147
Etnolog 26 (2016)
»ALLSTARKE SO PA MALO DLJE OSTALE«
^evlji kot del materialne kulture
Veronika Zavratnik
IZVLE^EK
Materialna kultura predstavlja sestavni in nelo~ljiv del kulture in dru`be ter posameznikov in
skupin. Za razumevanje dru`benega sveta je torej razumevanje njegove materialne komponente
nujno. V lu~i raziskovanja materialne kulture prispevek obravnava razli~ne aspekte (dru`benega)
`ivljenja izbranega tipa obutve, tj. allstark, ki jih opredeljujem kot {portno obutev za prosti ~as.
S sintezo pripovedi o izbranih ~evljih in njihovih lastnikih izpostavim izstopajo~e segmente
dvosmernega odnosa, ki se neprestano vzpostavlja med materialnim okoljem in ljudmi. Izka`e
se, da so ~evlji del tega, kdo smo in kdo postajamo. So »ogrodja« preko katerih se soo~amo s
svetom pod stopali, hkrati pa s svojo materialnostjo dolo~ajo tudi, kako ta isti svet ob~utimo.
Klju~ne besede: materialna kultura, obutev, allstarke, obla~ilni videz, identiteta
ABSTRACT
Material culture is an essential, inseparable part of culture and society, of individuals and
groups. To understand the social world we need to understand its material components. In
the light of the research of material culture the article addresses the different aspects of the
(social) life of a chosen type of footwear – All Stars, defined as sports and leisure footwear.
Synthesizing the stories on the chosen footwear and their owners reveals the outstanding
segments of a two-way relationship that always emerges between the material environment
and people. And this shows that shoes are part of who we are, and who we are becoming.
They are the “framework” through which we face the world under our feet, and at the same
time their materiality defines how we experience that world.
Keywords: material culture, footwear, All Stars, dressing style, identity
Preden krenem na pot
V uvodnem poglavju prvenstvene slovenske publikacije posve~ene materialni
kulturi, Klepetavi predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in drugih, je Jernej
Mleku` parafraziral Sindeyja W. Mintza in zapisal, da ko »enkrat razumemo razmerje
med predmetom in osebo, na novo odkrivamo nas same« (Mleku` 2011: 10). Od
{estdesetih let dalje, ko je materialna kultura znotraj humanistike in dru`boslovja
ponovno za~ela pridobivati pozornost, v resnici postaja vedno bolj jasno, da je ravno
ta kultura tisto, kar nas v veliki meri in v prvi vrsti tudi dolo~a. Izkazalo se je, da je za
razumevanje posameznikov in dru`b upo{tevanje sveta predmetov absolutno in nujno
148
Veronika Zavratnik
potrebno (Tilley 2012b: 60–61). Materialno okolje in predmeti namre~ postajajo vse
bolj vpleteni v to, kako `ivimo svoja `ivljenja, in s perspektive posameznika njihova
vloga definitivno nara{~a (Dant 1999: 200). Prepoznavanje potencialnega pomena
predmetov – {e zlasti banalnih, vsakdanjih predmetov – v ~love{kih odnosih je eden
izmed glavnih razlogov za uspe{nost raziskav materialne kulture (material culture
studies) od osemdesetih in {e bolj od devetdesetih let naprej (Hicks 2010: 69).
V besedilu, kjer pozornost usmerjam na izbrano podro~je, je osrednja vloga
dodeljena ~evljem, natan~neje allstarkam oziroma ~evljem Converse Chuck Taylor
All Star, kakor se glasi njihovo uradno ime. Etnografski podatki, ki jih predstavljam,
so bili pridobljeni v kontekstu {ir{e zastavljene raziskave1, ki se je osredoto~ala – ~e
povzamem z besedami sogovornice – na »zanimiv dru`beni fenomen« in posku{ala
odgovoriti na samo-zastavljeno vpra{anje »Zakaj ljudje nosijo allstarke?« S pomo~jo
sedemnajstih sogovornikov, starih med 21 in 31 let, sem obravnavala razmerja, ki
se spletajo med ljudmi in allstarkami, in na~ine, kako so te vpete v njihovo `ivljenje.
Izbira sogovornikov je bila naklju~na in je v veliki meri potekala po t. i. mre`nem
principu, kar je doprineslo k lokalni ne-zamejenosti2 kot tudi k zastopanosti razli~nih
podro~ij dela ali {tudija.3 Poleg poglobljenih pogovorov sem deset mesecev opravljala
opazovanje z udele`bo in kraj{e neformalne pogovore z naklju~nimi sogovorniki.
Besedilo je torej sinteza spoznanj, ki se {e posebej osredoto~a na to, kako
lahko ~evlji kot del materialne kulture »zagotavljajo vir za pridobitev veliko
globljega vpogleda v to, kdo smo in kako se soo~amo s svetom« (Sherlock 2014:
26). Pri tem je pomembno tudi to, da so allstarke obuvalo, ki mu je pripisan
izrazit kulturni pomen, kar omogo~a spremljanje vloge reprezentacij in kulturnih
pomenov pri procesih konstrukcije in vzdr`evanja identitet.
Od teorije k allstarkam
Materialna kultura je v etnologiji in antropologiji prisotna vse od njunih
disciplinarnih za~etkov, z razli~nimi teoretskimi paradigmami pa so se uveljavljali
razli~ni poudarki in ji dolo~ali bolj ali manj vidno mesto. V zvezi s tem se mi
zdi pomembno izpostaviti nekatere prelomnice in izto~nice, ki so nujne za
razumevanje razlage, ki jo podam v nadaljevanju.4
1 Besedilo je v veliki meri rezultat raziskovalnega dela, ki sem ga opravila v sklopu magistrskega {tudija in ki je
natan~neje predstavljeno v nalogi »Ko predmeti postanejo pomembni, niso ve~ naklju~ni«: pomen materialne kulture pri
tvorbi identitete posameznika (Zavratnik 2014). Besedilo je obenem tudi evalvacija in nadgradnja opravljenega dela.
2 Sogovorniki prihajajo iz Dobove, [o{tanja, bli`ine Vuzenice, Svete Ane, ^rne na Koro{kem, bli`ine
Ptuja, Pirni~, Ajdov{~ine in sedem iz Ljubljane ali njene neposredne okolice.
3 Podro~ja {tudija so bila naslednja: etnologija in kulturna antropologija, arheologija, umetnostna
zgodovina, umetnostna zgodovina in franco{~ina, sinologija in sociologija kulture, slavistika in primerjalna
knji`evnost, geografija in rusistika. Tisti, ki so zaposleni, pa delajo kot: fotograf, geologinja, elektroin`enir,
zdravnica specializantka, ena izmed sogovornic pa je zaposlena v muzeju.
4 Na materialno kulturo je veliko disciplin pogledalo skozi svoja, specifi~na metodolo{ka in teoretska o~ala.
Kratek pregled, ki ga podajam, se ne ̀ eli predstaviti kot celosten (nekoliko podrobneje ga predstavljam v Zavratnik
2014), izpostavim zgolj nekatere izto~nice. Narava moje raziskave nekoliko ve~ji poudarek namenja antropolo{kim
pristopom; druga~ni raziskovalni interesi, ki bi izhajali iz sorodnih disciplin in bi predmetom namenjali druga~en
fokus, bi oblikovali druga~en pregled z druga~nimi poudarki. Celosten pregled prisotnosti in obravnave ~evljev
znotraj slovenske etnologije, kulturne antropologije in sociologije bo (najverjetneje) del nastajajo~e disertacije.
