i
i
“Planinsic” — 2012/1/8 — 18:43 — page 236 — #5 i
i
i
i
i
i
Sklep
Naravoslovno in tehnično znanje je strateška
”
surovina“, ki bo imela po-
membno vlogo pri zagotavljanju naše blaginje v prihodnosti. Poleg gradni-
kov znanja moramo bodočim generacijam v procesu učenja dati tudi prilo-
žnost, da spoznajo in preizkusijo procese, pri katerih je naravoslovno znanje
nastalo, ter ob tem razvijajo razumevanje in kritično razmǐsljanje. Za dose-
ganje tega cilja potrebujemo kvalitetne učitelje in nove načine poučevanja,
česar pa ni možno doseči brez razvoja kvalitetnih in znanstveno podprtih
specialnih didaktik. Odlično usposobljeni in zadovoljni učitelji so najbolǰsa
naložba za našo prihodnost. Zato je poučevanje učiteljev strateška panoga,
ki jo je treba nenehno razvijati in izbolǰsevati, pa tudi primerno zaščititi.
UČINKOVITI NAČINI POUČEVANJA
NARAVOSLOVNIH PREDMETOV IN INFORMATIKE
NA GIMNAZIJI VIČ1
ALENKA MOZER
Gimnazija Vič, Ljubljana
V EU je v zadnjih letih potekalo kar nekaj raziskav o upadanju zanimanja
mladih za naravoslovje in tehnologijo oziroma za študij na teh področjih.
Pri tem se pojavlja zaskrbljenost glede kvalitete poučevanja naravoslovja
ter razvijanja naravoslovno-matematičnih kompetenc mladih skozi šolanje
(Form-It 2008, 2009; Science Education Now, 2007).
Učenje z raziskovanjem se je izkazalo kot zelo učinkovit način poučeva-
nja, ki veča zanimanje dijakov ter hkrati tudi izbolǰsuje kvaliteto njihovega
znanja. Tak pouk spodbudno deluje tudi na učitelje, ki imajo ključno vlogo
pri prenovi in posodabljanju naravoslovnega izobraževanja. Vloga učite-
ljev in raziskovalcev ni
”
ex cathedra“, ampak da z dobrim načrtovanjem
dejavnosti dijakom omogočijo, da sami gradijo svoje znanje. Pri tem so
ključni medpredmetno usklajeni postopki in prilagoditev dijakovim intere-
som, kognitivni stopnji ter spretnostim in veščinam (Buczynski, 2010; Sci-
ence Education Now, 2007; Urbančič, 2007). S konstruktivističnim načinom
1Dalǰsa verzija članka je bila objavljena v zborniku SAZU o poučevanju.
236 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6
i
i
“Planinsic” — 2012/1/8 — 18:43 — page 237 — #6 i
i
i
i
i
i
Učinkoviti načini poučevanja naravoslovnih predmetov in informatike na gimnaziji Vič
poučevanja se dijakovo razumevanje naravoslovnih pojavov razvija prek la-
stnih aktivnosti ob ustrezni komunikaciji v skupini in z učitelji (Tobin, 1998,
Marentič Požarnik, 2004, Plut Pregelj, 2008).
Kljub temu da pedagoške raziskave opredeljujejo aktivno učenje dijakov
z raziskovanjem kot eno izmed najbolj učinkovitih metod pouka, v praksi
le-to težje najde pot v razred:
• učitelji pogosto neradi sprejmejo
”
nove“ oziroma spremenijo preverjene
oblike in metode dela v razredu;
• učitelji za mentorstvo pri projektnem delu porabijo več časa (tudi zunaj
ur rednega pouka) kot pri klasičnem pouku;
• za zahtevneǰse teme, ki jih dijaki želijo raziskovati, učitelji mnogokrat
nimajo niti opreme niti zadostnega znanja s specifičnega področja;
• mnogi primeri zahtevajo sodelovanje z zunanjimi raziskovalnimi in ra-
zvojnimi institucijami; pri tem se postavlja vprašanje, kako poiskati in
vzpostaviti stike z zunanjimi sodelavci.
Posodobljeni učni načrti za biologijo, fiziko, kemijo in informatiko v gim-
naziji vključujejo projektno delo kot eno od oblik učenja z raziskovanjem
(MŠŠ in ZRSŠ, 2008, 2009); pri tem lahko trpi kvaliteta rezultatov zaradi
obremenitve dijakov s številnimi nalogami pri več predmetih.
