Poštnina plačana v gotovini, štev. 3.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik IL
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Pred pogajanji med
V	ospredju političnega zanimanja je sedaj vprašanje pogajanj med dr. Mačkom in vodstvom JRZ, ki naj bi pripravila pot končnemu sporazumu in rešitvi hrvats-kega vprašanja. V Belgradu in Zagrebu se napoveduje, da se bodo pogajanja pričela, čim se vrne predsednik vlade g. dr. Stojadinovič iz inozemstva, kar se bode zgodilo v drugi polovici tega meseca. Pogajanja sta napovedala že dr. Stojadino-vič, posebej pa še dr. Korošec v svojem novoletnem govoru, ki ga je imel v radiju. Značilno za ta pogajanja je zmeren ton, v katerem piše o njih zagrebško in belgrajsko časopisje. Spominjamo se, kakšno reklamo je svoječasno zagnalo to
Gosposki birokrati v
Minister za socijalno politiko Dragiša Cvetkovič je obiskal te dni prostore poverjeništva Delavske zbornice v Nišu. Sprejet je bil od delavskih množic in radi tega je imel na zbrane daljši nagovor, v katerem je podal o voditeljih delavskih zbornic naslednjo izjavo:	»Svojčas	sem
nastopil proti njihovim ogromnim plačam in okrnil njihove proračune. Nočem, da bi na ta način razsipali denar delavcev. Pravim vam, da so se v teh ustanovah utaborili gosposki birokrati. Prosim vas,
To Je slika slov. marksizma!
V	Mariboru izhaja nek mesečnik »Svoboda«, ki se naziva »Ilustrirana, kulturna in družinska revija«. Izdajajo jo mariborski marksisti, tiska se v marksistični Ljudski tiskarni. Kakor vse ostalo marksistično časopisje, je tudi ta revija namenjena samo enemu cilju: borbi proti veri in narodnosti med Slovenci. K sreči prihaja med naše ljudi le v redkih primerih, pa kolikor je pride, toliko strupa prinaša med svoje čitatelje. Njeno poglavitno orožje je laž, najpodlejša laž. To je bilo že iz vsega početka glavno orožje marksizma, z lažjo se je utrdil v svetu, z lažjo se skuša razširiti med ljudmi. V decemberski številki prinaša ta revija dve sliki, s katerimi na najpodlejši način obrekuje katoliškega duhovnika in katoliško akcijo. Na prvi sliki prikazuje duhovnika, ki blagoslavlja najstrašnejše morilno orožje, na drugi pa morilca, ki nosi zastavo z napisom »Katoliška akcija«. S takim podlim strupom skušajo
Ogromen štrafk v Združenih državah.
100.000 avtomobilskih delavcev stavka.
Severnoameriške Združene države že več mesecev vznemirja ogromna stavka v avtomobilski industriji. Delavci največjih avtomobilskih tovarn — družbe General Motors — stavkajo. V štrajku se nahaja nad 100.000 delavcev. Ker jim družba ni izpolnila zahtev, so zasedli tovarniške obrate. Družba je potem prekinila pogajanja ter je skušala delavce s policijo izgnati. Prišlo je do krvavih spopadov, veliko žrtev je bilo na obeh straneh, uspeha pa nobenega. Policijska intervencija je delavstvo še bolj razpalila. Sedaj je posredoval guverner michiganske države, kateremu se je posrečilo, da je pregovoril delavce, da so tovarne izpraznili. Vendar pogajanja še niso pričela in delavci so poslali posebno deputacijo k predsedniku Združenih držav Rooseveltu, proseč ga pomoči. Roosevelt je obljubil, da bo sam skušal posredovati. Ameriška avtomobil-
ska industrija je tista, ki je delala Rooseveltu največje težave pri organizaciji njegovega gospodarskega načrta, v katerem je zahteval povišanje plač delavcem in nameščencem, da se s tem izboljša splošno gospodarsko stanje. Druge industrijske panoge so sledile njegovemu pozivu in uspeh ni izostal. Med široke ljudske plasti je zopet prišel denar, kupna moč se je dvignila in tovarne so dobile nova naročila. Splošno blagostanje se je močno dvignilo, največ dobička pa je imela od tega zopet avtomobilska industrija, ki pa je še naprej ostala pri nizkih mezdah svojega delavstva. Sedaj jo hočejo delavci s štrajkom prisiliti, da jim zboljša življenjske pogoje. Ker imajo avtomobilske tovarne ogromna naročila, se najbrže ne bodo mogle dolgo upirati ter bodo prisiljene popustiti. Delavstvo bo iz-vojevalo z velikimi žrtvami veliko zmago.
JftZ in dr. Mačkom.
časopisje za pogajanja med dr. Mačkom in belgrajskim delom izvenparlamentarne opozicije. Kljub vsej reklami pa pogajanja niso privedla do nobenega zaključka. Za to se smatra treznost, s katero presoja javnost predstoječa pogajanja, za srečno znamenje bodočnosti. Javnost si ne dela nobenih iluzij, da bi se že takoj prvi hip posrečilo med obema strankama doseči soglasje ter skleniti sporazum. Pogajanja naj ustvarijo predvsem znoslji-vejšo atmosfero in medsebojno zaupanje in v takem ozračju se bo potem sama od sebe našla pot, ki bo vodila h končnemu sporazumu.
Delavskih zbornicah.
da ste možje, da računate s seboj, s svojo domovino in s svojim kraljem. To so osnove našega gibanja in boja proti dosedanji zbornični birokraciji. V svojem gibanju bomo ustvarili resnično sindikalno organizacijo. Naše gibanje je šele v povojih, vendar pa je njegova bodočnost sijajna. Razmerje med delom in kapitalom je glede minimalnih mezd urejeno z uredbo, ki bo v kratkem postala zakon. Tudi vprašanje brezposelnosti in zavarovanja bo v kratkem rešeno!«
boljševiki v Sovjetski Rusiji ubiti med ljudmi vero, pa je niso mogli, dosegli so ravno nasprotno, da se je verski čut med širokimi plastmi še poglobil. Sedaj so ta način obrekovanja in blatenja prenesli naši slovenski marksisti tudi k nam. Pa se motijo v svojih računih. S tem večjim studom se bode naše ljudstvo obrnilo od njih, čim podleje nastopajo v svoji brezvestni gonji. Katoliškega duhovnika skušajo predstaviti kot zagovornika moritve, katoliško akcijo kot zavetje zločincev! Sami sebe najhuje bijejo v obraz! Ali ni baš marksizem tisti, ki je povzročil v Rusiji milijone in milijone žrtev, ki je prelil v Mehiki reke nedolžne krvi in sedaj požiga in mori v Španiji? S temi slikami so slovenski marksisti najlepše naslikali svoj lastni portret. Boljše ne bi bili mogli razgaliti sebe in svojega hotenja! Sedaj jih bomo še bolje poznali, še bolj se jih bomo znali izogibati, še lažje bomo njihovemu strupu zapirali vrata. —
Mir! Mir!
V	božičnem času pišejo listi dolge uvodnike o miru, ki je bil oznanjen one zgodovinske svete noči pred več ko tisočdevet-sto tridesetemi leti in ob vseh prilikah in neprilikah teh dni se deklamira o miru na levo in desno. Da je danes skupna in največja želja vseh narodov in držav, da je vir in najtrdnejša podlaga vsemu človeškemu napredku, gospodarskemu in kulturnemu. In še tako naprej, sami slavospevi »ljubemu miru« na čast. Po šolah se pišejo naloge o »svetovnem miru«, vsepovsod se ustanavaljajo »akcijski odbori za mir«, vrše se »mirovni večeri« in višek: v Ženevi »svetovni kongres za mir«.
In uspeh? Znano dejstvo: Čim več se o čem govori, tem manj se stori. Številne in lepe besede imajo edino nalogo, da dejanski položaj zakrijejo in premamijo gledalce te narejene igre, da bi se rodila misel: ni še nevarnosti, dokler je še toliko vnetih borcev za mir.
Če koga, potem delavca najbolj v živo zadene vprašanje: mir ali vojna? Zato si on nikdar ne sme dovoliti, da bi mu kdorkoli nadel obvezo preko oči, da ne bi videl resnice. Delavec ve, da on že danes, ko je še vsaj na videz mir, plačuje najvišji davek za vojne namene in da bo v prihodnji svetovni vojni spet on, ki bo prisiljen največ »žrtvovati za domovino«. Če bodo zagrmeli topovi, jim bo on krma, drugi, ki jim je dobro že danes, bodo tudi takrat na varnem, za njih koristi se bo delavec boril na fronti, kakor danes dela v tovarni in drugod.
Delavstvo hoče videti pravo resnico, da samo sodi. Resnica pa je tale:
Leta 1913 so potrošile velesile za oboroževanje 126 milijard 550 milijonov dinarjev. Leta 1925 so potrošile že 176 milijard, 1. 1934 že 245 milijard Din. Svetovno oboroževanje pa je bilo cenjeno v 1. 1925 na 250 milijard (700 milijonov zlatih funtov) , 1. 1929 je zraslo na 800, 1. 1932 pa je doseglo že 1000 milijonov funtov (360 milijard dinarjev). Čim bolj je od 1. 1929 naraščala svetovna gospodarska kriza in z njo milijonska armada brezposelnih po vsem svetu, tem bolj je naraščala divja tekma v oboroževanju. L. 1935 je znašalo svetovno oboroževanje že dvakrat toliko kot v letu 1932. V enem samem letu od 1934. do 1935. je v sedmih velesilah naraslo oboroževanje za približno 1000 milijonov funtov. Združene države ameriške so 1. 1933 izdale za oboroževanje 31 milijard dinarjev, 1. 1936 pa že 56 milijard. Nemčija je potrošila v treh letih za oboroževanje 375 milijard. SSSR »zagovornica miru« je dala za oboroževanje 1. 1934 150 milijard, 1935. 240 milijard in leta 1936. 450 milijard dinarjev. Istočasno se je povsod povečalo število vojaštva v stotisoče in preko milijona.