149
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
Uveljavitev strukturalizma in semioti~ne perspektive v {estdesetih letih je
odigrala bistveno vlogo v razvoju raziskovanja materialne kulture, ki je bila takrat
skladno s tokom ~asa preoblikovana v »strukturalni svet znakov in simbolov«
(Shippers 2002: 131), predmeti pa so bili obravnavani kot »znaki, ki se nana{ajo
na nekaj drugega kot samega sebe« (Woodward I. 2007: 57–58). Osredi{~enje
raziskovanja je postalo razumevanje pravil in principov, po katerih si ljudje urejajo
`ivljenje tako, da urejajo tudi svoje stvari. Kar je (morda celo najbolj) pomembno
vplivalo na nadaljnji razvoj razumevanja materialne kulture, je sprejetje
Bourdieujeve teorije prakse. Ta je podlaga za danes uveljavljeno idejo, da niso
le ljudje tisti, ki delajo predmete, pa~ pa da velja tudi nasprotno: tudi predmeti
»delajo« ljudi.5 Drugi koncept, ki ga vpelje Bourdieu in je tesno povezan s teorijo
prakse, je habitus.6
Pod vplivom novih dognanj so se razvile tri nove veje raziskav materialne
kulture: etnoarheologija, kontekstualna (oziroma post-procesualna) arheologija
in antropologija masovne potro{nje. Slednja je pod vplivom Daniela Millerja
polje raziskovanja materialne kulture raz{irila na sodobni Zahod in tako z
vpeljavo potro{ni{tva kot raziskovalnega podro~ja v veliki meri pripomogla k
razmahu raziskav materialne kulture v naslednjih desetletjih (Dietler 2010: 210)
ter zaobjela prakti~no vse segmente vsakodnevnega `ivljenja. Spoznanje, da si
posebne pozornosti ne zaslu`ijo zgolj tisti predmeti, ki imajo za posameznike in
skupine o~itni in klju~ni pomen, tj. da jim posamezniki ali skupnosti pripisujejo
izreden pomen, ali ki so bili preneseni v nove kontekste (npr. nova kulturna okolja
ali v muzeje), temve~ da so ({e posebej) pomembni predmeti, ki nas obkro`ajo
na vsakodnevni bazi, je raziskavo na neki na~in poneslo na popolnoma novo
raven.7 Ravno skromnost (humility) je tista lastnost predmetov, ki je bistvena;
omogo~a, da kljub svoji fizi~ni prisotnosti in o~itnosti ljudje pozabimo na to, da ti
predmeti pravzaprav obstajajo, se jih vedno manj zavedamo, jih ne »vidimo«. S tem
– tako Miller (2005: 5; 2010: 50–51) – ko postajajo neo~itni, {e mo~neje dolo~ajo
(nezavedna) pri~akovanja in normative obna{anja, ki so povezani z okoljem, v
katerem se nahajamo. Materialna kultura, kot Miller poimenuje tako perspektivo
pogleda na predmete, se izka`e za smiselno: pomeni, da veliko stvari, ki nas dela
to, kar smo, ne obstaja preko na{e zavesti ali telesa, pa~ pa kot zunanje okolje, ki
nas spodbuja in na katero smo navajeni (Miller 2010: 51).
Pe~at strukturalisti~ne in semioti~ne perspektive je velik. Eden izmed morda
bolj izrazitih interesov, ki se je v navezavi na to v preteklih desetletjih izrazil
5 Bourdieu je teorijo razvil na podlagi terenskega dela med Kabili. Opazil je, da s tem, ko je
posameznik v interakciji s seti materialnih kultur, prevzema tudi norme, ki jim pravimo kultura; se torej
priu~i kulture. Ne u~i se skozi pasivne predmete, temve~ aktivno, skozi vsakodnevne rutine, kar vodi v
nenehno interakcijo s stvarmi. To je poimenoval teorija prakse (Miller 2010: 53).
6 Gre za »skupek utele{enih dispozicij, ki strukturirajo in nezavedno ume{~ajo dru`bene vloge in
kulturne kategorije, percepcije, identitete« (Mleku` 2008: 39). Habitus se preko vsakdanjih praks kot
skupek pridobljenih miselnih in vedenjskih vzorcev ter vzorcev okusa pravzaprav odtiskuje v posameznika
(@agar 2011: 35).
7 Na prelomu tiso~letja se je podobno zavedanje in zavezovanje merilom za »mno`i~nost« oziroma
»splo{nost« za~elo uveljavljati tudi znotraj muzeolo{kih zbirateljskih praks (@agar 2012: 67).
150
Veronika Zavratnik
znotraj antropologije, etnologije, sociologije (kulture), kulturnih {tudij in tudi
raziskav dizajna in mode, so obla~ila in obla~ilni videz. Zanimivo (in presenetljivo)
je, da ~evlji oziroma obutev, kot del vsakodnevne garderobe ve~ine ljudi, znotraj
omenjenih {tudij niso bili dele`ni celovite pozornosti. Ena izmed izjem, ki ~evlje
obravnava s sociolo{ko-antropolo{kega stali{~a, je nedavni projekt If the shoe
fits, ki ga je raziskovalna ekipa (Jenny Hockey, Rachel Dilley, Victoria Robinson,
Alexandra Sherlock) iz Univerze v Sheffieldu izvajala med letoma 2010 in 2013.
Kar se ti~e sodobnih etnolo{kih obravnav obla~ilnega videza, bi na doma~em
terenu veljalo omeniti doktorsko disertacijo Janje @agar (2011). V raziskavi, ki je
sicer primarno osredoto~ena na osebni videz v splo{nem (tj. na »posameznikovo
podobo, s katero se reprezentira in po kateri ga spoznavajo drugi«, torej na »fizi~ni
vidik na{e osebnosti« (2011: 24), se avtorica ~evljev delno dotakne, ko jih uporabi
kot ilustrativni primer tega, kako ~lovek – na primeru obla~ilnega videza – z
uporabo vsakdanjih predmetov ustvarja svoj »fragmentarni red« (2011: 175–182).
Ne gre za poglobljeno {tudijo ~evljev, nekatera spoznanja pa kljub temu ilustrirajo
pomembnost obutve za posameznike. Sicer pa je v splo{nem podro~je oblek
in obla~enja od 15. stoletja naprej na Slovenskem razmeroma dobro raziskano
(@agar 2011: 5);8 to predstavlja dobra izhodi{~a za nadaljnje raziskave – tudi za
natan~nej{o obravnavno ~evljev, ki do sedaj {e ni bila narejena.
Povzamem lahko, da materialna kultura torej predstavlja aktiven,
konstitutiven in nelo~ljiv del (so)oblikovanja kulture in dru`be ter posameznikov
in skupin (Mleku` 2011: 9–10). In tudi ~evlji so del tega, kdo smo in kdo
postajamo. Izbiramo jih kot »ogrodja«, preko katerih se soo~amo s svetom pod
na{imi stopali, po drugi strani pa sama materialnost izbrane obutve dolo~a, kako
ta isti svet ob~utimo.
Kako torej pa se allstarke vklapljajo v vsakdanja `ivljenja ljudi?
^evlji za vsak dan?
Prej kot funkcionalna potreb{~ina se ~evlji izka`ejo kot elementi, ki
nas ume{~ajo – tako dru`beno kot kulturno (Dilley et al. 2015: 156). [portni
~evlji so kot predmet raziskovanja zanimivi tudi zaradi svoje mo~i, da {portno
funkcionalnost zabri{ejo z modnostjo in estetskim u~inkom (Turner 2013: 26;
podobno Gill 2006).
Od sedemdesetih let 18. stoletja se je skladno z razvojem tenisa in nato {e
drugih rekreativnih (in kasneje tudi profesionalnih) {portov razvijala tudi potreba
po primerni obutvi, ki bi – za razliko od okornih ~evljev s trdimi podplati in
okornim vrhnjim delom – omogo~ala lahkotno gibanje ter hkrati prepre~evala
drsenje in zmanj{evala {kodo nastalo na zelenici. Prihod tako imenovanega
~evlja za tenis (tennis shoe) oziroma teniske – ~evlja z gumijastim podplatom
8 To delno potrjujejo tudi podatki, ki jih navaja Knific ob obravnavi meril (i)zbiranja muzejskih
predmetov na primeru predmetov obla~ilne porabe v Slovenskem etnografskem muzeju. Ko je postal
ravnatelj Boris Orel, je tekstilna zbirka predstavljala ve~ kot polovico vseh predmetov (Knific 2010: 56).
