaj do Sama, karantanskih knezov, sv. bratov iz Soluna, kmečkih puntov, turške šib?, predikantov in Francozov.
Ob prisotnosti globin davnega izvora nas je prevevalo občutje, da smo bogatejši kot oni zunaj tega kroga. Očetov naših, naših mater zvestoba in ljubezen sta pronicali v nas, Ganila nas je solza, ki se je skrivaj prikradla na njih lica, ko so oči meglile sanje hrepenjenja. Bolela nas je sen-
ca, ki je kot oblak zakrila Ift' ba čela, ko je v srcu zap^ krivica sramotenja tiste na'l’ globlje ljubezni, ki je hoteti za vse na svetu ohraniti, da o ozarjala domačijo nebesi zarja, božja pričujočnost.
In ko smo potem prisluh' nili vase, smo slišali, da se 0 glaša v naši krvi pritaji pesem. Pela je o skalnih ^ hovih, barzunu y planini trat, žuborenju studencev, 11 tihih vodah, v zelenih dol1 nah, o cerkvicah, brez štet1 la posejanih na gričkih, o ^ lih vaseh, šumečih gozdo^ ’ o sončnih poteh in tihih žicah. V njej je bil zajet pr(l^ nični vrisk zvonov, mehM vasovanj, prekipevajoče selje žegnanj, proščenj, °P^ sil, pisana mikavost šemami dni, prešernost svatovan] tožnost zadnjih slovesov.
To je bila pesem, ki ie’ davno oblikovana, včasih , tihih večerih očetom in ^ ter am privrela na ustnic6 smo napevu pritegnili za ^ mi tudi mi. Tako se naM j!. odkrilo bogastvo melodij’^ so dihale z nas svojsko poc je in nas, povezovale z d j nim svetom naših dedov. ljubeznijo smo se jih
li.	Ko smo zdaj prišli k ^ v vas, da vrnemo obisk, s pesem prinesli s seboj.
O bratje, sestre, pesem gre skozi nas, * spleta vezi v prosto? in dviga nas, drami:' glejte,' že smp vsi eno! Pesem nocoj 'bodi z na?1'
KG (30. VE
198
S
Na vsak Sv. večer, ko smo se vračali od polnočnice, so prižgali v zgornji sobi veliko božično drevesce, tako da se je videlo daleč doli po vasi. Žal, te hiše ni več.
Druga hiša naprej je bila lična Blaževa. Od tam je pa Malči Oswald doma, moja prijateljica iz otroških let in še sedaj.
Na koncu bi se rada zahvalila moji pridni nečakinji Angelci, ki je zbrala zame zgodovino. Citirala je iz knjige g. nadučitelja Kabaja. Vsa čast temu možu. Bil je najboljši učitelj in se tudi trudit, da bi se ohranila zgodovina Menišije za prihodnje rodove. Ljudje so govorili, da kdor je šel v njegov razred, je vsak znal računat, pa če je biLše tako za'hit.
Žal, jaz nisem bila deležna njegovega učenja, ker je bil upokojen kakšno leto preje.
Iskren pozdrav vsem čitate-Ijem
Josephine Knific
------o-------
Gostovanje v Sloveniji U.S.S. godbe na pihala združeno z uspehom
CLEVELAND, O. — Predsednik Združenih slovenskih organizacij (U.S.S.) g. Tony Petkovšek, je pripravil izjavo za tisk, v kateri poroča o gostovanju po Sloveniji U.S.S. godbe na pihala, ki je bilo od 4. do 28. junija.
■ Godbo so ustanovil pred 3 leti, dirigira ji Norman Novak, poklicni učitelj glasbe. Na koncertih v Sloveniji je 25-članska skupina zaigrala slovenske narodne pesmi, več Slakovih in Avsenikovih točk, prav tako nekatere, ki jih je uglasbil g. Novak. Na koncertih so tudi izvajali a-meriške pesmi, pri tem nekaj “jazz” skladb, ki so posebno ugodno odmevale med slovenskimi poslušalci.
Godba na pihala se je tudi udeležila znane prireditve “Kmečka ohcet” v Ljubljani ter korakala po ljubljanskih
cestah. Kakor pravi g- j kovšek, so gledalci ^ ploskali, ko je korakal# mo U.S.S. godba. Poroča, je bilo več kot 50,000 $e cev.