Tudi bodočnost v tem oziru ne obljublja nobenih izprememb, ki bi dovoljevale več upanja. Države so obtežile svoje proračune za težke milijarde za vojne namene. Rusija ga je povišala za 100% v primeri z
1.	1935. Francija gradi svojo Maginotovo črto iz jekla in betona, ki bo sama veljala 12 milijard dinarjev. Prav te dni pa smo izvedeli iz Amerike, da zahteva Roosvelt v proračunu za 1. 1937-38 skoraj milijardo dolarjev, za 100 tisoč več kot lani za vojsko.
Ogromnost teh vsot se bolje da spoznati, če primerjamo z našim celotnim državnim proračunom, ki znaša le nekaj nad 10 milijard dinarjev. Da zaidejo pri tej tekmi v oboroževanju v največje težave male države, je razumljivo samo po sebi. Prisiljene so, da kakor otrok vzdrže korak z velikanom.
Delavstvo to vidi in se zgrozi. Za vojne in ubijanje se porabijo tolike vsote, če pa prosi oni, da naj mu država zagotovi boljši obstanek, pa navadno dobi kratek odgovor: Ni kreditov. Koliko javnih del bi se moglo izvršiti s tem denarjem, pri čemer bi se zaposlili delavci in dvignilo blagostanje države. Koliko šol, bolnišnic, knjižnic, znanstvenih in dobrodelnih ustanov bi se moglo začeti in vzdrževati z denarjem, ki ga požre nenasitni zmaj.
Tako pa nič tega. Nemčija zahteva »topove mesto masla«, čeprav istočasno sama uradno priznava, da ima še poldrugi
milijon brezposelnih, v resnici pa vsaj še 5 milijonov. Mussolini na topovih govori o »oboroženem miru« in o »oljčni vejici, zastraženi od bajonetov«. Popolnoma tako, kakor so nekoč Rimljani govorili: »Če hočeš mir, pripravljaj vojno«. V Ženevi organizira »kongrese za svetovni mir« država, ki se še vedno ni odpovedala svoji »sveti« nalogi, da zrevolucionira ves svet,
ki je istočasno najbolje oborožena in je zvišala svojo armado na 2 milijona.
Krščansko delavstvo pa ve, da vojne nevarnosti ne bodo odstranili ne nacionalizem, fašizem in komunizem, ampak samo resnično krščanstvo, katerega jedro je ljubezen do bližnjega. Dokler ne bo Evropa spet krščanska, bomo vedno trepetali pred šibo vojne.
Zanimivo tovarniško glasilo.
Na Jesenicah je začel izhajati nov list, ki se imenuje »Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe«. V uvodni besedi pravi list, da hoče buditi med vsemi čut odgovornosti pri delu in dvigati zavest, da je procvit podjetja v interesu vseh. Vsi nameščenci so člani ene družine, katere cilj je: procvit podjetja, zadovoljstvo delavstva, korist države in bodočnost! V prvi številki prinaša list obilo zanimivega gradiva. Predstavlja pa pri nas prvi tak poskus, kakor jih imajo v inozemstvu že v mnogih primerih ter so se tam prav dobro obnesli. V takih inozemskih tovarniških časopisih razlagajo tudi delavci svoje poglede z ozirom na podjetje, na izboljšanje obrata, pa tudi svoje zahteve glede mezd in socijalnih vprašanj, prav tako pa tudi vodstvo tovarne. Taka pereča obratna vprašanja se obravnavajo potem javno v glasilu brez vsake napetosti ter se na ta način prepreči marsikak spor, ki bi lahko zavzel nevarne in ostre oblike ter bi prinesel škodo delavstvu in tovarni. Če bo jeseniško glasilo, ki ga izdaja tovarna, urejevano na sličen način, znači to gotovo napredek v reševanju naših delavskih vprašanj.
500 rndartev ostalo v rovih.
V	rudniku Trepča, ki je last Angležev, je nenadoma in brez vsake napovedi izbruhnil zopet štrajk. 500 rudarjev je stopilo v stavko ter je ostalo v rovih. O ozadju tega štrajka se čujejo prav zanimive stvari. Rudnik v Trepči je bil svoječasno znan kot eden najbolj nazadnjaških v vprašanju delavskih plač in delavskih pravic. Rudarji so si morali s silnimi žrtvami in stavkami priboriti pri rudniški upravi razumevanje za svoje zahteve. Pri zadnji stavki pa je prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe, s katero so rudarji dosegli to, kar so zahtevali. Plače so se jim zvišale in tudi glede stanovanj je rudniška uprava obljubila, da bo upoštevala rudarske želje. Pri tem štrajku pravi rudniška uprava, da ni prelomila niti ene točke kolektivne pogodbe ter ni dala s tem niti najmanjšega povoda za štrajk. Tudi tajnik rudarske organizacije in Delavska zbornica zatrjujeta, da nista bila o vstopu v štrajk prav nič obveščena. Belgraj-ska »Politika«, ki sicer ob vsaki priliki drži z marksisti, piše, da je povzročilo štrajk šest levičarsko mislečih delavskih voditeljev, ki so hoteli s tem štrajkom dobiti rudarsko organizacijo v svoje roke.
Okrožni urad v preteklem mesecu.
OUZD v Ljubljani je objavil statistične podatke za mesec december. V primeri z decembrom 1935 se čuti znatno izboljšanje v skoraj vseh industrijskih panogah. Zavarovancev je imel OUZD v decembru 87.081, to je za 3386 več, kakor decembra
1935.	Tudi povprečna zavarovana mezda je poskočila v primeri z letom 1935. Decembra 1936 je znašala 22.56 Din ter je za 20 par višja od mezde v letu 1935. Povprečna mezda še vedno narašča, dasi zelo počasi. Vse to kaže na izboljšanje položaja na našem delovnem trgu.
Taka le Je statistika tujega kapitala:
29 podružnic, 48 afilijalk, pet tvrdk, ki imajo zveze s tujim kapitalom. Skupno: 82 družb z glavnico 1.581,8 milijonov Din, bilančna vsota pa znaša 4.338,3 milij. Din. Največji obseg zavzema francoski kapital, potem slede: angleški, švicarski, ameriški, češki, italijanski, avstrijski, belgijski in drugi.
20 milijard 120 milijonov rubljev za rusko vojsko.
Ruski proračun znaša 70 milijard rubljev ter je za 13 milijard višji od prejšnjega. Od tega se bo 20 milijard porabilo za vojsko, to je 15 milijard več, kakor lansko leto. To je menda v zgodovini sveta sploh največji izdatek, katerega je kaka država v enem letu in v mirnem času namenila za vojne priprave.
IMaročajte ..DELAVSKO FRONTO"!
Politične 'vesti.
Sestanek naše skupščine bo proti koncu meseca. Ta teden se je že sestal finančni odbor ter pričel s pretresom novega proračuna, prihodnji teden se pa sestanejo še ostali odbori, ki bodo razpravljali o novih zakonskih predlogih.
Posvetovanja srbske izvenparlamentar-ne opozicije. Nekoliko srbskih poslancev, ki so bili izvoljeni na programu dr. Mačka ob priliki Jevtičevih volitev, pa potem niso šli v parlament, se je te dni sestalo v Belgradu ter je imelo zanimivo konferenco. Govori se, da so ti poslanci sklenili, da pojdejo v parlament. Med njimi je tudi znani dr. Dragoljub Jovanovič, voditelj zemljoradniškega krila.
Velik shod JRZ se bo vrši! v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani. Bo to veliko mani-festacijsko zborovanje za Ljubljano ter okolico. Glavni govornik na shodu bo g. minister dr. Miha Krek, najbrže pa pridejo z njim še drugi voditelji JRZ. Shod se bo vršil v veliki dvorani Uniona.
V	Romuniji se baje pripravlja vladna kriza. Predsednik Tatarescu bode moral odstopiti, kot njegov (naslednik pa se imenuje general Avarescu.
Goring v Rimu. Nenadni preobrat v angleško-italijanskih odnošajih in sklenitev takozanega sredozemskega pakta je vznemiril Nemčijo, ki bi ji bilo mnogo na tem ležeče, da se Italija čimbolj naslanja na njo. Zaradi tega je odpotoval v Rim general Goring, da se informira o podrobnostih tega pakta in da skuša zopet pridobiti Italijo za Nemce. Baje pa namerava Goring potem odpotovati še naprej in sicer h generalu Francu.
Vojna v Španiji. Še vedno ni prinesla odločilne zmage ne eni, ne drugi stranki. Bojujejo se sedaj prav za prav ne več Španci, ampak na obeh straneh plačani najemniki iz vseh delov sveta. Na Francovi strani se bore največ Marokanci, pa Nemci in Italijani, na strani rdeče marksistične vlade pa francoski in ruski komunisti ter razna rdeča navlaka, ki so jo komunistični agitatorji zbrali po vsem svetu. Španci dajejo samo še teren za te borbe, ki jim uničujejo njihovo zemljo ter puščajo za seboj razvaline. Boljševizem je pahnil državo v strahovito nesrečo.
Franco srdito napada Madrid ter je dosegel zopet nove uspehe s tem, da je presekal zvezo med Escorialom in Madridom ter obkolil prestolico tudi s severa. Rdeči so že začeli sedaj Madrid izpraznjevati ter se seli iz prestolice tudi civilno prebivalstvo. Na jugu pripravlja sedaj Franco napad na Malago, ki jo branijo ruski boljševiški oddelki.