151
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
in platnenim ali usnjenim vrhnjim delom – pa ni povezan zgolj z razvojem
{portnih disciplin, pa~ pa, veliko {ir{e, z razvojem industrij (predvsem obratov
povezanih s predelovanjem gume, ki so omogo~ili uporabo gumijastega podplata),
spremembami v (pove~anih) industrijskih proizvodnjah ter s tem povezanimi
splo{nimi dru`benimi spremembami, ki so promovirale zdrav, bolj aktiven
na~in `ivljenja. Zahteve po lahkotni in funkcionalni obutvi z ravnim gumijastim
podplatom so nara{~ale in teniska je kmalu postala generi~ni pojem, ki se je
nana{al na vrsto obutve, ki je bila zgoraj iz blaga, podplati pa so bili gumijasti (vse
po Turner 2013).
V sklopu opisanega je leta 1917 na tr`i{~e vstopilo tudi ve~namensko
{portno obuvalo podjetja Converse.9 Kasneje se je obuvala prijelo ime All
Stars,10 najbolj pa se je uveljavilo na ko{arkarskih igri{~ih. Z izjemo nekaterih
tehnolo{kih posodobitev in raz{irjenega barvnega spektra so allstarke danes precej
dober pribli`ek izvirnega modela. V tridesetih letih se je njihovo prvenstvo na
ko{arkarskih igri{~ih utrdilo; najbolj zgovorno je morda dejstvo, da je ko{arkarska
olimpijska ekipa ZDA med letoma 1939 in 1976 na tekmovanjih nosila le ~evlje
Converse Chuck Taylor All Star (Peterson 2007: 47).
V naslednjih desetletjih so se stvari za {portne ~evlje za~ele spreminjati; ~evlji
namenjeni {portnim aktivnostim – tudi profesionalnim – so vedno bolj postajali del
vsakodnevnega `ivljenja. @e v {tiridesetih letih prej{njega stoletja naj bi bilo prav
toliko {portnih ~evljev zunaj {portnih igri{~ kot na njih. Gonilna sila spreminjanja
sprejetih parametrov obla~enja in vpeljevanja novega, bolj spro{~enega obla~ilnega
stila so bili pripadniki mlaj{ih generacij (Turner 2013: 75–77). V splo{nem so v
obdobju po drugi svetovni vojni obla~ila z glasbo in nekaterimi drugimi elementi
postala pomembna pri razlo~evanju mladinske in star{evske kulture (Bennet 2005:
122; Mitchell 2008: 64). ^as po drugi svetovni vojni pa je v splo{nem zaznamovan
s porastom razli~nih modelov, barv in namembnosti ({portnih) ~evljev (ter drugih
predmetov). Tak prehod je vplival tudi na rabo allstark, ki so se bolj kot na
profesionalnih ko{arkarskih igri{~ih za~ele naseljevati v novih dru`benih okoljih.
V petdesetih in {estdesetih letih prej{njega stoletja so bile allstarke eden izmed
najbolje prodajanih ~evljev v Zdru`enih dr`avah (Turner 2013: 147), nekako v
sedemdesetih letih pa so skorajda dokon~no pre{le v sfero prosto~asnih aktivnosti
in vsakodnevnega `ivljenja; pogosto so se pojavljale tudi v razli~nih (sub)
kulturnih okoljih (Peterson 2007: 14), ki jim {e danes velikokrat nudijo zato~i{~e.
Sicer pa je allstarke danes mo~ najti kjer koli11 in na nogah kogar koli. Tudi na
reklamnih plakatih ali obeskih za klju~e. Predvsem so postale obutev, ki – tako se
9 Podjetje Converse Rubber Company se je, podobno kot tudi druga podjetja, ki so se kasneje za~ela
ukvarjati s proizvodnjo {portnih ~evljev, izvorno ukvarjalo z izdelavo izdelkov iz gume in je bila proizvodnja
~evljev z gumijastimi podplati neke vrste stranski produkt primarne proizvodne linije (Peterson 2007: 44;
Turner 2013: 204–256).
10 V tridesetih letih je bilo imenu dodano tudi ime ~loveka, ki je najve~ pripomogel k popularizaciji
~evljev All Stars na ko{arkarskih igri{~ih. To je bil Charles - Chuck Taylor, ki allstarkam {e danes posoja
svoje ime (Peterson 2007: 46).
11 Janja @agar (1998) recimo poro~a o {portnih copatih All Star, ki so leta 1998, ko je D. K.
Slovenskemu etnografskemu muzeju podarila del svoje odslu`ene garderobe, postali del muzejske zbirke.
152
Veronika Zavratnik
zdi – presega navidezne pretekle omejitve in je z vsemi sponami vpeta v sodobno
potro{njo. Pravzaprav so, glede na retoriko podjetij, ki proizvajajo {portno obutev,
teniske v splo{nem postale »nujna oprema za sodobno `ivljenje« (Gill 2006: 374).
»@e po {uhih gleda{, h komu stopi{ na cigaret«
Allstarke so, kot vsa obuvala, veliko ve~ kot zgolj ~evlji oziroma za{~ita za
noge; hkrati oblikujejo na{a fizi~na soo~enja z okoljem, v katerem se gibljemo,
skozi pomene, ki so jim pripeti, pa oblikujejo tudi dru`bena soo~enja s svetom
(Sherlock 2014: 27). ^evlji so pravzaprav ogrodja z veliko(krat spregledano)
mo~jo; na neki na~in nadzorujejo tako fizi~no kot ~love{ko oziroma dru`beno sfero,
znotraj katere se gibljemo – so glavno kri`i{~e med fizi~nim okoljem in telesom.
Raz{irjajo ~lovekove fizi~ne in dru`bene sposobnosti (Riello in McNeil 2006: 3).
Upo{tevajo~ reprezentacijsko mo~ obutve, dejstvo, da je bila njena (ne)primernost
v dolo~eni dru`beni situaciji ali nana{ajo~ se na dru`beni status velikokrat
postavljena v ospredje, ne presene~a. Morda sta dva izmed bolj ekscesivnih
primerov pripoved o tem, kako je francoski kralj Ludvik XIV. vsem, razen sebi in
pripadnikom svojega kraljevega dvora, prepovedal nositi rde~e pete12, ali zgodba o
povezovanju dekli{kih stopal na Kitajskem (foot binding). V obeh primerih obutev
igra pomembno vlogo pri izra`anju dru`benega statusa in uveljavljanju mo~i
ravno skozi regulacije obutve. Na allstarke se zakonske omejitve sicer ne nana{ajo,
dru`benim pri~akovanjem pa se vendarle ne morejo izogniti.
Riello in McNeil v uvodniku k zborniku Shoes: a history from sandals to
sneakers (2006) opozarjata, da dru`bena podmena o primernosti ~evljev opominja
na to, da se s pravilno izbiro ~evlji ne prilagajajo zgolj fizi~nemu terenu, pa~ pa
vedno tudi dru`benemu (Riello in McNeil 2006: 5). Za allstarke – ki jih ume{~am
v kategorijo {portnih ~evljev za prosti ~as – je prisotnost znotraj nekaterih
dru`benih kontekstov torej nepri~akovana. To se je izrazito pokazalo v situaciji, ki
jo opi{e Jure, eden izmed sogovornikov. Za poroko starej{e sestre je namre~ kupil
nove allstarke. Ko so se {e z mlaj{o sestro pripravljali na skupno fotografiranje
in je nevesta obula allstarke, »je bil fotograf samo tako �za~uden – op. V. Z.�. Ni
mu bilo ~isto jasno kaj se dogaja«.13 Podobno je opazila Veronika, ki je allstarke
obula ob neki drugi pomembni prilo`nosti: »Takrat na valeti sva jaz in so{olka pa~
izstopali, vsekakor, ker takrat se je `e za~elo to obdobje, ko je valeta postajala kot
maturantski ples in so bile vse v petah in midve – allstarke!«
Splo{na raziskovalna izku{nja me je tako vodila do (pre)izpra{evanja
pomembnosti no{enja izbranih ~evljev in premi{ljevanja o tem, kak{na je za
sogovornike simbolna percepcija dolo~enega tipa obutve. Povezava med ljudmi
in obutvijo je vzpostavljena prakti~no »od zibelke do groba« (Riello in McNeil
12 Pete so bile, zanimivo, v Franciji celotno 17. stoletje znak dru`benega razlo~evanja, hkrati pa
so visoke pete tudi fizi~no lo~ile pripadnike vi{jih slojev od tistih, ki si jih niso mogli (ali smeli) privo{~iti
(Semmelhack 2006: 225; Vianello 2006: 76–93).