Med drugimi je korakal^ di clevelandski župan j V. V o i n o v i c h, kater hčerka Betsy je flavti^ _ U.S.S. godbi. George h1 Voinovich sta bila p^1 obisku v Sloveniji. ŽuPal1, je sestal z ljubljanski#1 panom, kateri je izjavil bodo v kratkem preir#611 li neko ljubljansko ulicD 'mestu Clevelandu. <
Med vsemi koncerti v ^ veniji, sodijo pri U.S-S-bi, da je bil njihov naju \ nejši nastop v Cerkni#1’^ Notranjskem. Drugi kop so bili v Metliki, v jini, v Postojni in KočeV ; Trbovljah, kjer imajo tradicijo godb na pih^’vf v Starem trgu pri ^ ( Gradcu na Štajerskem . stojni, pri Postojnski ja .; nastop U.S.S. godbe s#6 televizijske kamere. i
Lokalni predstavniki ^ j sti in slovenskih godb hala so obdarovali
ii*
godbo z mnogimi daril# ^ njimi slikami, knjig#1^1’
minčki raznih slovensk1 ,\ jev, v katerih je godb# vala, ter majolko.	J
Pred odhodom na	f
po Sloveniji, so goV°#Gjil
U.S.S., da želijo P]
iot
1
leto sponzorirati S°s de v ZDA kake slične g0,^' Slovenije. O tem me# ^ enkrat ni nič konkret#2 j, I V prihodnjih t6^11 L' U.S.S. godba nastopil# # f prireditvah: 26. julij# AJ loughby Fine Arts feS,j f
pid
2. avgusta na Old stivalu na E. 185 St-, ^
gusta v Slovenskem °0 J
Holmes Ave.; 6. seP ^ na vsakoletnem Gkto^/ g. Steva Benčiča, v ^ tion centru v Clevel#
Rudolph M- ^ -----n----
: tl;
Žrtvujmo se za sv ohranimo naš sl° Ml1 list Ameriško Do«1
Kanadska Domovina
Slovenski dan v Montrealu
MONTREAL, Kan. — Slo-'' venci, raztreseni po vsej šir- 1 ni Kanadi, praznujemo že dolgo vrsto let svoj narodni dan, ki ga imenujemo “Slovenski dan”.
Ta dan smo letos praznovali v Montrealu v : nedeljo, 5. julija, s kratkim, pa toliko bolj pestrim programom.
Zjutraj so pokrivali nebo še temni oblaki, a napovedovali so lep dan. Tako se je pristava celo dopoldne polnila z rojaki, ki so s svojimi avtomobili prihajali od vseh strani. Naš praznik je privabil celo prijatelje iz Ottawe in Toronta. Za razvedrilo in ples nam je skozi vse popoldne igral znani torontski ansambel “Veseli Vandrovčki”.
Nastopil je tudi naš novi mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Rozine Hozjan in glasbeni spremljavi našega organista g. Franceta Rogana. Mladi Tomaž Časar pa je odlično z močnim glasom napovedoval točke programa.
Glavni govornik letošnjega Slovenskega dne je bil profesor Zdenko Osana.
Prisostvovale so tudi narodne noše pod vodstvom cerkvenega odbornika g. Vinko-ta Petkovška.
Dopoldne ob enajstih nam je župnik daroval sv. mašo. Pri pridigi nam je poudaril, kako nas spomin tega dneva na slovanska in slovens*ka a-postola brata sv. Cirila in Metoda opozarja na našo narodno in krščansko dolžnost o-hraniti naš lepi slovenski jezik in narodna izročila v naših družinah - in cerkveni skupnosti.
Po končani sv. maši so bili vsi navzoči postreženi s kosilom. Naše pridne kuharice so nam že dva prejšnja dneva pripravljale dovolj vsakovrstnih jedil. V baru je bilo tudi dovolj pijače na izbiro, da so žejna grla na ta vroč poletni dan mogla utešiti svojo žejo.
Ob dveh popoldne je v letoviški lopi pozdravil g. Vinko Petkovšek vse navzoče in nam predstavil naš mladinski pevski zbor. Mladinski pevski zbor je pripravila in naučila za letošnji nastop naša aktivna in priljubljena pevka gdč. Rozina Hozjano-va.
Pod njenim vodstvom so naši mladi lepo zapeli tri domače pesmi. Najprej so nam zapeli: Ko roža sredi polja; sledila je “Beli cvet” in končali s pesmijo Hvala. Vse tri pesmi so nam podali v lepi slovenščini in bili deležni o-bilnega aplavza.
Nato sta nam v duetu zapela Ferdi Tkalec in Tomaž Časar znano pesem Slovenec sem. Tudi ta dva sta bila za svojo izvedbo nagrajena z dolgim aplavzom.
Upamo in želimo, da se bo naš mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Rozine Hozjane ve in glasbeni spremljavi našega požrtvovalnega organista g. Franceta Rogana do prihodnjega nastopa še povečal, napredoval in pokazal, da znamo tudi tukaj v Montrealu kaj zapeti!
Po nastopu pevskega zbora so še vsi, ki so bili v narodnih nošah, zaplesali nekaj polk.
Nato nam je naš župnik g. Janez J e r e t i n a predstavil glavnega govornika, g. prof. Zdenka Osana. Njegov govor prinašamo v celoti. Ko je končal svoj govor, so nam narodne noše še enkrat zaplesale. S tem je bil kulturni program dneva končan. G. Petkovšek je ‘otvoril prosto zabavo s plesom.
Torontski orkester Veseli vandrovčki se je odlično izkazal. Veliko so igrali in dobro ‘urezali’. Čeprav so na-' vdušeni plesalci prosili samo še ‘za eno’, predno odidejo nazaj v Toronto, se niso vdali. Pozno zvečer so pospravili glasbila in se od nas poslovili. Pri nas pa bodo ostali v lepem spominu.	<	■
Gospodu, župniku Jeretinu, njegovemu cerkvenemu odboru s pridnim Tončijem Glavačem na čelu, požrtvovalnim kuharicam in vsem ostalim sodelavcem prav lepa hvala za tako prijeten in nepozaben letošnji Slovenski dan v Montrealu!