Nevami zapletljaji v Maroku. Nemčija, ki podpira nacionaliste v Španiji, je dobila od njih kot protiuslugo gospodarske koncesije v španskem Maroku, zlasti pravico do izkoriščanja rudnikov. Nemci so poslali v Maroko vse polno inženjerjev in svojih delavcev. Franciji pa je seveda silno neprijetno, če bi se Nemčija vgnezdila v španskem Maroku ter ga začela gospodarsko izkoriščati. Zagrozili so, da bodo s svojimi afriškimi četami zasedli španski Maroko, če se Nemci ne umaknejo. Poslali so na maroško obalo vse svoje bro-dovje ter skušajo pridobiti tudi Angleže za odločen nastop proti Nemčiji. Zdi se, da se bo Nemčija umaknila ter bo odstopila od svoje namere. Vsekakor pa je sedaj položaj zaradi španskih dogodkov silno napet ter sliči sodu smodnika, da bi zadostovala le neznatna iskrica, pa zopet lahko izbruhne strahovit svetovni požar.
Rusija uvaja zopet odvetnike. Boljševizem je v Rusiji poleg drugih stanov odpravil tudi odvetniški stan, češ, da je to meščanska ustanova. Sedaj pa so v Rusiji zopet priznali odvetniškemu stanu pravico do javnega udejstvovanja. Zopet nov znak, da še Rusi obračajo boljševizmu in komunizmu hrbet ter posnemajo čimdalje bolj »meščanski« zapad.
Na kitajskem ni miru. Kljub sporazumu, ki je bil dosežen med obema kitajskima maršaloma Cangkajšekom in Cang suljanom, traja v pokrajini Sianfu upor še naprej. Uporniki so sedaj zasedli tudi že glavno mesto te pokrajine. Njihova armada šteje 40.000 oboroženih mož. Uporniki pravijo, da ne bodo mirovali poprej, dokler vlada ne napove vojne Ja pončem.
Komunistični zaroti so prišli na sled na Japonskem. Aretirali so 350 vidnejših oseb, ki so vodile komunistično agitacijo.
Dr. Gosar m Krštanshl socializem.
Pred nami leži celotno delo dr. Gosarja »Za nov družabni red«, obstoječe iz dveh knjig, ki obe skupaj obsegata okrog 1600 strani. V obeh knjigah je predstavil dr. Gosar svojo zamisel o preureditvi družbe, ki jo je pričel snovati že takoj po vojni in jo razpletal, dokler ni končal tega zadnjega dela. Knjigo je izdala Mohorjeva družba; nudi nam vpogled v vsa vprašanja, ki so v zvezi s kršč. socialnim gibanjem in je zato razumljivo, da jo mora poznati vsak naš prijatelj, ki hoče biti podkovan temeljito v teh zadevah.
Nas zanima zaenkrat le odnos dr. Gosarja do »krščanskega« socializma, ki so ga razvijali naši kršč. socialisti, zbrani okrog JSZ v listih »Delavske Pravice«, »Besede«, »Ognja« in Mladega Plamena« od leta 1928 do 1935.
Dr. Gosar nam je imenoval svojo zamisel o preosnovi družbe »kršč. socializma«, čeprav nima njegova teorija ničesar skupnega z marksizmom, katerega ravno naj-Ijuteje napada in razkriva njegove temeljne zmote. Ker pa obsoja okrožnica »Qua-dragesimo anno« tudi naziv »kršč. socializem«, izjavlja dr. Gosar na strani 158, »da bo namesto tega imena rabil odslej ime krščanski socialni aktivizem«.
O	»krščanskem socializmu« belih socialistov, zbranih okrog JSZ, izjavlja dr. Gosar v knjigi »Za nov družabni red« to-le: »Po vojski se je pojavila drugod in pri nas posebna struja tako zvanih religioznih oziroma krščanskih socialistov, ki^ težijo za tem. da bi se marksizem in krščanstvo nekako spojila, marksizem hočejo ,pokrstiti‘ ali kakor so pri nas rekli .poduhoviti', da bi mu odvzeli protikrščansko ost. Vendar je sleherna misel o nekaki oploditvi marksističnega socializma s krščanstvom abotna. Vsakršna notranja zveza med marksizmom in krščanstvom je nemogoča. Sleherni poizkus poduhoviti (zlasti v krščanskem smislu) marksizem, je popolnoma nesmisel.« (Str. 150 in 151).
»Tistim, ki bi hoteli še nadalje vztrajati na tej zgrešeni poti, preostaja samo še, da odkrito odrečejo Cerkvi pokorščino ter gredo svoja pota ... Kdor se hoče bratiti z marksizmom, pa naj bo tudi le radi tega, ker bi ga hotel pokristjaniti, mora vedeti, da ravna proti jasni papeževi odločbi.« (Stran 155.)
»Tako zvani religiozni oziroma krščanski socialisti so napravili z imenom krščanski socializem zmedo, ki je tembolj vredna obžalovanja, ker so s tem tudi
Domače vesti-
pravi krščanski socializem postavili popolnoma v napačno luč.« (Stran 157.)
»... razne novejše, tuje in domače krščansko socialistične struje, ki v svojem stremljenju, da bi se kar najbolj prilagodile delavskim težnjam, odkrito posnemajo marksizem, njegov nauk in njegovo taktiko, tako da se po svoji socialni in gospodarski vsebini skoro ne ločijo od njega.« (Stran 233.)
» ... nam bo jasno, zakaj se razne novejše, krščansko socialistične struje, ki bi se rade z odločnostjo uveljavile med delavstvom, v ekonomskem pogledu le še bolj naslanjajo na marksizem ...: ali morajo priporočati reforme, o katerih vsakdo vse ali vsaj čuti, da se ne bodo nikdar uresničile, ali pa morajo v marksizem.« (Stran 341.)
Dr. Gosar je leta 1931 predaval na univerzi odstavke iz sedaj izišle knjige. Njegov nastop bivšim tovarišem od JSZ ni bil prav nič všeč. V njihovem imenu ga je napadel v »Del. pravici« g. Atom, v glavnem trdeč, da je dr. Gosarjev nauk materializem in da se je mož zelo izpremenil od prvih povojnih let. V odgovor je dr. G. med drugim zapisal, »da ne more dopustiti, da bi čitatelji »D. P.« dobili vtis, kot da je svoje nekdanje nazore tako izpremenil, da blagoslavlja, kar je nedavno preklinjal.« Dalje je priporočil, »da bi bilo čim več takih, ki bi hoteli obravnavana vprašanja resno in brez predsodkov študirati, da bodo mogli utemeljeno ovreči nauk. Seveda, če se jim to posreči, bo pokopan prav tisti kršč. socializem, zaradi katerega so mu nekateri ob zadnjem katoliškem shodu pritrjevali, danes, ko prav isto učim, pa me grajajo.«
Vse to nazorno osvetljuje razmerje dr. G. do naših kršč. socialistov, ki se tako često nervozno branijo, češ, da jih svet po krivem dolži krivih potov in marksizma. G. dr. Gosar je profesor na ljubljanski univerzi in se sistematično bavi s socialnimi vprašanji. Torej dobro ve, kaj je marksizem. Zato citiramo njegove pisane izjave. Iz teh pa sledi, da kritiki belih socialistov le niso tako zlobni, kot bi rada dopovedala »Delavska Pravica« in da je očitek o posnemanju marksizma utemeljen. Iz dr. Gosarjeve obrambe iz 1. 1931 pa tudi vidimo, da so beli socialisti brez stalne in ravne linije, ki je pa ravno krščanskemu delavskemu strokovnemu gibanju tako krvavo potrebna.
Smrt stare vzgojiteljice. V zavodu mariborskih Šolskih sester je umrla v starosti 76 let sestra Amalija Jančič. Dolga leta je bila učiteljica in priznana vzgojiteljica našo ženske mladine. Rajna je bila doma od Sv. Trojice v Slov. goricah.
Smrtna žrtev fantovske podivjanosti. V krčmi šimik v Otiškem vrhu pri Dravogradu je došlo ob priliki veselice med pijanimi fanti do splošnega pretepa. Rajmund Zajc je pograbil steklenico od sodavice in jo je vrgel mlademu Romanu Levingerju iz Goriškega vrha s tako silo v sence, da se je zgrudil zadeti mrtev. Smrtna žrtev fantovske podivjanosti je prišel ob treh čez polnoč v omenjeno gostilno po svojega starejšega brata, da bi ga privedel domov in ga je doletela čisto po nedolžnem smrt.
Neuspela sleparija z gasilsko štampiljko. Pred dobrim letom je uspelo sleparju, da je s ponarejeno naročilnico gasilske čete v Kamnici pri Mariboru osleparil več mariborskih trgovcev. Goljufija je prišla na dan, ko so trgovci tirjali denar za blago in se je izkazalo, da se kamniškim gasilcem niti sanjalo ni o kaki naročbi. — Pred nedavnem je prijeti goljuf na sličen način s potvorjeno štampiljko gasilcev iz Kamnice naročal pri mariborskih trgovcih z žganjem žganje in likerje. Ko se je oglasil pri trgovcu Perhavcu v Gosposki ulici, se je temu le zdelo sumljivo, da bi rabili kamniški gasilci za veselico toliko žganih pijač. Telefoniral je predsedniku čete in se poučil, da gre za sleparja, katerega so vtaknili pod ključ.
Zlobno blatenje duhovščine s sliko, ki je vzeta iz mariborske ilustrirane »Svobode«
Huda nesreča 22 letne uslužbenke. Marija Kuralt, doma iz Studencev pri Mariboru, je usluž-bena v trgovini predtiskariji M. Temerlove na Slomšekovem trgu v Mariboru. Ko je prišla 12. januarja zjutraj na delo, je bušil plamen iz peči in se ji je užgala obleka, že vsa v ognju je zbežala iz trgovine na trg, kjer jo je zagledal v obupnem stanju krojaški vajenec. Stekel je po vodo, jo oblil in jo otel gotove smrti. Hudo opečeno so prepeljali reševalci v bolnico.