13 Dobesedni navedki sogovornikov so zavoljo la`je razumljivosti poslovenjeni. Nare~ne ali pogovorne
izraze ohranjam tam, kjer je to pomembno za razumevanje bolj podrobnega konteksta pogovora.
153
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
2006: 28), vodeni pogovor pa se je osredi{~enju velikokrat nekako izmikal.
Izpostavljeno ka`e na to, kar sem o vsakdanjih predmetih po Millerju povzela `e
zgoraj: postali so tako vsakdanji, tako obi~ajni, da njihovo prisotnost jemljemo
za samoumevno. Osredoto~enje na to, kar je samo po sebi umevno, pa se zdi
nenavadno.14 Kot posledica »skromnosti« v ospredje stopi druga omenjena
zmo`nost predmetov: oblikovanje materialnega konteksta dogajanja in dolo~anje
pri~akovanj obna{anja – in s tem tudi obla~enja. Pri sogovornikih, ki so zame
razkrivali svojo naklonjenost do allstark, je bilo pomembno (tudi) to – kot
ilustrirata zgornja primera – da so allstarke obuli takrat, ko so to sami `eleli.
Spremljanje tega, kdaj posamezniki obujejo in sezujejo razli~ne pare ~evljev,
lahko omogo~i perspektivo za vpogled v odkrivanje in spremljanje dinami~nega
procesa, kako posameznik postaja to, kar je; identiteta, kot proces, namre~ vedno
vklju~uje spremembe, fluidnost in prehodnost (Dilley et al. 2015: 144). Gre
za to, da je za ~im globlje razumevanje potrebno upo{tevati tako simbolno kot
funkcionalno in materialno mo~ obutve, predvsem pa se pri vsem zavedati so-
konstitutivne dinamike (Hockey et al. 2015: 25).
Pri allstarkah je {lo v prvi fazi ravno za to, da so mo~no ogrodje samo-
reprezentacije, hkrati pa posedujejo tudi mo~no dru`beno-kulturno naravo (Riello
in McNeil 2006: 5). Prvi nakup allstark je bil namre~ vedno mo~no povezan z
`eljo; bodisi z `eljo po uveljavljanju lastne volje in kupiti ~evlje, ki jih star{i pa~
niso odobravali, bodisi z `eljo izkazati pripadnost dolo~eni skupini. Ali se od nje
razlo~iti. Podobno kot Martina, ki je `elela pokazati predvsem na ne-pripadnost
dolo~eni skupini:
M: … sem bila prej zahojeno selja{ko dete (smeh). Resno! Jaz sploh nisem vedela,
da allstarke obstajajo. Potem �v srednji {oli – op. V. Z.� so jih pa vsi imeli … so
bile statusni simbol nekako. Da nisi oni pridni, ampak da si oni kul.
VZ (smeje): Kako to misli{, da nisi priden?
M: Ja no, bili smo taka gimnazija, kamor so hodili pridni otroci �tj. [kofijska
gimnazija Antona Martina Slom{ka, Maribor – op. V. Z.�, tako da pa~, ~e si se
hotel lo~iti od zelo, od najbolj pridnih, sploh v na{em pridnem razredu, si pa~ imel
bulse ali pa allstarke – ali pa oboje.
Na drugi strani pa je Janez o svojih prvih parih govoril v povezavi z glasbenim
okusom in pripadnostjo rockerjem:
In `e takrat sem kako leto, ve{, na internet hodil pa gledal te allstarke pa po
trgovinah smo s kolegi hodili. Takrat smo `e bili kao rockerji pa to. In smo hodili
po trgovinah pa gledali: 'Joj, petnajst jurjev; allstarke!'… In takrat, enkrat pozimi,
pridemo … v to trgovino tam in vidimo, da so allstarke same velike {tevilke – ker
jih niso odprodali – jaz pa imam veliko nogo ... In je bil en par za tiso~ tolarjev …
Sem kupil takrat dva, tri pare allstark. Ene so bile roza, ene modre, ene ne vem,
kake ... In to sem nosil – sem pa jih itak ponosil – potem, ne vem, pet, {est let. [e
enkrat sem si dal okrog, ve{, tisti lepilni trak, samo da bi mi dr`alo, da je nekako
{e dr`alo – ~eprav ni izgledalo nikakvo – samo da sem jih nosil ... Pa itak, da je
14 Podobno, recimo, za kavbojke ugotavljata Daniel Miller in Sophie Woodward (2012).
154
Veronika Zavratnik
bilo to nekaj! Ko si pri{el med kolege pa si pokazal, da ima{ allstarke, je bilo to
tako, kot da bi, ne vem, imel Titanic majico v tretjem razredu.
Kot na{tevajo Hockey idr., se ~evlji z zmo`nostjo spreminjanja utele{enih
izku{enj ~asa, prostora in tudi identitete pojavljajo na razli~nih `ivljenjskih
prehodih; prehodih, ki so povezani s tokom `ivljenja (npr. {tudent se zaposli,
samski se poro~i itd.), aktivnostmi (npr. slu`ba in prosti ~as), identitetami
povezanimi s spolom (npr. mo{ki in `enske), dru`benimi razredi, vsakodnevnimi
in posebnimi kompetencami (npr. ko se mati spremeni v teka~ico), lai~nimi in
profesionalnimi identitetami idr. (Hockey et al. 2013: 2). (Pre)obuti ~evlje torej
lahko pomeni bistven premik v ob~utenju in izra`anju identitete (Hockey et al.
2015: 26) – podobno kot zgoraj Martina, se tudi Tea spomni, da je »pri{la v srednjo
{olo v prvem letniku in tisti, ko so bili face, ko sem se z njimi dru`ila, so vsi nosili te
allstarke. In potem sem tudi jaz to morala imeti«.
Isti pogled na svet
@e Miller in Woodward sta v svoji raziskavi kavbojk (2012: 30) ugotovila,
da biografija obla~il ni nikoli povsem osebna. @ivljenjske zgodbe preko obla~il
vedno ori{ejo {e razmerja do drugih, recimo star{ev, bratov in sester, prijateljev
in ostalih.15 Obla~enje je pojav, ki je pomemben tako pri vzpostavljanju identitet
posameznikov kot pri vzpostavljanju dru`benih skupin (Dant 1999: 87–89). V
primeru no{enja allstark je bila najbolj izrazita uzave{~ena povezava, ki se je
nana{ala na kako dolo~eno dru`beno skupino, pravzaprav tista, ki sem jo `e
omenila: o`je gledano je {lo za tiste, ki so »kul«, ki so »face«, gledano {ir{e pa je
v ospredje stopala povezava z glasbo; punkom, rockom, grungom in delno tudi
metalom. Asociacija ni pretirano presenetljiva; po prehodu v sfero vsakdanjega
`ivljenja so se allstarke trdno usidrale znotraj razli~nih subkulturnih scen, morda
najbolj izraziti pa sta bili ravno rockovska in punkerska. Njihovo prvenstvo sta
v medijski imaginaciji dokaj trdno zakoli~ila dva predstavnika: Kurt Cobain in
Sid Vicious.16 O tem, kako vidi razmerje med glasbo in allstarkami, je Martina
povedala:
VZ: Je za tebe povezano to – allstarke pa rock muzika?
M: Seveda, ker sem jih za~ela nositi, ko sem za~ela poslu{ati Guns'n'Roses in
punk in Led Zeppeline in Pink Floyde in ugotovila, da obstaja {e kaj drugega kot
Gianni Rijavec.