Tone Koritnik
Govor g. prof. Zdenka Osana na Slovenskem dnevu v Montrealu
Ko me je g. Jeretina naprosil, naj na Slovenskem dnevu povem nekaj , besed, sem se temu vabilu z velikim veseljem odzval. Govoriti ob taki priliki je čast in odgovornost, kajti kaj je Slovencem bolj pri srcu kot slovenstvo in biti Slovenec; slaviti. Slovenski dan ni dogodek brez važnosti.
Slovenci doma ne slave Slovenskega dneva, za nje je slovenstvo vsakdanjost, ki izžareva iz vsakega dejanja in misli. Za nas v tujini je potrebno, da se vsako leto spomnimo, da smo Slovenci v tujini, da smo vsak dan izpostavljeni drugemu jeziku, drugim običajem, drugim navadam, drugi miselno sti. Vsakdanje življenje zahteva od nas nenehen napor prila-gojevanja, ki nas počasi spreminja in napravi iz nas nekega drugega človeka, ki ni na eni strani ne Slovenec več popolnoma, ni pa na, drugi strani, in ne postane nikoli docela član družbe, kateri pripada. V tem položaju, ki bi ga lahko označili za nenavaden, težaven, a tudi zahteven in očarljiv, je naravno, da se zavemo na Slovenski dan bolj kakor kadarkoli, te dvojnosti.
Na eni strani izgubljamo počasi to, kar smo, to se pravi to, kar smo dobili od doma: slovensko vzgojo, jezik, načela, vero; na drugi strani pa postajamo to, kar nikoli ne bomo popolnoma, to je tujec samemu sebi in tem, katerim se skušamo najbolj približati, to je ljudem, ki so postali naši novi sobratje.
V zvezi s tem položajem bi rad izrazil zlasti eno misel, namreč, da bi si morali znova dopovedati in si razložiti, kaj naj bo naš odnos do naše slovenske dediščine, ki je naš danes, kakor tudi naš odnos do nove družbe, v kateri živimo. Družba, v kateri živimo, je skupina ljudi, ki se tudi ona vsak dan spreminja, prenavlja, pridaj a nove člane, izloča posameznike, ki se ji ne morejo zadosti hitro in na zadosten način prilagoditi. Ta družba je danes za nas najvažnejša stvarnost, to je za nas življenjskega pomena. Ne samo, da bomo v njej našli svojo lastno korist, ampak v njej bomo lahko izpolnili tudi tisto osnovno človeško nagnjenje, iz svojega življenja storiti nekaj pomembnega in preobraziti družbo, ki ga obdaja.
Na drugi strani bomo to dosegali kot Slovenci. Ne moremo tega storiti v slovenščini, ne moremo vsiljevati naših pogledov na svet drugim, ne moremo sprem eniti te družbe v drugo Slovenijo. Kar pa lahko storimo, je to, da ostanemo zvesti trem načelom, ki nam jih je dala
Slovenija, predno smo se odločili, da jo zapustimo: Mati, Domovina, Bog.
-	— Mati, družina, osnovna
celica, vir sreče za sebe in ' druge;
— Domovina, človeška skupnost, kateri doprinašamo dan za dnem svoje prispevke, najsi bodi materialne ali drugačne; in
— Bog, Cerkev, kateri pripadamo in ki je za nas zagotovilo večne sreče in dušnega miru v tem življenju.
V tej dvojnosti, v kateri
smo in moramo ostati, biti Slovenec, 'zvest svojim načelom in voljan delati za druge, najsi bodo katere koli narodnosti, je po mojem mnenju naša čast in naloga.
Ne pozabimo pa tega, da je naloga, ki se je zavedamo, izvedljiva samo pod pogojem, da smo in ostanemo resnično svobodni, to se pravi, da Se vse naše življenje kot Slovenci v tujini odigrava v luči resnice in ljubezni. Hvala lepa in Bog živi!
o-
Na tem mestu ponatiskujem članek ljubljanskega novinarja Bogdana Pogačnika, ki je izšel v “Delu” dne 3. julija 1981. O tem članku šem pisal v uvodniku pretekli petek, mislim pa, da je dovolj zanimiv, da ga bralci Ameriške Domovine preberejo v celoti. Posebno bo zanimalo naše kanadske bralce, kajti, kot kaže, bodo deležni več zanimanja od Slovenske izseljenske matice kot doslej. Urednik.