Bazne manjše nesreče v Mariboru. V mariborskih železniških delavnicah je padec težkega hloda zdrobil kost na nogi 27 letnemu ključavničarju Avguštinu Male s Tezna. — Dne 7. jan. zvečer je hotel tovorni avto neke tekstilne tvrdke pri Magdalenskem parku preko železniškega tira. Ko je bilo vozilo na tiru, sta padli obe zatvomici. šoferju ni preostalo drugega, kakor da se je zaletel z avtomobilom ob zatvor-nico, jo prelomil in v zadnjem hipu ušel večernemu koroškemu vlaku. — Mesar Jožef Lončarič se je peljal na kolesu proti kolodvoru. Pri frančiškanski baziliki ga je vrgel avtomobil s kolesa na pločnik. Lončariču se ni zgodilo nič hudega, pač pa mu je čisto polomil avtomobil kolo. — Osebni avto je na Košakih vrgel s kolesa v obcestni jarek hotelskega slugo Alojzija Njivarja, ki se je pri padcu poškodoval na glavi in po obeh rokah. — Ma Meljski cesti je avto povozil 26 letno tovarniško delavko Terezijo Rancinger s Košakov. Rancingerjeva je obležala nezavestna, ima hude notranje poškodbe ter zevajoči rani na glavi in desni nogi. — Pavel Do maden, 44 letni zidar od Sv. Miklavža pri Hočah, se je peljal na kolesu proti domu. Na Tez nu ga je podrl avto in si je pri padcu zlomil nego. — V Grajski ulici je kolesar povozil 13
K ih Km
: 'A 'Ji
mm m
M	'	^'	1
iiiiii
Po zgledu boljševiške Rusije. Kakor v Rusiji skuša tudi mariborska »Svoboda« predočiti delavstvu Katoliško akcijo kot surovo bojno organizacijo
letno Justino Medved iz Rance pri Pesnici. Medvedovo so prepeljali z notranjimi poškodbami in z rano na glavi v bolnico.
761 koles ukradenih. V območju mesta Maribor je bilo lansko leto ukradenih 761 koles.
Na podlagi novoletne amnestije je bilo izpuščenih iz mariborske moške kaznilnice 43 kaznjencev, ki so bili odpremljeni v domovinske občine. Pomilostitev je na smrt obsojenemu morilcu Govediču, ki je umoril in izropal 16 letnega Puschauerja v grabi pri Kamnici, spremenila smrtno obsodbo v dosmrtno ječo.
žalostna pesem noža. Zadnjo nedeljo zvečer je došlo v Brezju pri Mariboru med popivajočimi fanti do pretepa, v katerega je posegel tesarski pomočnik Štefan Cofnik, da bi pretepače raz-miril. Eden mu je za pomirjevalno posredovanje zasadil dvakrat nož v glavo. — Janez Vindiš, 37 letni viničar iz Hoč, je stopil na večer iz gostilne in že je bil od neznanca petkrat zaboden z nožem. Oba ranjenca so spravili v mariborsko bolnico.
Usodepoln padec s podstrešja. V ptujsko bolnico so oddali 12 letnega posestniškega sina Franca Ceh iz Spuhlje. Fant je padel s podstrešja in si je zlomil dvakrat levo roko.
Smrtonosen padec otroka v lonec vrele vode.
V	Printovcu v občini Sv. Kunigunda ob severni meji je padel v lonec preveč vroče vode 18 mesečni Dolfek štruc, sinko delavca. Otrok se je tako hudo opekel, da je umrl v strašnih mukah.
Služkinja oškodovala gospodarja za nad osem jurjev. Trgovcu in krčmarju Jožefu šefu v Sladkem vrhu ob severni meji je pofatila služkinja tekom enega leta 8775 Din. Pri zaslišanju po aretaciji je deloma priznala očitano ji nepoštenost.
Vlom v odvetnikovo viničar!jo. V Vrholah pri Pragerskem je dobila viničarija mariborskega odvetnika dr. Hojnika nezaželjen obisk. Vlomilci so odnesli iz viničarije posteljnine in drugih predmetov za 1200 Din.
Trije kralji — tatovi. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju so prišli neznanci pet v noči za Tri kralje k posestniku Francu Orniku. Ko so odpeli, so se splazili v posebno sobo, iz katere so odnesli obleke in posteljnine za 3000 Din.
Otroka rešili iz goreče koče. Marija Mohorko, kočarica v Nadolah pri Žetalah, se je podala k sosedi in pustila samega 2% letnega sinčka. Franček se je pričel igrati s tem, da je trosil vroč pepel po postelji, ki se je vnela. Ker so bila vsa okna skrbno zaprta, se je po koči tako kadilo in je otrok padel v nezavest od dima. Sosedi so slednjič opazili, da silijo oblaki dima skozi špranje pri oknih in so šli pogledat. Ko so odprli vrata, jim je švignil plamen nasproti in so komaj odnesli nezavestnega fantka ter ga spravili v bolnico. Koča je zgorela do tal.
Uboj radi preobilice žganja. V Partinju v občini Jurjevski dol v Slov. goricah so kuhali pri nekem posestniku žganje. Ob tej priliki se je nateplo več moških, ki so si preveč privoščili žgane pijače in je došlo do prepira med 30-letnim Rudolfom žvakler in Albinom Senekovič. Ostalim je uspelo, da so prepirljivca spravili na hladno in sta krenila proti domu. Na povratku sta se zopet sprla in žvakler je z ročico ubil Senekoviča.
Vlomilci v viničarije na delu. Cela družba
drznih vlomilcev je vlomila v noči na zadnjo nedeljo v Kočkem vrhu pri Gornji Radgoni v dve viničariji, iz katerih je odnesla 150 1 vina in 40 1 žganja. Isti uzmoviči so obiskali na Peščenem vrhu še dve viničariji, iz katerih so si privoščili vina in 26 1 žganja.
Tolovajska napada. V okolici Gor. Radgone beležijo zadnje dni dva roparska napada. Mizarja Ivana Zemljiča iz Pregrade pri Gor. Radgoni sta napadla, ko se je vračal na kolesu proti domu, maskirana tolovaja in sta mu iztrgala listnico s 1400 Din. — Isto noč se je pojavila cela tolovajska banda pri krčmi Ivana Kukovec v Lomanošah in je skušala vlomiti skozi okno. Bo-lani gostilničar je čul ropot ter je poklical hčerko, kateri je uspelo, da je vzbudila sosede in so roparji nato pobegnili.
Krvava ljubezenska žalolgra. Nedaleč od mesta Čakovec so našli v gozdu v mlaki krvi in v brezzavestnem stanju 23 letnega mesarskega pomočnika Dragotina Markoviča iz Ljubljane, ki je bil zaposlen v zadnjem času v Čakovcu. Poleg njega je ležala ustreljena 33 letna Elizabeta Zadravec, žena ključavničarja Štefana Zadravec, ki je vzdrževala z Markovičem nedovoljene zveze. Stanje Markoviča, katerega so spravili v čakovško bolnico, je brezupno.
Glavn. krivec obsojen na 16 let — pomagač na 5 let. Po okraju Gornji grad je bil precej časa strah tamošnjega prebivalstva 25Jetni brezposelni delavec Ivan Bezovšek, ki se je navadno zadrževal pri Kotnikovih v Tiroseku. V noči od 3. na 4. september 1. 1. je udrl pri Sv. Florjanu pri Gornjem gradu v spremstvu tovariša Jožefa Kotnika iz Tiroseka v stanovanje Jožefa Štiglica. Tolovaja sta prisilila prestrašene domače s samokresi, da so ^dvignili roke kvišku in sta zahtevala denar. Bezovšek je oddal v pokrepitev strahu več strelov in je zvezal gospodarju roke na hrbtu. Roparja pa sta morala od Stigličevih pobegniti brez plena, ker so ustrahovani domači le začeli vpiti na pomaganje. Obtožnica očita Bezovšeku 15 vlomov in tatvin v znesku 90.000 Din. Ko je bil tolovaj zaprt v Celju, je v zaporni celici odtrgal od mize nogo in z njo napadel zunaj na hodniku dva paznika, ki sta ga komaj in komaj ukrotila. Bezovšekov tovariš Kotnik je z ukradenim denarjem Bezovšeku kupoval obleko, živež in razne druge potrebščine. Dne 8. januarja je bil Bezovšek v Celju obsojen na 16 let ro-bije in po prestani kazni pride za. 5 let v prisilno delavnico. Kotniku so prisodili 5 let.
Padec z lestve 4 m globoko. Na skladišču tvrdke D. Rakusch v Celju je padel 44 letni sluga Franc Lubej iz Gaberja z lestve 4 m globoko in je obležal s prebito lobanjo. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico.
Uboj ali slučaj? Zadnjo nedeljo v noči sta se srečali pred steklarsko kolonijo v Hrastniku dve pijani gruči in je prišlo do pretepa. Mrtev je obležal 44Ietni steklar Štefan Uldrijan. Raz-telesenje trupla ni ugotovilo nobene hude poškodbe in je lahko, da je imenovani nenadoma podlegel kaki kapi. Uldrijan zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Po tiralici dalje časa iskani vlomilec aretiran. Ivan Škapin, po poklicu strojni ključavničar, je rojen in pristojen v Vipavo ter star 34 let. Radi raznih zločinov je že bil 12 let zaprt. Kot italijanski državljan je služil vojake v abesinski vojni. Komaj se je vrnil iz Abesinije, je prenesel svoj vlomilski delokrog na naše ozemlje. Osumljen je, da si ji prilastil ob priliki vloma pri
Kunstlju na Vrhniki 60.000 Din in pri vlomu v prostore tvrdke Bata v Ljubljani 36.000 Din. Naše oblasti so ga zasledovale s tiralico. Dne 8. januarja krog 10. ure zv&Ser ga je izsledila in obkolila ljubljanska policija, kateri se je zoperstavil s samokresom. Eden od stražnikov je tolovaja pogodil s kroglo skozi mečo na nogi, nakar se je udal in so ga pripeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je rana brez vsake nevarnosti. Iz bolnice so premestili Škapina v bolniško sobo na sodišču, kjer ga bodo lažje stražili.