Model dejavnosti na Gimnaziji Vič pri naravoslovnih predmetih
in informatiki
Na Gimnaziji Vič smo učiteljice kemije prve začele načrtno uvajati ak-
tivne metode pouka in sodelovati z raziskovalci na Fakulteti za kemijo in
kemijsko tehnologijo UL, Kemijskim inštitutom, Institutom Jožef Stefan,
Naravoslovno-tehnǐsko fakulteto UL, Biotehnǐsko fakulteto UL, Fakulteto
za znanosti o okolju UNG, Zavodom za gradbenǐstvo RS, Kmetijskim inšti-
tutom RS, Lekarnami Ljubljana . . . Kmalu smo zaznale večjo motiviranost
dijakov pri pouku in več kandidatov za maturo; vedno več je bilo uspehov
na tekmovanjih z raziskovalnimi nalogami in Preglovih plaket. Interes za
povezovanje smo kazali oboji – šola in raziskovalci. Učiteljice trdimo, da
smo napredovale tako ožje strokovno (kemijsko) kot didaktično.
236–240 237
i
i
“Planinsic” — 2012/1/8 — 18:43 — page 238 — #7 i
i
i
i
i
i
Alenka Mozer
Pri informatiki so se učitelji predvsem ob projektu Timko začeli po-
vezovati z drugimi predmetnimi področji. Kemikom in informatikom so se
čedalje bolj pridruževali tudi fiziki, biologi, matematiki. Na osnovi teh izku-
šenj smo z leti razvili učinkovit način, kako uvesti medpredmetno zasnovane
dejavnosti v pouk naravoslovnih predmetov in informatike ter se povezovati
z raziskovalnimi ustanovami oziroma ustanovami za popularizacijo znanosti
na področju naravoslovja in tehnologije.
Od šolskega leta 2006/07 dalje vabimo dijake, ki izkazujejo večji inte-
res na področju naravoslovja, da se vpǐsejo v naravoslovni oddelek. V tem
oddelku vsebine pouka naravoslovnih predmetov, matematike in informa-
tike NE PRESEGAJO po učnih načrtih predpisanih vsebin, le aktivnosti so
zasnovane drugače:
• pri pouku je več samostojnega dela dijakov, predvsem eksperimental-
nega;
• organizirana so različna zanimiva, aktualna, poljudna predavanja zuna-
njih strokovnjakov, debate, okrogle mize;
• dijaki se udeležujejo terenskega dela, ekskurzij, tematskih taborov, kjer
sodelujejo tudi zunanji (so)mentorji;
• organiziramo obiske raziskovalnih ustanov, kjer predavatelje vnaprej se-
znanimo, kaj zanima dijake in skupaj načrtujemo dejavnosti, kot so
delavnice oziroma izvajanje eksperimentov;
• dijaki izdelajo medpredmetno zasnovano projektno nalogo v 1. in 2. le-
tniku – dijake vključimo v
”
prave“ raziskave aktualnih problemov na
različnih ravneh zahtevnosti (od projektne do raziskovalne naloge).
Posebej pomembna je tudi spremenjena vloga laborantov, ki sodelujejo v
učiteljskem timu in zelo aktivno pomagajo dijakom pri načrtovanju in izva-
janju eksperimentov.
Sodelovanje z zunanjimi institucijami vpeljemo tako, da upoštevamo di-
jakove želje, interese, kognitivne sposobnosti ter stopnjo razvitosti eksperi-
mentalnih spretnosti in veščin. Pomembne pa so tudi možnosti, ki so šoli
238 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6
i
i
“Planinsic” — 2012/1/8 — 18:43 — page 239 — #8 i
i
i
i
i
i
Učinkoviti načini poučevanja naravoslovnih predmetov in informatike na gimnaziji Vič
oziroma učiteljem na voljo (nabor in raznolikost ustanov, pripravljenost zu-
nanjih mentorjev za sodelovanje in prilagajanje dijakom, materialni stroški
takih sodelovanj).
Učinkovitost takega ravnanja se kaže v številu kandidatov, ki izberejo
naravoslovne predmete pri maturi. Delež dijakov, ki izberejo kemijo, se v
zadnjih letih giblje okoli 35 %. V šolskem letu 2009/10 je bil opažen izrazit
porast števila kandidatov, ki so izbrali naravoslovne predmete za maturo
(180 izpitov pri 193 kandidatih), kar gre pripisati prvi generaciji
”
naravo-
slovnih“ oddelkov na maturi. Trend se nadaljuje v šolskih letih 2010/11 in
2011/12. Pomemben kazatelj so tudi povprečne ocene, ki jih dosegajo naši
dijaki; pri kemiji je njihova povprečna ocena že več let okoli 4.5, medtem ko
se državno povprečje suče okoli 3.7.