15 [e nekoliko bolj izrazito o tem govori raziskava Sophie Woodward (2007), ki se je spra{evala, zakaj
`enske nosijo obla~ila, ki jih nosijo. Ugotovila je, da je izbrana dnevna garderoba pravzaprav zgolj neke vrste
kon~ni produkt, za katerim stoji te`aven proces izbiranja, ki ga pogojujejo {tevilni faktorji, med drugim tudi
razmerja z ljudmi, za katere vedo, da jih bodo tekom dneva sre~ale.
16 Povezava allstark z razli~nimi glasbenimi subkulturnimi skupinami je v medijskih reprezentacijah
danes zelo aktualna. V spletni prodajalni obutve Transport Footwear je znamka Converse predstavljena tudi
z besedami: »Povezava glasbe in blagovne znamke Converse je bila vedno zelo mo~na. Od najzgodnej{ih
rockerjev OTC, Ramones, vse do Nirvane je bil Converse sprejet kot simbol individualnosti. Iz teh povezav je
ustvaril veliko {tevilo umetnikov in upornikov vseh vrst.« �12.5.2016�.
155
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
Izpostavljena povezava na neki na~in upravi~uje skrb za videz, ki se je
izra`ala v kontekstu nakupa, saj je le-ta »prva oznaka podkulturne pripadnosti«
(Mur{i~ 2000: 254). Pri percepciji simbolne ravni allstark najve~krat ni {lo zgolj za
~evlje, pa~ pa za celoten videz oziroma stil;17 {lo je za »alstarkarje«. Izmi{ljeni izraz
se nana{a na tiste ljudi, ki nosijo allstarke. Seveda pa niso vsi ljudje z allstarkami
alstarkarji! Pravi alstarkarji so tisti, ki allstarke nosijo, ker so prepoznali njihovo
reprezentacijsko raven in/ali ki so allstarke vzeli za »svoj« ~evelj – kot recimo
Dejan, ki je v zvezi s tem pojasnil:
... gleda{ celotno podobo, a ve{, kaj mislim? Zdaj ~e je nek urejen de~ek z belo
sraj~ko, pa z onimi spranimi kavbojkami, pa bele allstarke, pol `e ve{, za kaj se gre.
Saj ve{, kaj mislim … On jih verjetno nima iz istega razloga obute kot pa jaz, ne.18
Dejan se je dotaknil tega, o ~emer je druga sogovornica, Jerca, govorila bolj
natan~no: novih rab allstark, ki razkrivajo {e enega izmed pomembnih aspektov,
na katerega se osredoto~im v nadaljevanju:
Tisti, ki smo jim zvesti, smo jim zvesti. Teli … ki zaradi popularnosti nosijo
allstarke, jih po moje ne bodo dolgo. Kak{no leto oziroma ... Ja, kak{no leto
oziroma leto{nje poletje, potem bojo pa samo stran vrgli. Po moje.
Skomercializirani uporniki?
Jerca je omenila to, kar se je izkazalo za pomembno polje obravnave allstark:
njihovo popularizacijo v zadnjih nekaj letih. Tudi Mojca je v zvezi s tem povedala:
�Obuti allstarke je� pa~ ratalo zdaj za kogarkoli, mislim za kogarkoli; `e itak je
bilo zmeraj za kogarkoli, ampak mislim, da ni ve~ tako subkulturno povezano, ko
je bilo v~asih … �je� prerastlo nek osebni izraz, da ~loveka pove`e{ z dolo~enimi
zanimanji.
Medtem ko sva s Teo kramljali v eni izmed ljubljanskih restavracij, sva
ugotovili, da so izmed osmih gostov noge petih obute v allstarke. V tem kontekstu
je tudi Tea izpostavila podobno kot Jerca:
Prej si imel mogo~e eno skupino rockerjev, metalcev, tako kot sem ti rekla. Saj
to mogo~e … ful ni kul, da sem zdaj tako samo v eno skupino, posebej glede na
princip glasbe, uvrstila nositelje allstark, ampak – roko na srce – tako je pa~ bilo
… ta zvrst glasbe, njeni poslu{alci so to imeli … Danes se mi pa tako zdi, da ne
more{ ve~ samo tako definirati, da samo rockerji nosijo, ampak danes vidi{ te,
na primer punce – dobro, saj ne more{ zdaj predvidevati, kak{no zvrst glasbe
poslu{ajo – ampak so tako, ja, postale `e ~isto skomercializirane, ~e tako re~em
dobesedno.
17 Opredelitev stila kot individualne konstrukcije estetike, ki ni osnovana zgolj na tem, kaj ima{
oble~eno, pa~ pa tudi na tem, kako ima{ oble~eno, povzemam po Millerju (2010: 15).
18 Alexandra Sherlock (2014), ki se v svoji raziskavi osredoto~a na ~evlje Clarks Originals, ki so v
osemdesetih in devetdesetih letih prav tako pridobili mo~ne povezave z glasbeno kulturo (predvsem z indie
rock glasbo), ugotavlja podobno: sogovorniki, ki jih je k nakupu ~evljev pritegnila povezava z glasbo, so na
tiste, ki te ~evlje nosijo, poslu{ajo pa druga~no zvrst glasbe ali pa kupujejo nove, moderne modele, gledali
neodobravajo~e.
156
Veronika Zavratnik
Opisana primera spominjata na to, kar je Dick Hebdige poimenoval
inkorporacija v materialni obliki19. Proces se za~ne, ko – v veliki meri preko
medijev – subkulturni stil postane ljudem vedno bolj »doma~« in se nenazadnje
pojavi v modnih trgovinah. Na tak na~in se t. i. subkulturna »druga~nost« zmanj{a
in proces inkorporacije je v teku (Hebdige 1979: 94–99).
Pojav je povezan s potro{njo, ta pa vedno bolj s popularno kulturo (in
nasprotno). Popularizacija stilov, ki so »navdihnjeni od preteklosti«, je nekaj, kar
v obravnavi sodobnega znam~enja ~evljev Dr. Martens podrobno obravnava Cath
Davies (2014). Namre~, podobno kot allstarke so tudi ~evlji Dr. Martens preko
samovoljne prilastitve subkulturnih skupin (v sedemdesetih in osemdesetih)
nato pre{li v sfero mno`i~ne kulture. Kot je v zadnjih letih – glede na besede
sogovornikov – opaziti pri allstarkah, je tudi prodaja ~evljev Dr. Martens (med,
vzemimo, letoma 2011 in 2012) narasla (kar za dvesto trideset procentov) (Davies
2014: 2). Samo podjetje pa reprezentacijo, ki je bila martenskam pripeta neodvisno
od njihove volje, izkori{~a in generira z namenom, da bi ({e) pove~ali prodajo.
Izvirne asociacije z nekonformisti~nimi stali{~i, ki so bile sinonim za subkulturne
tradicije pa so – kar je pomembno – evocirane zgolj kot abstraktni koncepti, varno
zapakiranimi v idejo individualnosti in kreativnosti (Davies 2014: 1–8). Dr. Martens
so tako – ironi~no – za~eli proizvajati tudi v t. i. uli~nem stilu (street style) ter tako
znotraj potro{ni{ko usmerjene produkcije zajeli vse tiste procese, ki so prej stekli
spontano in kot dejanja nekonformnosti20 (Davies 2014: 14). Paradoks, ki se je
pojavil, ko je – skladno z nara{~anjem popularnosti – za~ela nara{~ati cena ~evljev
Dr. Martens, je, kot povzame moj sogovornik Dejan, zaznati tudi pri allstarkah:
Ja, takrat �v osnovni {oli – op. V. Z.� je bilo {e kul, ker niso bile tako drage. Ker
~e si zadel ta pravi ~as, si dobil to za dva ~uka ali nekaj takega ... Kar je bilo
zakon. Zdaj pa so sedemdeset flik, kar je absurd in ... To je ravno tisto, ravno to
je sme{no! Ker kao mi predstavlja po eni strani neki antikapitalizem, punk, rock
pa ne vem kaj {e vse, pa dajem sedemdeset evrov za en butast ~evelj, kar je pa~ ...