Vlomilec ukradel psa. V Zapogah pri Smledniku na Gorenjskem je uporabil neznan vlomilec zgodnjo službo božjo na praznik Treh kraljev za vlom v župnišče. Zastonj je stikal za denarjem. Odnesel je župniku za 400 Din raznih predmetov, samokres in odpeljal je s seboj mladega psa. Iz Zapoga je krenil v Skaručno, kjer je bil v odsotnosti domačih, ki so bili v cerkvi, na tatinskem delu v krčmi Inglič. Od službe božje prehitro se vmuli so prepodili lopova, katerega so videli, kako je na pobegu vlekel za seboj psa, ki se mu je pozneje zmuznil z vrvice in utekel nazaj na svoj pravi dom v župnišče v Zapoji.
Na Draveljskem ]>olju prijeti tatinski cigani. Cigani iz družin Levakovičev in Hudorovičev so obiskali Vranjo vas pri Brezovici. Na dveh mestih jim je pri vlomih spodletelo, ker so bili pravočasno pregnani. Sele pri tretjem kmetu so izpraznili kurnik. Nato so vlomili v hišo Jožefa Marinka in mu odnesli raznih reči za 2000 Din in pobegnili proti Logu, kjer so se utaborili. O ciganskem pohodu obveščeni orožniki so obkolili tabor, v katerem so tatovi pekli in kuhali ukradene kure, a je moškim uspel še pravočasno pobeg in so ostale samo še ženske. Od žandar-merije obveščena ljubljanska policija je aretirala na Draveljskem polju 3 Hudoroviče in 5 Le-vakovičev.
Prevoz treh ponesrečencev v ljubljansko bolnico. V Podgori pri Št. Vidu so se splašili konji 47 letnemu kovaču Jožefu Ribnikarju, ki je padel z voza in si zlomil levo nogo. — V Zlatem polju pri Lukovici je nekdo napadel s kolom 30 letnega delavca Viktorja Pogačarja ter ga poškodoval na glavi. — Andrej Kunčič, 23 letni •posestnikov sin z Begunj, je padel pod s hlodi naložene sani. Teža mu je stisnila prsni koš in je dobil smrtno nevarne poškodbe. Omenjene tri poškodovance so prepeljali v bolnico v Ljubljano.
Iz neznanega vzroka pod vlak. Zadnjo nedeljo zjutraj se je vrgla na Ježici pri Ljubljani pod kamniški vlak 17 letna Slavka Košiček iz Trnovega. Lokomotiva je nesrečno deklino čisto razmesarila.
Nesrečna smrt starčka. 701etni Ignac Trček iz občine Trata pri Škofji Loki se je vračal na večer domov. Padel je z brvi, ki vodi čez grabo in si ni mogel pomagati kljub nizki vodi. Utonil je in še zmrznil.
Večji in manjši požari. V soboto 9. januarja kmalu popoldne ze izbruhnil ogenj pri posestniku Antonu Puklavec v Loperčicah pri Ormožu. Vsled silnega vetra je plamen takoj preskočil na hiše in gospodarska poslopja sosedov Antona Tron, Tomaža žibret in Franca Horvat. Čeravno so bili gasilci pridno na delu, je imenovanim posestnikom zgorelo vse in znaša škoda pri malenkostni zavarovalnini več sto tisoč Din. — V Koserjevi ulici v Mariboru se je vnela \ Učiteljskem domu lesena prevleka sten in od te že tudi tramovje v stropu. Hitro na pomoč prispeli gasilci so preprečili nadaljni razmah nesreče. — Na Sv. Planini je pogorelo leseno poslopje, ki je služilo kot stanovanjska hiša, hlev in Skedenj za živinsko krmo. — Posestniku Martinu Tamše v Vrhah je pogorelo 42.000 Din vredno gospodarsko poslopje. — V Zalogu pri Ljubljani je uničil ogenj posestnici Mariji Ložar v nedeljo 10. januarja tri gospodarske objekte. — Na Barju je zgorel Kušarjev dvojni kozolec in prizidana mizarska delavnica. — V Kovačji vasi pri Slov. Bistrici je uničil ogenj v zgodnji jutranji uri novo gospodarsko poslopje posestniku Maksu Kolarju, ki ima 30.000 Din z zavarovalnino krite škode. — Nočni požar se je pojavil v vasi šikole na Dravskem polju v občini Cirkovce na škednju posestnika Vincenca Kušar. S Skednja se je razmahnil ogenj na vsa druga gospodarska poslopja, ki so zgorela do tal s 30.000 kg sena in z raznim orodjem.
Ali sl že obnofli naročnino?
škoda znaša 40.000 Din in je delno krita z zavarovalnino. Vzrok požarne nesreče še ni pojasnjen. — V Dornovi pod Ptujem je upepelil ogenj vsa gospodarska poslopja posestniku Martinu Šeguli. V obeh zadnjih požarnih slučajih so obvarovali gasilci, da ni zavzel ogenj večjega obsega.
Zelezmčapsha
Statistika železniškega omrežja v naši državi. V letih 1918—1934 je bilo v Jugoslaviji zgrajenih 1292 km novih železniških prog. Od teh: na ozemlju belgraj-skega železniškega ravnateljstva 851 km (65.9%), subotiškega 28 km (2.3%), zagrebškega 233 km (18%), sarajevskega 120 km (9.2%), ljubljanskega 60 km (4.6 odstot.). Za te nove proge se je porabilo, da primerjamo samo belgrajsko in ljubljansko železniško ravnateljstvo, za belgrajsko 1500 milijonov dinarjev, za ljubljansko 120 milijonov dinarjev. In novih železniških nameščencev je bilo pri bel-grajskem ravnateljstvu sprejetih 5000, pri ljubljanskem 300. Povprečen državni prirastek železniškega omrežja je znašal 16%. Belgrad je dobil v resnici 41%, Slovenija 5.5%. Leta 1934 pa je bilo v gradnji na ozemlju belgrajskega ravnateljstva 253 km, na ozemlju vseh drugih ravnateljstev pa niti lkm! — Statistiko prinašamo v potrdilo, da je popolnoma upravičena borba Slovencev za politično in gospodarsko samoupravo.
Itivapnah
hiiiiiiiiiiiiii
lvilllllilillllllillllll'1'l
Nova kolektivna pogodba KID. V torek dopoldne so se začela v poslopju Trgovske zbornice v Ljubljani pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe med predstavniki Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in tovarniškega delavstva. Pri razpravi so zastopali podjetje KID šef delovnega urada ing. Petrovčič, ing. Rekar in Bernhard, Delavsko zbornico je predstavljal Jurij Stanko, mesto Jesenice banski svetnik Peter Amež, od strani delavskih zastopnikov pa so bili navzoči: Zveza združenih delavcev, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in Savez metalnih radnika. Zanimivo je, da so se ostale tri organizacije zopet branile, da bi prisostvovali pogajanjem predstavniki Zveze združenih delavcev, so pa pri tem žalostno pogorele. Prvi dan pogajanj so se vršile pravzaprav same formalnosti, edino da se je proti zaključku prečital novi predlog o kolektivni pogodbi ter obrazložilo dodatno pokojninsko zavarovanje delavstva KID.
V sredo dopoldne se je razpravljanje nadaljevalo. Delavsko zastopstvo je zahtevalo, da morajo prisostvovati pogajanjem tudi obratni zaupniki, čemur je predstavništvo podjetja ugodilo. Zanimive debate so se potem pričele o posameznih točkah predloga za kolektivno pogodbo, ki so ga stavile KID. Opazilo pa se je, da so prišli predstavniki delavstva na pogajanja premalo pripravljeni ter da nimajo še izdelanega svojega protipredloga. Pogajanja se še nadaljujejo ter se bodo najbrže precej zavlekla.
V interesu podjetja in delavstva je, da se doseže obojestranski zadovoljiv sporazum.
Celje. Z nameravano uredbo o minimalnih mezdah bi se zboljšalo le nekaterim najslabše plačanim, dočim bi se vsem drugim znižalo. Po naših tovarnah plačujejo v posameznih objektih 4 do 4.50 Din na uro nekvalificiranim delavcem. S to plačo se še nekako živi po človeško. Po novem načrtu nam lahko te plače padejo na Din 2.50 na uro. Kako si pa naj potem oskrbimo zdravo stanovanje in tečno hrano, ker od tega se še vsakemu odtegne odbitek. Delodajalec zna
posebno danes izkoristiti delavca in bo še bolj priklenjen na njegovo milost, ako mu iz dobre volje kaj zboljša. Ne jemljem tukaj v obzir tistih, ki na plačilni dan prodajo tudi svojo pamet gostilničarju. Lahko vidimo toliko bednih družin, ki si najnujnejše ne morejo privoščiti. Tudi ne tistih, ki so pri svojih dobrih plačah hujskali druge na stavko, in je njihova prevzetnost bila usodna, da so potem še to izgubili, kar so imeli. Prosimo gospode ministre in bansko upravo, naj nam vsaj teh nizkih plač ne znižajo, naj bi se uravnale plače po krajevnih razmerah in po vrednosti dela. Delavec, ki se vsaki dan nasiti s plinom in prahom, bi si mogel privoščiti včasih tudi kozarec vina.
Hrastnik. Steklarna v Hrastniku je te dni slavila svoj zlati jubilej. Tvornica je sicer starejša, ker jo je zgradil že leta 1858 generalni direktor tržaškega Lloyda Heider. Toda takrat je bila steklarna še majhna in prav razvijati se je začela leta 1886, ko jo je prevzel na čeho-slovaškem pristojni VVilhelm Abel. Od takrat se je tovarna stalno dobro razvijala, da ima danes okoli 950 delavcev. Tovarno vodita sedaj sinova ustanovnika inž. Wilhelm in Rihard Abel. Steklarna se je leta 1917 spopolnila, ko je prevzela še tvornico steklenic v Rogatcu, leta 1920 keramično tvornico v Petrovčah, leta 1924 pa je bila ustanovljena nova steklarna v Rogaški Slatini. Končno je prevzelo podjetje leta 1928 še steklarno v Paračinu, da je danes v vseh teh podjetjih, združenih v d. d. »Združene steklarne«, zaposlenih okoli 2500 delavcev.