“Za naju je bilo nedavno potovanje po Kanadi in ZDA ne samo zelo zanimivo, ampak tudi koristno, saj sva bila prvikrat v Ameriki, Za delo, ki ga opravljava, so taki živi stiki nujno potrebni,”' sta ugotovila v pomenku za Delo predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman in tajnik Marko Pogačnik ter poudarila nove razsežnosti v odnosu med matično domovino in roj aki po svetu, spoznanje, ki je še posebej aktualno pred nedeljskim tradicionalnim izseljeniškim piknikom v Škofji Loki. ‘
Pri tem pa sta kot osnovno spoznanje z ameriške poti o-pozorila predvsem na to, da se moramo sprijazniti s stvarnostmi, kakršne so, se pravi, da imamo v sedanjih generacijah ameriških izseljencev v bistvu opraviti že z Američani, ki so seveda po svojih koreninah slovenskega rodu, ki pa so Američani in ki prav zaradi tega tudi danes že 0-pravljajo vrsto pomembnih funkcij v družbi. Medtem ko so bili v začetku izseljenstva naši ljudje res najbolj črni težaki, so danes že kvalificirani delavci, trgovci, srednji sloj, izobraženci tja do članov parlamenta.
“Soočila sva se z realnostmi, pri čemer pa lahko Slovenska izseljenska matica o-pravi samo en, začetni del povezav, predvsem v kulturnem smislu, ne pa vseh funkcij; toliko bolj pa bo zato treba še mimo matice širiti tudi o-stali, spet konkretni družbeni stik s potomci naših izseljencev v Ameriki ter jih vključevati v to širše, zlasti gospodarsko, turistično in podobno sodelovanje.”
Primerjajoč na splošno vtise iz Kanade in ZDA, sta menila, da se je matica doslej morda več ukvarjala s problemi v ZDA in v Evropi, kot pa v Kanadi, to bo treba zdaj popraviti, saj sta odkrila v Kanadi ne samo splošni družbeni in gospodarski zagon, kakršnega so poznali pred vojno, recimo, v ZDA, ampak tudi voljno pripravljenost naših tamkajšnjih rojakov, da bolj sodelujejo s staro domovino. Morda so tamkajšnja društva manjša in razdrobljena glede na sam geografski položaj prostrane dežele, vendar pa je značilno že to, da rojaki v Kanadi sami s svojo lastno pobudo opravljajo marsikakšno povezavo s staro domovino, ne da bi čakali roke samo z druge strani.
“Ena osrednjih značilnosti v Kanadi je, da živi tu v glavnem mlajša generacija od 40 do 50 let starosti, ki biva v Kanadi povprečno 20 let. Tu res lahko govorimo o izseljencih, ker so naši ljudje' tudi pretežno prevzeli kanadsko državljanstvo. Njihov gmotni položaj je v glavnem dokaj dober in se le izjemoma sre-
čujemo s socialnimi problemi. Pri njih je očitna zelo močna navezanost na staro domovino, kar se kaže v pogostnih obiskih doma in veliki želji po gostovanju kulturnih skupin iz domovine.” Seveda je tudi v Kanadi čutiti pomanjkanje slovenskih izobražencev v društvih. Tudi na informativnem področju je opazno veliko pomanjkanje slovenskega tiska, knjig in filmov, česar Vsega, ne moreta nadoknaditi samo Rodna gruda in Slovenski koledar. Slovenci, ki jih je v Kanadi blizu 25,000, nimajo glasila, ki bi bilo korektno do stare domovine. Dobivajo pa nekaj katoliškega tiska iž tujine.
Predstavnika Slovenske matice sta v Torontu obiskala tudi dr. Georga Bancrofta, izvršnega direktorja oddelka za multikulturo ministrstva za kulturo in rekreacijo' države Ontario. Z njim in s sodelavci sta se pogovarjala o možnostih njihove večje pomoči slovenski skupnosti v Ontariu pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture.
Kanadski predstavnik je pokazal veliko pripravljenost pomagati in interes za reševanje problemov etničnih skupin nasploh. Očitno je torej, da že kanadske ustanove same nudijo marsikatere možnosti, ki jih pa doslej mi sami nismo dovolj izkoristili.
Na vprašanje, kako se v Kanadi oziroma v ZDA čuti vpliv Cerkve v slovenskih naselbinah, je bil odgovor, da se vplivi že marsikje prepletaj o. in so prisotni, seveda pa je odvisno od primera do primera, kako se ti vplivi izražajo. Dejstvo je vsekakor, da je dopolnilno šolstvo tako v Kanadi kot v ZDA že po tradiciji v rokah verskih organizacij. Žal se ponekod pojavljajo tudi poskusi, da bi verska čustva izkoristili za protijugoslovansko oziroma protikomunistično pro p a gaiido, vendar so tudi drugi pozitivni dokazi vzajemnega razumevanja in zaupanja; kar se kaže tudi v normalnih stikih z jugoslovanskimi diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi.
Vsekakor je pričakovati, da bo tudi bližnji obisk ljubljanskega nadškofa dr. Šuštarja v ZDA in Kanadi, o čemer so naši izseljenci že zdaj govorili, prispeval k nadaljnji utr-dtivi dobrih odnosov, saj, kot j c poudaril Stane Kolman, ti odnosi tudi v tujini ne morejo biti drugačni, kot so doma v Jugoslaviji, torej dobri.
Ob pripovedovanju o Kanadi seveda nista mogla mimo obiska na farmi “Beograd”, kjer sta pozdravila vdovo pokojnega kanadskega majorja Jonesa, ki je kot zavezniški predstavnik pri slovenskih partizanih dejansko
j* J*ii._
eueu izmeu nasul norcev.