Ja no, so simbol ne~esa, pol pa so v bistvu ~isto nekaj drugega!21
Podobno, kot so bile bodisi zaradi vsakdanjega no{enja bodisi zaradi
aktivnega spreminjanja podobe (tj. okra{evanje, uni~evanja, dodatkov) martenske
del kreativnih procesov, so tudi pri allstarkah pomembna dejanja, ki jih
»personalizirajo« (Dant 1999: 32–38). S tem, ko so v uporabi – tj. na nogah –
19 Proces inkorporacije je Hebdige namre~ razdelil na dve obliki: materialno in ideolo{ko, vendar je
hkrati tudi opozoril, da se je delitvi na ti dve obliki potrebno izogibati (Hebdige 1979: 94–99).
20 Danes so ~evlji Dr. Martens del modne obutve, a Davies poro~a, da so jih subkulturne skupine
'posvojile' ravno zato, ker sprva niso bili povezani z modo, bili so anti-modni (Davies 2014: 4). V {estdesetih,
ko je bil oblikovan (danes najbolj prepoznan) model 1460, je par ~evljev stal 2 funta, uporabljali pa so ga
predvsem delavci (Bergstein 2012: 183–189).
21 Ena izmed ugotovitev raziskave za potrebe magistrske naloge (Zavratnik 2014) je povezana tudi
z opa`anjem rasti cen, ki so jo zaznali vsi sogovorniki. Spomnijo se, da so bile allstarke `e v preteklosti
drage. Na nakup tako spominja cela vrsta tegob – od »{paranja« denarja za nakup do prepri~evanja star{ev.
^eprav vsi razen ene sogovornice strogo lo~ijo med originalnimi modeli Converse All Star in ponaredki – pri
~emer favorizirajo prve – pa je visoka cena razlog, da so nekateri tudi `e kupili »fejkice«, ki so, tako pravijo,
bistveno cenej{e. Razlog za rast cen je po njihovem mnenju povezan s porastom popularnosti tudi med
tistimi, ki – lahko bi rekli – niso pravi alstarkarji in allstarke nosijo (samo) zaradi popularnosti.
157
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
se allstarke namre~ prilagajajo potrebam in `eljam posameznika. V prvi vrsti se
obuvalo prilagodi obliki stopala in se odzove na aktivnosti, v katere je vklju~eno,
po drugi strani pa gre za aktivno no{enje, ki allstarkam (in alstarkarjem) da
vtis »avtenti~nosti«. Sploh v obdobju najstni{tva je bilo ekstremno ravnanje in
spreminjanje podobe bolj prisotno in pomembno, saj, kakor pravi Dejan:
… so se mi zdeli tisti, ki so furali allstarke v srednji … pa da so imeli spucane, pa~
lepe ~evlje, da je bilo belo res belo, pa da si videl, da mu jih mama pere doma, no
… to je bilo meni {minkersko … to je bilo meni narobe. Sploh ne vem. Pa~ ni se
mi zdelo prav, da so allstarke take.
Personalizirane allstarke, Spodnji Leskovec (foto: Veronika Zavratnik, 2014)
Ob~utek avtenti~nosti, ki so ga dajale umazane, raztrgane, popisane in
uni~ene allstarke, je z odra{~anjem nekoliko zbledel, (samo?)percepcija upornika,
ki ni poslu{al star{ev, ki se je upiral »porihtanemu svetu«, »kravati«, »lakastim
~evljem« in ki je {el »proti toku«, je do neke mere ostala v najstni{kih letih, v
ospredje pa so stopili drugi faktorji.
Kot copati
Kot dokazano so – vsaj za moje sogovornike – kulturne reprezentacije
allstark pomembne. Za razumevanje podrobnega dru`benega pomena ~evljev pa
je pomembno razumeti tudi, kako se – skozi uporabo – kulturne reprezentacije
utele{ajo. Za tako razumevanje je empiri~ni pristop nujen; potrebno je spremljanje
teles, ki ~evlje nosijo, kot tudi kontekstov, znotraj katerih se pojavljajo (Sherlock
2014: 28).
Kar je pri allstarkah nenehno sililo v ospredje, je njihova udobnost.
Pravzaprav: udobnost je tista lastnost allstark, ki je za ve~ino sogovornikov
158
Veronika Zavratnik
(sedaj) najbolj pomembna. ^eprav je v ve~ini primerov tisto udobje, ki ga najbolj
ob~utimo, fizi~no udobje, pa gre pri allstarkah za ob~utenje celotne konceptualne
{irine udobja. Miller in Woodward (2012) sta med raziskavo o kavbojkah namre~
ugotovila, da izku{nja udobja sega nekoliko globlje in se razteza preko treh
pomenskih ravni: prakti~ne, (prilo`nosti) primerne (appropriate comfort) in cone
udobja. V praksi take delitve udobja ne ob~utimo.
Udobje in prakti~nost sta povezana na razli~ne na~ine, predvsem pa pri
vsakem posamezniku na druga~en na~in. Za allstarke se zdi, da so prakti~ne, ker
jih lahko oble~e{ k ~emur koli (krilu, (kratkim) hla~am, obleki) in so primerne
za razli~ne prilo`nosti – ~e so dobro ohranjene ali nove, so primerne tudi za
poroko ali valeto. Drugi aspekt prakti~nosti je finan~ni, saj obrabljenih allstark, s
popokano gumo in prvimi luknjicami na platnenem delu, ni potrebno zamenjati
kar takoj, tak videz jim je dovoljen, je celo za`elen (Miller in Woodward 2012:
65–71). Druga pomenska raven udobja najbolj{o ustreznico v slovenskem jeziku
morda dobi z izrazom »spro{~enost«; nana{a se na po~utje v dolo~eni situaciji,
javnosti in nasploh v prisotnosti drugih ljudi in je v veliki meri povezana s
samozavestjo. Tu nastopi lastnost obla~il, da hkrati omogo~ijo konformiranost in
izra`anje individualnosti (Miller in Woodward 2012: 72–77). Z odra{~anjem so se
allstarke nekoliko prilagodile ustaljenim dru`benim normam (ki narekujejo skrb
za urejeno obutev), kljub temu pa skozi kulturne pomene, ki se allstark dr`ijo,
tisti, ki jih nosijo (na na~in, kako jih nosijo), {e vedno »po{iljajo« sporo~ila o tem,
kdo so. Sporo~ilna raven se je izkazala za zelo pomembno. Tretja semanti~na
raven se, ponovno, nana{a na dobro po~utje, vendar tokrat na bolj dolgoro~ni
proces iskanja ravnote`ja. Cona udobja je sprva ozka, nato pa se s ~asom {iri – {ele
ko nekaj (ali nekoga) dobro spoznamo, se po~utimo udobno, ko to uporabljamo;
gre za proces naturalizacije (Miller in Woodward 2012: 77–82). Allstarke s~asoma
postanejo del rutine in ni ti treba razmi{ljati, kaj bo{ obul, saj je izbira jasna. V tem
procesu spozna{ tudi, kdo si, in ugotovi{, kaj ti (ne) ugaja.
Udobje, ki se je materializiralo skozi allstarke, je (za sogovornike) posledica
utele{enja kulturnih reprezentacij in vrednot, vezanih na obravnavane ~evlje preko
prakse no{enja. Gre pravzaprav za (pre)izpra{evanje na~ina, na katerega so ~evlji
pripomogli k temu, da so sogovorniki reprezentacije, ki so bile ~evljem pridane,
»iz`iveli« (Sherlock 2014: 32–40). Z gumijastimi podplati in belo gumijasto
obrobo ter platnenim vrhnjim delom so allstarke omogo~ile utele{anje kulturnih
referenc ter vplivale na percepcijo kulturne in glasbene dedi{~ine. Z drugimi ~evlji
bi izku{nja verjetno bila druga~na (ali nemogo~a).
V smeti? »Mislim, da ne!«
Udobnost in vsestranskost allstark zagotavljata (ali pa vsaj sta zagotavljala), da
so prisotne ob {tevilnih (za posameznike pomembnih) prilo`nostih. Za materiale,
ki so odzivni na vplive iz okolja in pogosto no{enje, pa se zdi, da so bistveni pri
tem, kako se spomini na pomembne dogodke z allstarkami materializirajo. Na
neki na~in materialnost samega ~evlja z utele{anjem sledi v materialu in obliki (tj.