Oz TOlaP5Kita, pevipjev/^^-
Senovo-Rajhenburg. Podružnica ZZD na Senovem priredi na željo članstva 17. t. m. ob 9. v Slomšekovem domu v Rajhenburgu shod. Delavstvo je prišlo do spoznanja, kako je potrebna v njenih vrstah organizacija in to organizacija poštenega delovanja. Vabimo torej rudarje na ta shod, na katerem bo govornik iz Ljubljane obrazložil, kako potrebno je v sedanjih razburkanih časih organizacija delavstva. Zato kličemo na svidenje v nedeljo 17. t. m. v Slomšekovem domu!
Vestnik ZZD.
Tehnično osobje Narodnega gledališča v Ljubljani. Tudi pri nas smo ustanovili stanovsko organizacijo tehničnega osobje Narodnega gledališča v Ljubljani. Priključili smo se kot podružnica ZZD v Ljubljani ker smo to smatrali za naše razmere edino na mestu. Organizacija nam je bila nujno potrebna in smo hoteli z isto že neštetokrat na dan, pa do zdaj nam to ni uspelo. Zdaj je organizacija tu in hočemo za-početo delo izvesti do konca in to vsemu članstvu v dobro. — Prišli pa so od gotovih strani razni pomisleki radi naše podružnice. Zagotavljamo pa dotične gospode, da je naša organizacija popolnoma stanovskega značaja, kakor je naša matica ZZD samo strokovna. Ker so pa naše razmere v Narodnem gledališču popolnoma drugačne kot ostalega delavstva, hočemo, da pride do čim prejšnjega zbližanja z zagrebškimi in belgrajskimi tovariši, ker je gotovo, da v skupnosti pomenimo več kot posamezno. Zato apeliramo na vse članstvo tehničnega oso-bja Narodnega gledahdča v Ljubljani, organizirajte se, ker le v skupnosti je moč!
Viničarski vestnik.
Hua mraz — strah viničarjev. Zopet smo dobili po Slov. goricah mrzlo vreme z mrzlimi vetrovi. Nekateri viničarji se povprašujejo: Kaj bo? Imamo celo primere v zadnjem času, da so mnoge koče v tako slabem stanju, da se vidi celo skozi leseno steno in to predvsem v starih kočah, ki razpadajo. Viničar je sedaj v mrazu s svojo družino izpostavljen bridki usodi. Koče so mrzle, skozi luknje brije oster veter, deca leži v postelji, ker nima obleke za šolo, drv ni, kruha ni, celo krompirja že primanjkuje, ki je mnogokrat edina hrana. Viničar v mrazu s slabo obleko in obutvijo hodi v gozd kopat štore.
Ves dan prezebuje pri slabi hrani in napornem delu za sebe in svojo družino. Kdo pa je kriv temu ? Mnogi bodo rekli, viničar sam in mu marsikaj očitali. Ni kriv viničar, ampak oni, ki nimajo nobenega čuta do viničarskega stanu in ki gledajo samo na dobiček. Veliko več pa je kriva lanska slaba letina, ki je zadela vse gospodarske panoge ozir. prizadet je tudi kmet, ki bo celo sam stradal. Viničarji želimo vsaj več kuriva za zimo, drugo bomo vse prenesli.
svelU
SLIKA ŽIVLJENJA NEMŠKEGA DELAVCA.
»Frankfurter Zeitung« od 31. decembra 1936 je prinesla o življenju delavca v Nemčiji tole sliko:
Delavec, 40 let star, poročen, a brez otrok, zasluži po vseh odtegljajih okoli 34 mark na teden ali 140 mark na mesec. Od tega plača za stanovanje (eno sobo s kuhinjo) 43 mark, torej približno eno tretjino, za električni tok in plin 7 do 9 mark, za kurjavo pa 5 mark. Za prehrano se računa za dve osebi 2 marki na dan, torej 60 mark na mesec.
Da izda delavec le 2 marki na dan za osebo, pa se sme kuhati le enkrat na dan. Glavna jed je zvečer. Za kosilo si vzame delavec jed s seboj, žena pa si pogreje ostanek večerje za opoldne. Za kruh se računa dnevno en funt, na kruh se ne namaže več surovo maslo, temveč margarina, ki velja 65 do 96 fenigov za funt (pol kilograma). Krompirja se potrošita dnevno 2 funta. Krompir se navadno zakuha skupno z mesom ali ribo. Le ena jed je običaj v delavski rodbini. Seveda se navadno uporablja le najcenejše meso ali kosti, le izjemoma skuha gospodinja tudi kaj boljšega. Sir se kupuje le najcenejši (po 25 do 30 fenigov za četrt funta), prav tako mesni izdelki. Zelo malo se porablja sočivje, več pa zelja, repe in zelene solate. Topla večerja zato za dve osebi dostikrat ne velja več ko 25 do 30 fenigov. Kadar gre gospodinja na trg, še navadno ne ve, kaj bo kupila, temveč kupi to, kar se ji zdi najcenejše.
Po izdatkih za stanovanje, hrano, plin, električni tok in kurjavo ostane delavcu še 24 mark. Za pranje porabi gospodinja navadno 4 do 5 mark, za tobak delavec okoli 2 marki, ker kadi samo pipo, ne pa cigaret. Ostanek mora zadostovati za nabavo perila in obleke. Če si kupi delavec novo obleko, potem je s tem njegov proračun obremenjen za najmanj tri mesece. Za zabavo in pijačo torej delavcu ne preostaja skoraj nič.
Toda ne dobivajo vsi delavci po 140 M mesečno, temveč mnogi dobivajo tudi manj. Ti se morajo seveda še bolj omejiti.
Seveda pa bi bil račun napačen, če bi pretvorili teh 140 mark v dinarje po uradnem tečaju 17.50 Din za marko. Kajti draginja v Nemčiji je neprimerno večja, kar sledi že iz tega, da računa za osebo kot minimalni izdatek eno marko na dan.
#
SOVJETSKO POSREDOVANJE V ŠPANIJI
Na zahtevo sestanka Velikega Sveta za neumešavanje, ki je bila izrečena v Londonu, je italijanski poslanik za Veliko Britanijo g. Grandi podal točna poročila o
Rene Bazin
8
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Čokan.
Liste, ki so jih včasih kupili na semnju, od raz-našalca ali v trafiki, je najprej prebral gospod Fortie, potem gospa, potem služkinja nato delovod-jeva družina in nazadnje so prišli, že vsi raztrgani, črke že vse zamazane radi prijemanja, radi vlačenja po mizah, zvečer k ležiščem in ob soju okroglih svetilk so jih brali hlapci, ki so brali predvsem podlistke radi ženskih dogodbic in razna državna dejanja, da jim od tega ni ostalo drugega kakor nekaka žgoča megla, občutek razočaranja in želja po spremembi. En sam pojem je še ostal v Gilbertovem duhu: ideja pravičnosti. Ni pričakoval, da bi jo, skrbno okajeno, našel v svetu; toda v svojih odnošajih do ljudi, v svojem vsakodnevnem občevanju in v svojem načinu razsojanja o drugih, se je kar strastno potegoval za njo. Gotovo so jo ljubili že mnogi pokojni njegovega plemena, imel je že v krvi težnjo po pravici, ki jo je včasih poveličeval do prepira. Če je opazil, da je kateri izmed tovarišev na njivi slabo opravil, je zardel od jeze in sam naravnal vole zopet v brazdo, če je slišal dninarje ali fontenejske može, ki so bili pozimi vsi drvarji, hvaliti se, da so goljufali pri obsekavanju lesa — goljufije so bile številne, ali so slabo zlagali, ali so z neprodanih dreves brisali rdeča znamenja, — je rekel glasno: »Ta, ki jo to napravil, je slab delavec.« Pa ga niso niti posmeh, niti godrnjanje, niti psovke pripravile do tega, da bi kaj preklical. Groženj, razen tiho izrečenih, ni nikdar čul, kajti imel je pesti, katerih so se bali in
znal je tako pogledati v obraz, da je vsak vedel, da bi izzivanju nekaj sledilo.
Radi te trdne in bojevite narave sta se z gospodarjem, ki je zapovedoval kratko in ni pustil premišljevanja, večkrat sprla. Ni manjkalo mlajših služabnikov, ki so ob takih prilikah podpihovali: »Gilbert, kar obračunaj z njim in odidi.« In vsaj trikrat je že rekel: »Bom pa šel.« Toda vsakokrat ga je neznana in globoka ljubezen do Viži in tudi misel, da je ta gospodar po pravici oblasten, zadržala. Gospod Fortie pa je četudi ni govoril o tem, kazal svoje zaupanje, ki ga je imel v izkušenost in poštenje svojega prvega hlapca. Kadar je moral poslati vole v Pariz, jih je spremljal daleč na okoli znani volar oče Tupti, ki je dvakrat na teden od junija do konca novembra odpravljal vagone živali in prinašal živinorejcem v mali platneni torbici, ki je bila zapečatena z rdečim voskom, denar. Toda kadar je kupec zahteval, da mu jih pošljejo kam drugam in ni bilo ravno na razpolago gonjača, je rekel, ker je vedel, da Gilbertu ugaja: »Nekoga le imam.« In Gilbert je šel v mnogo krajev. Mladi človek si je tudi pridobil več vpliva, več ugleda in pojmov o različnosti sveta.