Sklep
Dijaki z medpredmetno zasnovanimi naravoslovnimi dejavnostmi pridobijo
znanja, spretnosti in veščine ter razvijajo ključne generične kompetence
pri več gimnazijskih predmetih. Z usklajenim mentorskim vodenjem ozi-
roma timskim poučevanjem lahko zmanǰsamo obremenjenost dijakov vsaj
pri projektnih nalogah ter hkrati zagotovimo, da raziskujejo aktualne za-
nimive teme in pripravijo kvalitetne izdelke. Zaradi stika z raziskovalci in
neposrednih informacij, ki jih dijaki pri tem dobijo, ugotavljamo povečano
motivacijo za učenje naravoslovnih predmetov in informatike, kar dokazuje
izbira predmetov za maturo in v nadaljevanju odločitev za študij na podro-
čju naravoslovnih in tehnǐskih znanosti.
Na Gimnaziji Vič smo učitelji na osnovi pozitivnih izkušenj pouk z več
aktivnimi oblikami in ponudbo projektnega sodelovalnega dela vpeljali v vse
oddelke, ne le v naravoslovne.
Pri tem želimo posebej poudariti, da se za naravoslovne predmete kot
izbirne predmete na maturi čedalje bolj odločajo tudi učno šibkeǰsi dijaki
in da dosegajo zelo solidne rezultate, kar se sklada z ugotovitvami o učenju
z raziskovanjem iz strokovne literature. Pri takem načinu dela je zelo po-
membna vloga učitelja, ki zna delati vsako leto nekoliko drugače, ustvarjalno
in timsko.
Cilj povezovanja šole z raziskovalnimi in drugimi ustanovami na področju
236–240 239
i
i
“Planinsic” — 2012/1/8 — 18:43 — page 240 — #9 i
i
i
i
i
i
Alenka Mozer
naravoslovnih in tehnǐskih znanosti je v kontekstualizaciji pouka, obravnavi
aktualnih naravoslovnih problemov, torej vpetosti naravoslovja in znanosti
v življenje, ter v povečanju motivacije oziroma izbire za študij in poklic na
tem področju. Pri tem pride do prepletanja formalnega in neformalnega
izobraževanja, pokažejo se mnoge priložnosti sodelovanja šole in dijakov z
raziskovalci, univerzami, podjetji, lokalnimi oblastmi, z naravoslovnimi in
drugimi muzeji, Hǐso eksperimentov . . . in s starši.
Opozorili bi še na nekaj težav. Priprava na tak pouk je bistveno zah-
tevneǰsa, tako časovno kot materialno. Žal stroškov, ki pri tem nastanejo,
država formalno ne pokriva, zato je ključna podpora predvsem ravnatelja in
učiteljev, ki morajo biti iznajdljivi in znati poiskati finančne vire za kritje
materialnih stroškov ter vsaj delnega ovrednotenja učiteljevega dela. Razmi-
sliti bi bilo treba o sponzorstvih, prispevkih staršev v šolski sklad . . . Poleg
tega je težko dolgoročneje načrtovati povezave šole z raziskovalnimi ustano-
vami – sedaj raziskovalci in učitelji to izvajamo predvsem na osnovi zanese-
njaštva ter notranjega zavedanja, da
”
delamo prav“ (etika). Pričakovati bi
bilo, da bi takšna sodelovanja na državni ravni sistemsko podprla tako Mi-
nistrstvo za šolstvo in šport kot tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost
in tehnologijo.
LITERATURA
[1] Buczynski S. in C. Bobbi Hansen, Impact of professional development on teacher
practice: Uncovering connections, Teaching and Teacher Education, 2010, Vol. 26,
Issue 3, April 2010, 599–607.
[2] European Commision, Science Education Now, A Renewed Pedagogy for the Fu-
ture of Europe, Office for Official Publications of the European Communities, 2007,
EUR22845, Luxembourg.
[3] Gerloff-Gasser C. et al. (ur.), FORM IT, Report on Research and Education Co-
operations in Europe, 2007, University of Zurich, Switzerland, http://www.form-
it.eu/download.php.
[4] Marentič Požarnik B., Konstruktivizem v šoli in izobraževanju učiteljev, 2004, Lju-
bljana, Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
[5] Plut Preglej L., Ali so konstruktivistične teorije učenja in znanja lahko osnova za
sodoben pouk, 2007, Sodobna pedagogika 4/2008, Ljubljana.
[6] Tobin K., Issues and trends in teaching science, 1998, International Handbook of
Science Education, Kluwer academic publishers, 129–151.
[7] Urbančič M. in Glažar S. A., Medpredmetno poučevanje ekosistema morje pri predmetu
naravoslovje v sedmem razredu osnovne šole, 2007, V: M. Vrtačnik et al. (ur.) Akcijsko
raziskovanje za dvig kvalitete pouka naravoslovnih predmetov, Ljubljana, UL, NTF,
PeF, 2007, 229–245.
240 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6