159
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
umazana in popokana guma, luknje v platnu in umazanija, ki je tudi pralni stroj
ne more ve~ izprati, podpisi ipd.) omogo~a materializiranje spominov (Sherlock
2014: 42; Hockey et al. 2013: 9). Ker »'nosijo' znake posameznikove uporabe«
(Habinc 2004: 28), so za nekatere sogovornike pridobile sentimentalno vrednost.
Ko allstarke izgubijo funkcionalno vrednost, se je zato od njih te`ko lo~iti in so
velikokrat shranjene za spomin. Recimo, Mojca za svoje prve allstarke, ki jih {e
vedno hrani, pravi, da jo
… ve`ejo na te spomine. Na neke prve dogodke v `ivljenju, takrat pa~ zato
popolnoma nove in unikatne in jih imam mogo~e tudi zaradi tega, ker so mi
en prijeten spomin na to, kako je bilo takrat, ko si bil popolnoma naiven in si
utopi~no verjel v ne vem kaj {e vse in bil en lep primer ~loveka oziroma tega, kaj
se da vse narediti … in se mi zdi, da se to pa~ ful poklapa z nekim obdobjem, v
katerem sem jih nosila.
Podobno kot za svoje allstarke pravi Mojca, tudi za nekatere druge sogovornike
te delujejo kot »sidra«, ki lastnika zasidrajo v dolo~enem ~asu in prostoru. Na neki
na~in delujejo celo kot biografski predmeti, ki z lastniki delijo `ivljenje, skozi
njihovo (ob)rab(ljen)o(st) pa se lahko zrcali ~lovekovo odra{~anje (/staranje) in
spreminjanje (Hoskins 1998: 8). Zaradi kulturnih pomenov, ki so allstarkam
pripeti, se skozi njih najve~krat materializira spomin na mladost, brezskrbnost ipd.
Na tem mestu je na delu to, kar Jo`e Vogrinc imenuje »evokativna mo~« predmetov:
sposobnost, da spominjajo na osebne do`ivljaje (Vogrinc 2005). Podobno kot
za ~evlje Clarks Originals ugotavlja Alexandra Sherlock, tudi za allstarke velja,
da preko reprezentacijske ravni in (upo)rabe znotraj dolo~enega kulturnega (in
geografskega) okolja reificirajo z glasbenimi `anri povezano ideologijo, hkrati pa
jih njihovo mesto znotraj te iste glasbene scene dela nabite s kulturnim pomenom
(Sherlock 2014: 40).
Po tem, ko niso ve~ v uporabi, lahko allstarke torej postanejo tudi predmet,
ki je shranjen za spomin22, in nekateri jih ob izbrani prilo`nosti {e vedno obujejo.
Za marsikaterega sogovornika je trenutek dokon~ne lo~itve od allstark tisti, ki se
mu izogibajo, z njim odla{ajo ali se o tem celo prepirajo (s star{i). Na neki na~in se
njihovo (dru`beno) `ivljenje pravzaprav nikoli ne kon~a – `ivijo lahko tudi skozi
pripovedi in spomine.
Tako je z allstarkami oziroma »Ne maram drugih ~evljev!«
Allstarke bodisi obute na nogah bodisi spravljene v omari so torej – kot
v uvodni misli o predmetih zapi{e Christopher Tilley (2012b: 61) – eden
izmed medijev, skozi katerega sogovorniki sami sebe pravzaprav ustvarjajo in
spoznavajo. Njihova fizi~na prisotnost pa omogo~a, da se v njih utelesijo kulturne
22 O tem v disertaciji na kratko pi{e tudi Janja @agar (2011), ki na primeru svojih sogovornikov ugotovi,
da so tiste, ki ~evlje shranjujejo za spomin, ve~krat ̀ enske. Gre za ~evlje, ki jih bodisi spominjajo na dogodke,
`ivljenjska obdobja, potovanja in podobno – kar za shranjene allstarke omenjajo tudi moji sogovorniki.
Nekatere njene sogovornice so shranile tudi majhne ~evlje svojih otrok (2011: 180). Po njenih ugotovitvah
mo{ki v omari za ~evlje la`je »naredijo red« in se znebijo ~evljev, ki zanje nimajo ve~ prakti~ne vrednosti.
160
Veronika Zavratnik
reprezentacije, ki so jim bile pripete. So tudi pomemben del tega, kdo sogovorniki
so ter kako ob~utijo in kak{en je njihov pogled na svet. Interakcija s predmeti je
namre~ sestavni del dru`benih odnosov, to, katere in kako uporabljamo, pa je del
izra`anja pripadnosti dru`bi oziroma njenemu delu (Dant 1999: 2).
Podobno kot velja za obla~ila, je tudi pri obravnavi obutve v mislih potrebno
obdr`ati dejstvo, da sama po sebi nima pomena – ta le`i v obla~ilih (in obutvi)-v-
dolo~eni-situaciji (Dant 1999: 97). Zgodbe tistih, ki se ne pri{tevajo med ljubitelje
allstark, bi zagotovo pokazale na druga~ne procese; raziskovalna spoznanja so
namre~ partikularna.23
Allstarke so bile na neki na~in tudi edina sti~na to~ka vseh, ki so mi pri
raziskavi pomagali; vsi jih ({e vedno) nosijo. Nekateri vsak dan, drugi na dela
proste dneve, tretji spet takrat, ko se `elijo po~utiti »udobno«. In zdi se, da je pri
allstarkah najpomembnej{e ravno to, da jih lahko vsak nosi na druga~en, svoj
na~in; to posameznikom omogo~a, da z njimi izra`ajo svojo individualnost. ^e
zaklju~im z Martininimi besedami:
Se mi zdi, da {e ohranjajo �tisti, ki jih nosijo – op. V. Z.� … en taki duh; `ivi,
`ivahen, kreativen duh. Smisel za humor spada zraven – po navadi pri dolo~enem
dele`u ljudi ~rn smisel za humor. Pa~, da niso oni zamorjeni, urejeni ljudje s hi{o,
psom in otroki in slu`bo, ampak imajo poleg {e kaki ideal … Na splo{no … da so
kriti~ni {e vedno, da se {e pa~ niso vdali v smislu 'takle mamo'.
LITERATURA IN VIRI
APPADURAI, Arjun
1986 Introduction: comodities and the politics of value. V: A. Appadurai (ur.), The social life of things:
commodities in cultural perspective. Cambridge �etc.�: Cambridge University Press. Str. 1–63.
BENNETT, Andy
2005 Culture and everyday life. London �etc.�: Sage.
BERGSTEIN, Rachelle
2012 Women from the ankle down: the story of shoes and how they define us. New York �etc.�: Harper
Perennial.
DANT, Tim
1999 Material culture in the social world: values, activities, lifestyles. Buckingham, Philadelphia: Open
University Press.
DAVIES, Cath
2014 Smells like teens spirit: channelling subcultural traditions in contemporary Dr Martens branding.
Journal of Consumer Culture 0, {t. 0, str. 1–17. doi: 10.1177/1469540514521079
DIETLER, Michael
2010 Consumption. V: D. Hicks, M. C. Beaudry (ur.), The Oxford handbook of material culture studies.
Oxford, New York: Oxford University Press. Str. 209–228.
DILLEY, Rachel �et al.�
2015 Occasions and non-occasions: identity, femininity and high-heeled shoes. European Journal of
Women's Studies 22, {t. 2, str. 143–158.
23 Kot povzame Chris Tilley, »ni in nikoli ne more biti edine in 'pravilne' teoretske pozicije, ki bi
jo izbrali za preu~evanje materialnih oblik ali da bi 'iz~rpali' njihov potencial posredovanja informacij o
konstituciji kulture ali dru`be« (Tilley 2012a: 10).
161
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
FISKE, John
2000 Reading the popular. London, New York: Routledge.
GILL, Alison
2006 Limousines fort he feet: the rhetoric of sneakers. V: G. Riello, P. McNeil (ur.), Shoes: a history from
sandals to sneakers. Oxford, New York: Berg. Str. 371–385.