Nenavadno uspešen je bil stik predstavnikov matice s tremi drugimi, danes aktivnimi člani ameriškega Kongresa v Washingtonu, ki so po strankini pripadnosti vsi demokrati. Gre za prvo organizirano srečanje z vsemi trenutno izvoljenimi slovenskimi parlamentarci v ZDA: Jamesom Oberštarjem iz Minnesote, ki je že 12 let sodelavec in nekak naslednik Johna Blatnika, z Raymondom Kogovškom, ki je že dve mandatni razdobji predstavnik države Colorado v Kongresu, ter n a j m 1 a jšim Dennisom Eckartom, ki je zdaj prvikrat poslanec v državi Ohio.-
V pogovorih so s ponosom potrjevali svoje slovensko poreklo, se zanimali za razmere v Jugoslaviji in izražali tudi vso podporo sedanjim prizadevanjem Jugoslavije v prepričanju, da bomo vse težave uspešno prebrodili. Pokazali so tudi sicer zanimanje za povezavo s slovenskimi o-ziroma jugoslovanskimi parlamentarnimi dele gati. Pri tem je bilo zanimivo ugotoviti, kako silno so ti člani Kongresa v parlamentu zasedeni. Med pogovorom so morali gledati poseben ekran, kjer so se pojavljala sporočila, kakšni zakonski osnutki bodo ta dan v razpravi, zatem so po ročnih oddajnikih dobivali navodila, kako naj glasujejo in odhajali v dvorano, kadar so se jim prižgale signalne lučke.
Seveda pa je bila druga nedvomna ugotovitev, da je tudi sicer šel razvoj dogodkov v ZDA svojo nezadržno pot, da ne moremo več govoriti sent imentalno o ameriških Slovencih, ampak da so to že postali v zaporedju generacij Američani. Tudi nasploh je trenutno opaziti v ZDA pri vsej poslovnosti in trdnosti neko* stagnacij o, kar se je nekoliko pokazalo tudi v osnovni slovenski izseljenski organizaciji SNPJ, s katero seveda Izseljenska matica še naprej vzdržuje naj prisrčne j še stike. Naša predstavnika sta seveda med bivanjem v ZDA obiskala več uglednih starejših delavcev, tako rojake Česna,, Kaferleta, Malečkarja in druge, kar je vse zelo u-godno odmevalo v slovenskih naselbinah, vendar je dejstvo, da starejša generacija čedalje bolj izgublja neposreden vpliv na delovanje slovenske skupnosti.

KOLEDAR
društvenih prireditev I

AVGUST
16.— Fara Marije Vnebovzete
v Collinwoodu obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društ-veni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Ave.
16. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
16.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku.	j
.ti AdS*
30. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi drugo vsakoletno pečenje školjk. Serviranje od 2. do 5. popoldne. Eddie Buehner orkester in Maple Hts. Button Box Club bosta skrbela za glasbo in ples in sicer od 4. do 8. zvečer.
SEPTEMBER
12.	— Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v 'Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
13.	— Podruž. št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo ob 1. popoldne v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd.
20. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27.;— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3. — Slovenska folklorna
skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3. — Klub slovenskih upokojencev v Newburgu-Maple Hts. priredi banket in ples.
11. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. in se bo začela ob 4. pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra-'jo Veseli Slovenci.
-'"V.
18.	— Občni zbor Slovenske pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
7.	— Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Slovenski mladinski zbor Kr. 2 SNPJ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
14.	— Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
14.	— Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
lo. — Slomškov krožek priredi “Slomškovo kosilo” V avditoriju pri Sv. Vidu.
15.	— Slovenian National Art
Guild priredi razstavo raznih umetnin v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
29. — Ženski pevski zbor
“Dawn” Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
DECEMBER
6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
Sedanja socialna in izobrazbena struktura slovenskih potomcev se je bistveno menjala in s tem tudi njihov odnos do te skupnosti. Res so morda še bolj kot doslej ponosni na svoje poreklo, vendar pa' svojo d e j a v nost usmerjajo predvsem na poslovno, komercialno osnovo.
Dobro poldrugo uro iz New Yorka je na samotnem travnatem pokopališču v Bloomš-
SHSS • VELIKA RAZPRODAJA PARCEL!
stavniki in nekaterimi jugo- ;; slovanskimi novinarji/še po-sebej poklonili ob 30-letnici
6.—Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo pomoč!
smrti.
SOSEŠČINA APPLE CREEK
Grob, ki je dostojno vzdr- | že van in ki ga označuje plo- !| šča z napisom, češ da tu po- !; čiva Louis Adamič, amerikši pisatelj in novinar slovenske- !; ga rodu, je bilo sicer najprej ;; težko najti, ker so pač po R tamkajšnji navadi vsi ha-grobniki skromni in drug drugemu podobni, razvrščeni po zelenem travniku brez siceršnjih razmejenih grobov. • Generalni, konzul SFRJ v New Ydrku Dušan Bogdanovič je zagotovil, da bodo letos 4. septembra, na dan smrti, znova položili cvetje in da bodo to poslej delali kot spominsko vezilo vsako leto.
; > ::
; >
< »
<	N
j J ; j
| j *!