Ko je bil star štiriindvajset let je bil, ker je bil vdovin sin, oproščen vojaške službe. Veljal je že za bogatega moža. Prejemal je visoko plačo že od sedemnajstega leta, zapravil ni nič, razen tega je podedoval nekaj denarja po svojem stricu; lahko je izbiral med najbogatejšimi. Veliko je bilo začudenje, ko so zvedeli, da je Gilbert »kramljal« s hčerko nekega prodajalca v Fontenej, ki je prodajal sladkor, žito in drugo drobno robo. Ni bila bogata, oeč je bil alkoholik, vsi so vedeli, da ima več smisla za lepo obleko, kakor pa za delo; toda, kadar je šla v nedeljo po trgu oblečena kakor gospa, imela je nasukane
lase, blesteče oči pod temnimi obrvmi in odprta usta, da so se videli beli zobje, so vsi mladi trški ljudje smejaje se govorili: »Janez bo tvoja? France tvoja?« Nekega dne je Gilbert, ki se je malokdaj šalil in se je zadovoljeval s tem, da se je smehljal in si grizel svoje brke, vstal na sredi gostilne, kjer je pilo trideset tovarišev in rekel: »Moja bo!« In takoj je šel preko ceste in pozdravil lepo dekle. Videli so ju, kako sta šla v prijaznem pogovru. Materi Klokč je bilo hudo, ko je zvedela, da si je Gilbert zbral »manjšo od sebe.« Poskušala je braniti, toda postala je že tako stara, da ni mogla reči ne, ne da bi takoj ne rekla da in se takoj na skrivaj razjokala.
Rada bi imela poroko v maju, ker je pobožno častila Mater božjo, toda posredovali so nevestini sorodniki, češ: »Dekleta, ki se poroče v maju, imajo mnogo otrok.« In v začetku junija, nekega lepega dne, kot nalašč za žetev, je Gilbert odpeljal v cerkev lepo Adelo Miret, hčerko fontenejskega trgovca z mešanim blagom. Vsi so gledali, da bi videli najlepši par v vsem letu in spremstvo, ki je šlo po vzpenjajoči se cesti — spredaj sta šla dva majhna otročička, ki sta preganiala nesrečo in ščitila mlada, nato godec, nato Gilbert, ponosen, ki je vodil pod pazduho mater, ki se je poskušala smejati, pa ju ni preveč uspelo. Reveži so kot po navadi postavili ob poti koder sta šla mlada stole okrašene s šopki in pogrnjene z belim platnom. In vsi so opazili, da je mati Kloke, uboga starka, ki je imela komaj od česa živeti, dala na vsak revežev stol bel novec. Pod svojim prisiljenim smehom pa je imelo srce polno žalosti.
Mati Kloke ni mogla več dolgo časa prenašati skrbi, ki se je pridružila tolikim drugim. Nekako dva meseca po poroki je umrla prepričana, da bo njen sin nesrečen v zakonu. Nekoliko se je zmotila.
pomoči, ki jo sovjetska uprava nudi Rdeči Španiji. Primerno je, da se ta dejstva poudarijo ob priliki sklicanja Vel. Sveta DN, ki ga zahtevajo od Moskve nahujskani vodje Madrida.
Naj navedem par dejstev, ki jih je med drugimi Grandi priobčil v italijanskem časniku »La Vedetta di Tangeri« 29. nov.
1936.
19. sept. 1. 1. je dospela v Barcelono sovjetska ladja, ki je podnevi odložila žito in puške, ponoči pa strojnice in granate. Tekom istega meseca je druga sovjetska ladja izkrcala 30 velikih ruskih avijonov. Med tem so pa dospeli preko Pariza 4 ruski oficirji in 30 francoskih avijonov, ki so jih vodili ruski piloti, preko Toulousa v Španijo. V oktobru je španska ladja »Lara Mendi« odložila veliko število zabojev napolnjenih z velikim številom razstavljenih avijonov, ki jih je prejela na globokem morju od neznane ruske ladje. Ladja »Columbia« pa se je napotila iz Antwerpna s 700 tonami eksplozivnih snovi. Med potom pa se je prekrstila v »Brandalsiind«. Grška ladja »Panis« je pripeljala v Španijo orožje, Holandska »Rombors« je v svojem trebuhu natovorila 89 vagonov vojnega materijala. »Hill-fern« naložena na Danskem je pripeljala: 9929 zabojev puškinih nabojev, 2794 zabojev granat, 509 zabojev pušk, 14 zabojev različnih dodatkov, 8 zabojev kanonov in 26 zabojev nadomestnih predmetov. Tudi iz Mehike je španska »Sil« pripeljala orožje. 12. oktobra so pripeljale: ruska »Ingul« iz Odese ogromno število tovornih voz in orožja. Jugoslovanska ladja »Vis« je izkrcala v Alicantu 180 ton municije. »Dimitrov« naložena v Odesi je pripeljala 60 vojnih avtomobilov.
Sredi oktobra so prišle še: španska »Ciudad de Barcelona« s 486 prostovoljci, ameriška »America« z voj. materijalom, španska »Cato Prior« pa z vojnim materijalom belgijskega izvora. Iz Antwerpna pa so poslali 14 vagonov solitrne kisline. Preko špansko-francoske meje je dospelo več vagonov orožja češkoslovaškega izvora. Dospejo še: španska »Jalisco« z orožjem ,grška »Vincentia« naložena v Letonski z ogromno zalogo orožja mehiškega izvora, pa je med potjo sprejela na krov še 11 tankov in 400 zabojev bomb. S tem tovorom je krenila v Eremio, odkoder naj bi prešlo v Madrid. Iz Nizaine je priletelo v Španijo 6 letal francoske družbe »Devvostine« z znamkami: D 501-R. 252, 212-R. 242, 228-R. 258, 821-R. 251 in 227-R. 257. 27 drugih aparatov je pa še pripravljenih za odlet v Španijo. Sovjetska ladja »Zyrianin« je iztovorila cele in razstavljene motorje, mehanike in ruske pilote.
Koncem oktobra je grška »Silvia« izkrcala 300 ton vojnega materiajala, 300 strojnic, 34 topov in mnogo zabojev municije. To je zajel general Franco, ki jo je prisilil, da je zapeljala tovor v njegovo pristanišče Ceuto in tam vse odložila. Ruski »Trambalt« in »Sciator« sta krenili iz Odese s preko 1000 vojnimi avtomobili. Mehiška »Azteca« je dospela z ročnimi granatami. »Vincentia« s 448 zaboji smodnika in 448 projektili za topove. »Ingul« s plinskimi bombami. Parnik »Aba-restos« je izkrcal v Alicante petrolej in vojne izvedence. 31. oktobra je prispelo
celo brodovje na čelu s »Komsomolom« v Kartageno, kjer so odložili ogromne količine najmodernejših vojnih priprav. Istočasno pa so došli še »Andrejev« in »Cato Palos« preko Dardanel v Barcelono s preko 2000 ton municije.
2.	novembra se je pripeljalo z vlakom v Perpignan 365 vojnih izvedencev, 90 pa jih je izstopilo v Barceloni.
Se lo In ono
Četrt milijarde dinarjev škode so nam povzročile sankcije samo pri lesni trgovini. Izvozili namreč nismo v preteklem letu niti za pol milijarde lesa. Pač pa se računa, da bomo vsled novih trgovinskih pogodb izvozili drugo leto lesa za preko
1	milijardo.
»Jugoslovanski Lloyd« prinaša, da je znašal v letu 1935 deficit bolniške podporne panoge 6,497.710 Din. Skupni predpis dohodkov v letu 1935 je znašal Din 344,814.406, upravni stroški sami pa so znašali 76,522.928 Din (okroglo 22%).
Okoli 800 vagonov sladkorja se je pridelalo lani pri nas. Tovarne so imele 75 milijonov Din dobička. Za 1 kg sladkorja znaša trošarina približno 6.70 Din.
Pretekli mesec je bila podpisana med ČSR in Jugoslavijo pogodba o vzajemnosti socijalnega zavarovanja.
V češkoslovaški republiki je 10,831.696 katoličanov, to je 73.54% vsega prebivalstva. 854.638 pa je brezkonfesijonalistov (ljudi, ki ne pripadajo nobeni veri), to je 6.8%. Kljub tako visokemu številu katoličanov se vendar zdi, da Cerkev na javno življenje v Češkoslovaški nima toliko vpliva, kakor bi bilo pričakovati in želeti.
V Rudopolju stavkajo delavci v žagarskem podjetju LID. Delavci odločno zahtevajo natanko izvajanje osemurnega delavnika, redno 14dnevno izplačevanje, ki se včasih ne vrši 3—4 mesece, povišanje mezde za nadurno delo, priznanje strokovnih organizacij in zaupnikov. Dosedanji njih zaslužek znaša 16—17 Din dnevno .. .
Pri OURZ je bilo v mesecu septembru 1. 1. organiziranih 651.649 delavcev in nameščencev (od teh: 483.810 moških in 167.839 žen). To število pomeni napredek od avgusta 1. 1. za 7556 članov, a za 57.309 od leta 1935 v istem mesecu.
7254 članic zadrug šteje Glavna zadružna zveza v Jugoslaviji.
70% kmetskih dolgov pri ljudskih bankah v Romuniij je krila država.
Pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo je Nemčija zahtevala, da avstrijska vlada prizna narodno-socialistično stranko v Avstriji. Ker avstrijska vlada tega ni hotela obljubiti, so se pogajanja brezuspešno prekinila.
V Nemčiji namerava Bata povečati svojo delniško glavnico za dva milijona mark.
Na Švedskem, kjer je bilo nezaposlenih
samo nekaj nad 20.000, je letos padlo to število za polovico. Mezde so se dvignile za nad 8%. Nasprotno pa je število nezaposlenih v Nemčiji zraslo na 121.000 in znaša 1,197.000. Lani v tem času pa je bilo nezaposlenih 2,000.000.
Nad 4 milijone avtomobilov je proizvedla amerikanska avtomobilska industrija leta 1936. 11% več kot leta 1935. Tretjino vse industriej obvlada velika družba »Ge-neal Motors«.
Dividende 25 največjih ameriških petrolejskih družb so v letu 1936 zrasle za skupno svoto 110 miljonov dolarjev (za 95.6%) in sicer od 115 do 225 milijonov dolarjev.
Jugoslovanska družba kemične industrije »Zorka« bo povečala svojo delniško glavnico od 5,750.000 na 15,000.000 Din.