HABINC, Mateja
2004 Ne le ro`marin za spomin: o spominskih predmetih in njihovem shranjevanju. Ljubljana: Oddelek za
etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta.
HEBDIGE, Dick
1979 Subculture: the meaning of style. London, New York: Methuen & Co.
HICKS, Dan
2010 The material-cultural turn: event and effect. V: D. Hicks, M. C. Beaudry (ur.), The Oxford handbook
of material culture studies. Oxford, New York: Oxford University Press. Str. 25–98.
HOCKEY, Jenny �et al.�
2013 Worn shoe: identity, memory and footwear. Sociological Research Online 18, {t. 1. �11.4.2015�.
2014 The temporal landscape of shoes: a life course perspective. The Sociological Review 62, {t. 2, str.
255–275. �11.4.2015�.
2015 There's not just trainers or non-trainers, there's like degrees of trainers: commodisation,
singularisation and identity. Journal of Material Culture 20, {t. 1, str. 21–42.
HOSKINS, Janet
1998 Biographical objects: how things tell the stories of people's lives. New York, London: Routledge.
INGOLD, Tim
2004 Culture on the ground: the world perceived through feet. Journal of Material Culture 8, {t. 3, str.
315–340.
KNIFIC, Bojan
2010 Med zbiranjem in izbiranjem: kaj od obla~il in obla~ilnih dodatkov so zbirali (in zbrali) v Slovenskem
etnografskem muzeju in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Glasnik Slovenskega etnolo{kega
dru{tva 50, {t. 3–4, str. 53–62.
KOPYTOFF, Igor
1996 The cultural biography of things: commodization as process. V: A. Appadurai (ur.), The social life of things:
commodities in cultural perspective. Cambridge, New York: Cambridge University Press. Str. 64–94.
LINDER, Christoph
2015 The oblique art of shoes: popular culture, aesthetic pleasure, and the humanities. Journal for
Cultural Research 19, {t. 3, str. 233–247.
MILLER, Daniel
2005 Materiality: an introduction. V: D. Miller (ur.), Materiality. Durham: Duke University Press. Str. 1–50.
2010 Stuff. Cambridge, Malden: Polity Press.
MILLER, Daniel; WOODWARD, Sophie
2012 Blue jeans: the art of the ordinary. Berkley �etc.�: University of California Press.
MITCHELL, Louise
2008 Stepping out: three centuries of shoes. Sydney: Powerhouse Publishing.
MLEKU@, Jernej
2008 Burek.si?!: koncepti: recepti. Ljubljana: Studia Humanitatis.
2011 Prisluhnimo ti{ini? V: J. Mleku` (ur.), Klepetavi predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in o drugih.
Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 9–17.
MUR[I^, Rajko
2000 Trate va{e in na{e mladosti: zgodba o mladinskem rock klubu. Cer{ak: Subkulturni azil.
PETERSON, Hal
2007 Chucks!: the phenomenon of Converse Chuck Taylor Allstars. New York: Skyhorse Publishing.
162
Veronika Zavratnik
RIELLO, Giorgio; McNEIL, Peter
2006 A long walk: shoes, people and places. V: G. Riello, P. McNeil (ur.), Shoes: a history from sandals to
sneakers. Oxford, New York: Berg. Str. 2–28.
SHERLOCK, Alexandra
2014 “It's kind of where the shoe gets you to I suppose”: materializing identity with footwear. Critical
Studies in Fashion & Beauty 5, {t. 1, str. 25–51.
SHIPPERS, Thomas K.
2002 Od predmetov do simbolov: spreminjajo~e se perspektive pri preu~evanju materialne kulture v
Evropi. Etnolog 12, str. 125–137.
SEMMELHACK, Elizabeth
2006 A delicate balance: women, power and high heels. V: G. Riello, P. McNeil (ur.), Shoes: a history from
sandals to sneakers. Oxford, New York: Berg. Str. 224–249.
STRINATI, Dominic
2004 An introduction to theories of popular culture. London, New York: Routledge.
TILLEY, Christopher
2012a Theoretical perspectives. V: C. Tilley �et al.� (ur.), Handbook of material culture. Los Angeles �etc.�:
Sage. Str. 7–13.
2012b Objectification. V: C. Tilley �et al.� (ur.), Handbook of material culture. Los Angeles �etc.�: Sage. Str. 60–73.
TURNER, Thomas
2013 The sports shoe: a social and cultural history, c. 1879 – c. 1990: PhD thesis. Birbeck: University of
London, Department of history, classics and archaeology.
VIANELLO, Andrea
2006 Courtly lady or courtesan?: the Venetian chopine in the renaissance. V: G. Riello, P. McNeil (ur.),
Shoes: a history from sandals to sneakers. Oxford, New York: Berg. Str. 76–93.
VOGRINC, Jo`e
2005 Kako so predmeti o`iveli in kaj jim danes vdihuje `ivljenje?: sociologove opazke. Argo 48, {t. 2, str.
139–141.
ZAVRATNIK, Veronika
2014 »Ko predmeti postanejo pomembni, niso ve~ naklju~ni«: pomen materialne kulture pri tvorbi identitete
posameznika: magistrsko delo. Ljubljana: �V. Zavratnik�.
@AGAR, Janja
1998 O »anarhiji« tudi tako. Etnolog 8, str. 477–480.
2011 Osebni videz: izbira in komunikacija: doktorska disertacija. Ljubljana: �J. @agar�.
2012 Zbiralna vodila nekega kustodiata. Argo 55, {t. 2, str. 66–70.
WOODWARD, Ian
2007 Understanding material culture. Los Angeles �etc.�: Sage.
WOODWARD, Sophie
2007 Why women wear what they wear. Oxford, New York: Berg.
163
»Allstarke so pa malo dlje ostale«
BESEDA O AVTORICI
Veronika Zavratnik je doktorska {tu-
dentka na Oddelku za etnologijo in kulturno
antropologijo Filozofske fakultete v Ljublja-
ni. Diplomirala je na podro~ju muzeologije,
magistrsko delo pa je v sredi{~e postavljalo
materialno kulturo, z osredoto~enjem na obu-
tvi oziroma allstarkah. V nastajajo~i doktor-
ski disertaciji raziskovanje in (s)poznavanje
obutve nadgrajuje v Ljubljani in delno tudi v
Londonu (na University College London). Del
svojega zanimanja usmerja {e v razumevanje
vloge popularne kulture znotraj sodobnih
muzeolo{kih smernic.
ABOUT THE AUTHOR
Veronika Zavratnik is a doctoral stu-
dent at the Department of Ethnology and Cul-
tural Anthropology, Faculty of Arts, Univer-
sity of Ljubljana. She graduated in museology
and her master’s dissertation focused on ma-
terial culture, with an emphasis on footwear
and All Stars. In her doctoral dissertation she
expands her research and knowledge of foot-
wear in Ljubljana and partly in London (at
the University College London). Part of her
interests focuses on the understanding of the
role of popular culture within modern museo-
logical trends.
SUMMARY
“All Stars endured a little longer”. Shoes as part of the material culture
In recent decades material culture has (re)gained (research) attention in the human and social
sciences. In the light of researches emphasizing the importance and role of (everyday) objects
the article focuses on a chosen type of leisure footwear – All Stars. After a short historical
overview and addressing the different aspects of the chosen type of footwear, the article shows
that All Stars are an important part of who my interviewees are, and who they are becoming.
Because of their close connections with certain subculture groups (especially punk, rock and
grunge groups), All Stars are (were) attributed recognisable cultural representations, which had
an important impact on those who declared themselves fans of All Stars. This shows to be
important in particular from two points of view: showing one’s (non-)affiliation to certain social
groups and expressing individuality. The latter is connected in particular with teenagers using
active processes of personalization (dyeing, drawings, changing the laces), which bring the All
Stars closer to one’s personal taste, and at the same time emphasize the unique identity of their
wearer. In recent years we have noticed an increase in the presence, use, and diversity of All
Stars, revealing so-called non-authentic All Stars wearers, who lack the knowledge of the level
of symbolic representations. Two aspects related to wearing All Stars have come to the fore:
comfort and their storage.