*»
j j
j!
<	►
I j -1 I j * ►
*	I
I ► «!
<»
*	N
i;
j A
j > I! <! ! ► *! <> < *
<	A
i:
J A
<	► J A
3 \
o	•	v	,	, ■	„	*
*++f*rr**r***+*+**jr**r*+f*frr+*r*f *+.*>** *++*+*****+'+++++4
Lep razgled na Metropolitan Park v t.i. škotskih brdih
Izberite med 15 parcelami z vsemi storitvami
otf $13,900
Tudi 2 vzorca hiše
Nobena resna ponudba odklonjena.
2V2 kopalnice, 4 spalnice, centralne hladilne naprave; vsi pripomočki vgrajeni.
Highland Rd. cjo Dumbartona (nasproti Trebisky), severno po Dumbartonu do Douglasa, po Douglasu do Harms, zahodno po Harmsu do Apple Dr.
Za podrobnosti, kličite
473-5200
4"~'
P
ciBk«nr
Society'
tm mmm drive
lW@4
JOUEf, H 60434
Since 1914 ...
... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to tiie service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph,
Society’s Catholic Action Programs are:
L Scholar ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2. Scholarships for young women aspiring to become nuns.
I. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league baseball 8. Social actMtiea.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer!
Pr-esicteint ..............1... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Frances Kixnak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary .Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial ............... Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ............. Joseph A. Zalar, M.D.
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
K njemu sem pristopil in se predstavil. Prijel in stisnil mi je roko v pozdrav, da sem v trenutku začutil dobro voljo in odkritosrčno prijaznost: dlan v dlan, čvrst, a ne silen in predolg zadržaj, obenem pa pogled v oko. Vzeti me je nameraval v svojo posebno sobo, ko je pristopil k nama drugi uradnik in se predstavil: -
“Moje ime je Filip Godina. Slišal sem tvoje ime, Kobal. Ali si ti mogoče brat Valentina Kobalajz Montani?”
Ko sem potrdil in ga vprašal, če Valentina pozna, je odgovoril, da ga ne pozna osebno, samo po nekem dopisu “Prosveti” prejšnjega leta, v katerem je priložil moje pismo z opisom razmer na Primorskem. Pismo, je pristavil Godina, -je natiskala “Prosveta” na celi strani v celoti, kot je bilo napisano. Ker je bil sem rojen na Krasu v bližini Trsta, se je za pismo zelo zanimal in ponatis obdržal. Čestital mi je in bi govoril dalje, a Cainkar me je odvlekel v svojo sobo.
“Godina,” je pojasnil, “je u-pravnik “Prosvete”. Tu se u-sedi in mi povej, kdaj si prišel iz starega kraja in kje živiš in kaj delaš.”
“Sinoči sem prišel,” sem pojasnil. “Spal sem nad restavracijo pri Čapu in prišel naravnost k vam. Imam pismo za vas.”
Še predno sem mu podal pismo, me je ustavil: “Ne vikaj me,'to pri nas ni v nava-v di. V Ameriki se vsi tikamo. “Vi" in “vas” ne zveni pray
v ušesih ameriških Slovencev. Vikanja se čimprej odvadi.” Nasvet mi je dal z nasmehom.
Vzel je pismo, si ogledal ročno pisavo na kuverto in se ganil. “Pismo mojega brata,” je pogodil. Zamišljen in nekam žalostno, kakor da govori sebi, je pristavil: “Prvo pismo v desetih letih. Nič si ne dopisujeva, odkar so umrli starši.” Vzroka molčanja med bratoma mi ni omenil, ne tedaj ne v bodočih letih, dasi sva s, časom postala zaupna prijatelja.
Prebral je in se zamislil, potem pa željno spraševal o bratu in njegovi družini. Vse, kar sem mu povedal, je z zanimanjem poslušal; končno me je prekinil in, spet pogledal v pismo.
“Brat piše, da si na potu k bratu in sestri v Montano. Hvali te in me prosi, da sem ti na uslugo, če potrebuješ pomoči. Pa kaj naj storim zate, če greš v Montano? In kaj boš počel v Montani med našimi premogarji v tistih krajih? Zakaj ne bi ostal v Chicagu?”
Na odgovor, da bi to želel mi je zagotovil, da ne bo težko dobiti službo zame, mogoče pri SNPJ. Prekinil je razgovor in me peljal po sobah urada, najprej k blagajniku Johnu Vogriču in njegovim pomočnikom, nato h Godini in sourednikoma Mo-leku in Berniku. Vsi so bili prijazni in vsak je hotel kaj vedeti o “starem kraju”. Predstavljanja so bila kratka in vrnila sva se y predsedni-
Slovani naj ostanejo ivestt svojim izročilo!
Vatikan—Vatikanski državni tajnik kardinal Agostino Casaroli je pozval vse slovanske narode, da naj ostanejo zvesti svojim kulturnim, narodnim in verskim izročilom.
Kardinal Casaroli je to pozdravno pismo napisal po naročilu papeža Janeza Pavla II. romarjem v čast slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta s sv. Benediktom'tudi patrona Evrope.
'To romanje se je končalo G. julija v Velehradu na Čeho-slovaškem. Kardinal Casaroli je pozdravil romarje in pri tem izrazil željo papeža, “da
želi biti z njimi duhovno združen”.
Ob zaključku pozdravnega pisma je kardinal Casaroli odkrito priznal težke posledice cerkvene needinosti, namreč, “da je tradicija svetih bratov Cirila in Metoda globoko prizadeta zaradi nenaravne razdvojenosti v Cerkvi, a vendar je prav ta tradicija navdihnila pobude k cerkveni edinosti.”
Kardinal Casaroli je zaključil svoje pismo s pozivom na romarje: “Ohranite svojo kulturno identiteto in dragocena izročila, ki ste jih podelovali po svojih starših in jih prenašajte tako čiste ali še obogatene na svoje otroke!”
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
losu East sr St,	«1.21)88
17010 Lake Shore Blvd,	531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ško sobo, kjer me je Cainkar pustil čakati ne več kot deset minut. Vrnil se je z urednikom Zavertnikom, ki se mi je zdel resen in nekam služben.
“Ali znaš slovensko?” me je vprašal osupljanega, pa brž popravil, da s tem misli pismeno in za uredništvo sposobno pisanje.
“Mislim da,” sem odgovoril.
“Pa kaj napiši za nas. Kar sedaj lahko napišeš, karkoli sam želiš.”
“Ali bi mi dali na razpolago stroj,” sem vprašal. .
“Tudi na stroj pišeš?” je Zavertnik p r i p o mnil. “Ko končaš, prinesi v mojo sobo.”
Cez pol ure sem imel natipkan članek o modernem tržaškem pristanišču, ki je nenadno postajalo prazno zaradi premestitve morskih podjetij in obratov v Genovo in drugam v Italijo ter o posledicah brezdelja za Tržačane. Snov članka sem podprl s spomini na razgovor z nekim Tržačanom, ko sem čakal na ladjo.
Članek, obsegajoč ne celo kolono, je očitno zadovoljil urednika. Če ni bil popolnoma po njegovem okusu, sem imel pri glasovanju odbornikov polno podporo od Cain-karja, Godine in Vogriča, ki je bil iz cerkljanskega okrožja. Mislim tudi, da so slednji radi videli dodatek Primorca k uredniškemu štabu, ki je bil do tedaj izključno kranjski. Že sredi tistega jutra sem bil potrjen za drugega pomožnega urednika ‘Prosvete’.
Bernik, ki je prej zavzemal to mesto, je bil na svojo željo prestavljen k blagajniškemu poslu. Samo en pogoj sem moral izpolniti:	nemudoma
vložiti prošnjo za sprejem kot član v društvo, ker bi ne bilo dopustljivo, dajati službo nečlanu SNPJ. Službo sem nastopil v ponedeljek. Za stanovanje in hrano sem se domenil z dvema drugima uradnikoma, ki sta ravno oba prišla na posel, Blaž Novak in _ Stanko Žele.
SNPJ je tisto poletje rastla kot nikdar poprej ali pozneje. Novi prišleci iz domovine so polnili društva povsod po Ameriki, število društev je poskočilo od približno 300 na -,400, s skupnim članstvom nad 30,000. Ko sem zapustil Jed- — noto, je organizacija z mladinskimi oddelki vred že šte- — la skoraj 50,000 članov.	—
Slovenska delavska podporna zveza z društvi v Pennsyl-vaniji, katere glavni tajnik je bil Blaž Novak, se je priključila SNPJ največ po njegovem prizadevanju, zato je Blaž prišel v Chicago, da pomaga pri združitvi. Obdržal je “■ stalno službo pri Jednoti. Žele je bil najet iz Clevelanda za pomočnika v Vogričevem oddelku.	_
Novak in Žele še nista imela s seboj svojih družin, tako smo si trije skupaj najeli stanovanj e kot “p e č 1 a r j i” (bachelors - samci), da si za-
časno sami kuhamo in čistimo stanovanje. Ko sta k obema prišli družini, pa mi je ponudil hrano in stanovanje Bernik s svojo družino
Služba pomožnega urednika je bila zame vsaj prvi dve leti zelo omejena. Odgovoren sem bil za kolone pisem čitateljev uredništvu, korekture in deloma za nadzorovanje pri paginaciji v tiskarni. Če je čas preostajal, sem prevajal dnevne novice iz čikaške ali newyorske Volkszeitung (Ljudski list).
Pisma uredništvu so pogosto zavzemala kar celo stran lista. Ta del odgovornosti ni bil ravno lahek, kajti dopisniki, čeprav pametnih misli, so bili mnogi skoraj nepismeni in je bilo težko razbrati in razumeti njih pisanje. Zaradi nerazumevanja po-američanjene slovenščine sem včasih vprašal Moleka in Za-vertnika, kaj ta ali ona beseda pomeni.
Nekoč sem napravil pomoto, ki bi bila lahko spravila “Prosveto” pred sodišče, kajti zakon o razpošiljanju nemoralnega tiska po pošti je bil takrat, kot je še dandanes, zelo strog v Združenih državah. Dopisnik je pri označe-nju lastnika rudnika, v katerem je delal, uporabil pridevnik, katerega nisem razumel. Mislil sem, da označuje kako geografsko ime, kot na primer “kansaški” za državo Kansas.
Pri čitanju korekture sem vendar vprašal tiskarja, kaj beseda pomeni. Hudobno se je zakrohotal in pokazal drugemu tiskarju. Nista mi povedala pomena besede, a rekla sta, da moram pridevnik črtati iz dopisa. Pri povratku v uredništvo sem vprašal Za-vertnika za pomen besede, pri obeh mizah sta se pisalna stroja ustavila. Pomena besede mi nista povedala, le rekla sta, da je najbolj groba pornografska kletvica.
(Dalje)
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE ! OHIO. — AID FOR AGED PRE-
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN’S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street —• Joliet, III. 60432
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual haa a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program, This program includes low interest certificate loans, low Interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
I
To: American Mutual Life Aasoc.
6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is.......................
Name .................................
Street ................................
State


TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone 831-6430
Poirilad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
Euclid, off Lake Shore — 3 bedroom single. Double attached garage; ideal location near everything. Excellent condition. 731-0773 eves.
(87-90)
FOR SALE BY OWNER
In Euclid, near Lloyd Rd. - 4 bedrms., all brick, energy efficient Bungalow, in Slovenian neighborhood. Newly remodeled kitchen, rec room, 2V2 bath, 2% car garage. $74,900. Call for appt. 261-2041 (81,84,87,90)
If you never did confine yourself to the ordinary... ... experience the photographic visions of
REGAL EFFECTS
(CREATIVE PHOTOGRAPHY) 6612 Bliss Avenue Cleveland, Ohio 44103 (216) 431-1927
DISCOVER...
provocative images that add interest to your home or office.
SPECIAL EFFECTS offers for sale original color and black and white photographs — mounted, matted, framed, ready to be displayed.
CONSIDER ...
the endless possibilities of decorating with photographs that create the proper atmosphere or that simply reflect your impeccable taste.
You are welcome to shop at our gallery.
We are always happy to discuss your decorating and gift giving needs.
For more information, please call.
BUSINESS HOURS:
Friday — 11:00 a.m. to 8:00 p.m.
Saturday — 9:00 a.m. to 1:00 p.m.
— Other hours by appointment —
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE BY OWNER WILLOUGHBY
Beautiful 3 bedroom ranch, h1 the 90’s. Call 942-7811.
______________________JX)
Stanovanje v najem 4 sobe in kopalnica, na X 47 St. Vse prenovljeno. Kb' čite 391-1941 po 4. uri pop.
(X)
WANTED
CUSTODIAN COUPLE
Experienced for high-rise apartments.
Call 48G-0050
(84-88)
FOR SALE — BY OWNI#1
3 bedroom single in St-Jerome’s Parish. Close t0 Villa Angela and St. Joseph High Schools. Phone 486-09?®-
(86,88)
Inside - Outside Work
Redecorating, painting, re' pairs of all kinds include plumbing and roofing.
Call 431-7240 or 431-7343
(86-93)
FOR RENT
5-5 Collinwood area. No Pe^’ very clean, newly remodel0
729-4239 evenings
(86-89)
ASSUMABLE 11^% Immaculate maintenaw00 free, 3 bdrms., colonial, L-’ baths, finished rec. rm., ^ ' car garage, newly remodel6 $55,000. /
Open Sun. 2-6
1141 E. 172 St. So. of Lake S'1, 481-5849
(86-8?)
HOUSE FOR SALE
Beautiful, newer, 3 bedroo1^1 ranch. Country kitchen. ^ ' Mary’s parish. To settle eS tate. Call Milka 261-1182.
BOB ANDERSON REAlT*
• . (86-8?)
HELP WANTED
Woman Companion to Hve with elderly woman in mond Hts., in an attractive home. Must be able to driv6-Attractive salary. Call d°al1 at 481-6500 from 8 to 5 daiU
(85-8?)
FOR SALE BY OWNER
Euclid Colonial north oi ’ Shore Blvd., 3 bedr., ^ finished 3rd., 1)4 baths, do« ble garage, Holy Cross PaT ish. Private beach club P1"^1 leges. Call 692-0624 - XIon"' Fri. after 6 p.m., Sat. &
9-5 p.m.
(87-88)
ACCOUNTING OFFICE
Full time. Will train. TyP™ required. Must understan* Slovenian. Call bet. 9 a-rr1' and 4 p.m. — 881-5158.	^
FOR SALE BY OWNER
St. Mary’s Parish. 5 roo^1 home with attic & basemc^ All redecorated. Detached car garage. Call 249-5367.^ ^
LASTNIK PRODAJA
Hiša v Willoughby. Ranch 3 spalnicami. V nizkih 90i • Kličite 942-7811	^
BY OWNER
REDUCED $10,000 EUCLID NORTH OF BLV^-
Unique contemporary spW ^ 3 bedrs. 214 baths, cathe ceilings, new carpeting, ded setting, private Beach * soc. with club house just ste away. $75,900.	^
261'1596	,86-90)
feft ..________ -(86


/