Angleška družba Yarrow and Comp.,
ki je angažirana pri našem ladjedelstvu, je imela leta 1935 36.328 funtov čistega dobička.
Okrog 2500 družin je prosilo ljubljansko mestno občino in razne dobrodelne ustanove za božične darove.
Z zimskim športom še vedno ni nič, ker je sedaj odpovedal sneg še na Gorenjskem, kjer je bila pred nekaj dnevi smuka ugodna. Naše zimskošportne organizacije bodo tudi letos imele težave, da spravijo pod streho obsežen športni program, ki so si ga zadale. Pa tudi smučarjem športnikom bo težje, ker še niso prišli do treninga, ki je za uspehe v smučanju nujno potreben. Tako je sedaj nastal v našem športu ne prijeten zastoj. Nogometaši in lahkoatleti so po večini že zaključili sezono, drugih športov se pri nas le malo goji in tudi šport na ledu je slabo razvit, smučanje pa je onemogočeno, dasi je pri nas zajelo neverjetno široke plasti ter postaja narodni šport, ki ga goji že staro in mladoL
Uspeh v tenisu. Jugoslovanski teniški reprezentanti se nahajajo na turneji v Južni Afriki. Na Novega leta dan so nastopili v tekmi z reprezentanco Južne Afrike, ki velja za enega najmočnejših teniških moštev na svetu. Naši reprezentanti so jih porazili z lepim rezultatom 7:5.
Hokej na ledu je športna igra, ki je prišla v Evropo iz Kanade. Igra je nenavadno zanimiva, zahteva pa silno spretnost, saj morajo biti vsi športniki, ki jo izvajajo, prvovrstni drsalci. Pri nas goji hokej na ledu edino ljubljanska Ilirija, ki je imela v soboto in nedeljo v gosteh močno moštvo KAC iz Celovca. Celovčani so v obeh igrah premagali Ljubljančane.
Nogometne tekme so imeli v Sloveniji edino v Ljubljani. Hermes je zaključil svoj zimski nogometni turnir, • v katerem je zmagala SK Ljubljana, ki je premagala prireditelja s 4:1 ter si osvojila razpisani pokal. Drugo mesto je zasedel Slovan, ki je porazil Reko 2:0. Prijateljske tekme so se vršile tudi v Zagrebu in v Belgradu. Hašk je premagal Concordio 1:0, Jugoslavija pa prvaka Subotice ŽAKa 4:1. BSK se še vedno nahaja na turneji v francoski sev. Afriki. Na Novega leta dan je igral v Alžiru revanžno tekmo s praško Slavijo ter je podlegel z rezultatom 2:1.
Dogodki na nogometnem polju. Nad mesec dni je trajala pavza v državnem nogometnem prvenstvu. Zadnje tekme so bile 29. novembra, šele minulo nedeljo je prišlo zopet do nadaljevanja. Vršili sta se dve tekmi, ki sta pa prav korenito izpremenili situacijo v prvenstveni tabeli. V Splitu sta nastopila Hajduk in zagrebški Gradjanski. Zmago so vsi pripisovali Hajduku, ki je imel zadnje čase lepe uspehe, igral je na domačih tleh in bi v slučaju zmage zasedel prvo mesto v prvenstveni tabeli. Napovedovalci so se pa ušteli, ker je zmagal Gradjanski z rezultatom 1:0. Druga tekma je bila v Belgradu med Jugoslavijo in zagrebškim Haškom. Jugoslavija je šla v borbo kot favorit ter dosegla zmago 2:0. Prvenstvena tablica izgleda sedaj sledeče: Slavija (Sarajevo) 12, Gradjanski 11, BSK 10, Jugoslavija 10, Hajduk 10, BASK 10, Ljubljana 7, Slavija (Osijek) 6, Hašk 5, Concordia 3. Velike šanse za državnega prvaka ima sedaj Gradjanski, ki je igral že z najnevarnejšimi na-
Naročajte,Delavsko frontol*
sprotniki. — V Belgradu je gostovala dva dni dunajska Vienna, ki spada med prva avstrijska nogometna moštva. Dunajčani so nastopili dvakrat, pa so bili obakrat poraženi. To govori o visokem stanju našega nogometnega športa, prav tako tudi lepi uspehi, ki jih je zadnje čase dosegel Gradjanski na svoji angleški ter BSK na svoji francoski in severnoameriški turneji. Vienna je preteklo nedeljo nastopila v mestu Borovo v Slavoniji proti klubu Bata ter zmagala 4:2.
Kazno iz zimskega športa. V Sloveniji je samo gorenjski kot oblagodarjen s snegom in tu so se vršile tudi naše prve letošnje smučarske tekme. Minulo nedeljo sta priredila kluba Ilirija in Rateče v Planici svoje klubske tekme, ki so prav lepo izpadle, ker je bil sneg zelo dober in tekmovalci kljub pomanjkljivemu treningu odlično razpoloženi. Razveseljivo je zlasti, da je na tekmah v smuškem teku, kakor v skokih, nastopilo izredno veliko število juniorjev in naraščaja. Mladi tekmovalci so pokazali izredno veliko vztrajnost in veščino in to nam je porok, da nam na smučarskem področju odrašča dober športni naraščaj, ki bo dosegel še lepše uspehe, kakor sedanji rod. Na Planici in na Pokljuki se vrše sedaj tudi smučarski tečaji za naše državne reprezentante, ki bodo letos startali na Fisi-nem svetovnem prvenstvu in pri vojaških tekmah Male antante. — Med tem, ko pri nas primanjkuje snega, ga imajo v Srbiji dosti ter so priredili za pravoslavne božične praznike velike tekme v smuku in slalomu na Kopaoniku, katerih so se udeležili tudi slovenski tekmovalci, ki so zasedli vsa prva mesta. Zmagovalec je bi) Jeseničan žvan. Državno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom) je že razpisano ter se bo vršilo 16. in 17. t. m. v Mrko-polju na Hrvatskem. Tekme se bodo vršile seveda samo v slučaju, če bo dovolj snega.
Športni drobiž. Občni zbor mariborskega SSK Maratona se vrši dne 20. t. m. ob 20. uri v mali dvorani na Aleksandrovi 6 v Mariboru. Športni-1 kom iz delavskih vrst, ki bi se radi udejstvovali v športu, priporočamo, da se včlanijo pri Maratonu. — V Zagrebu se je vršil v nedeljo propagandni turnir v namiznem tenisu. Najboljši igralec je bil Ljubljančan Marinko (član Hermesa). Naša država se bo udeležila z reprezentančnim moštvom turnirja za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu (ping-pong), ki se vrši na Dunaju. — Naši teniški igralci Palada, Punčec, Ku-kuljevič in Mitič, ki nastopajo v Južni Afriki, niso bili dosedaj še niti enkrat poraženi, dasi imajo za nasprotnike močne igralce, ki so dosedaj premagali dosti državnih reprezentantov.
V	reprezentančni tekmi Jugoslavija—Južna Afrika so naši zmagali z rezultatom 7:6. — Vprašanje naše veleskakalnice v Planici stopa vedno bolj v ospredje. Celo Norvežani so se sedaj začeli zavzemati zato ,da FISA prizna Planico ter dovoli startati pri tekmah tudi norveškim skakačem. Norvežani pravijo, da to ne gre, da bi njihovi skakači, ki so najboljši na svetu, zaostali za drugimi, ker ne smejo startati v Planici.
Iz uprave:
Dane3 prilagamo položnice vsem naročnikom in prosimo za nakazilo naročnine za leto 1937. Prilagamo tudi onim, ki dobivajo list na ogled, ki se še niso odzvali z naročnino. Vse one pa, ki so že dobili položnice, prosimo istotako, da čimprej nakažejo. Nekateri so že za tekoče leto poravnali naročnino celo ali delno, tem ne bomo sedaj priložili položnic, ako bi se pa le morda pri komu prikradla pomota, prosimo, da nam oprostijo in naj uporabijo položnico za pozneje. Onim pa, ki so na noročnini zaostali, smo označili na naslovni pasici mesec, s katerim dalje dolgujejo. Vse prosimo, da v kolikor mogoče poravnajo za celo leto ali vsaj za pol leta naprej, s tem olajšate delo nam in sebi prihranite pri nakazilu.
G. V. A., Libeliče: Naročnina je poravnana do 1. aprila t. 1., naj se ne vrača dotlej.
G. -J- L., črneče: Naročnina poravnana do 1. septembra t. 1.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Mlado dekle je bila žena dobre nravi in o tem niso govorili. Ljubila je lepo obleko, a zato, da je ugajala. Tekmečevega dvorjenja njen mož ne bi prenesel. Mogoče si je ravno tako radi previdnosti, kakor varčnosti najel stanovanje v selu Volčji dol, ki leži sredi gozda, kakih osem sto metrov od trga. Ostal je hlapec na Viži, toda ni več spal na ležišču, kjer je spal na slami trinajst let in nastanil se je v zadnji izmed selskih hiš, ki je bila najbolj globoko v gozdu. Vsako jutro je že ob svitu odhajal na Viži in se v mraku vračal. Nihče ne bi mogel reči da je sreča ali nesreča. Opazili so samo, da se je mnogokrat vračal zelo pozno, nato da si je čez nekaj časa kupil ali pa dobil v dar, nikoli niso zvedeli, od koga, psa z imenom Čuvaj — ovčarski pes s sivkasto dlako, divje ogljene oči, ki ga ni več zapustil. »Temu zaupa svoje skrivnosti,« so šušljali sosedje.
Res je, da Adela gospodinja ni bila. Bila je pikrega zdravja in s tem se je dolgo časa opravičevala, kadar juha ni bila pripravljena, kadar je našel mož hišo v neredu, perilo slabo pospravljeno v omari in delavno obleko po dveh ali treh dneh še nepopravljeno. Ljubil jo je z vso močjo svoje nedotaknjene mladosti in tudi ona ga je ljubila, a na svoj način; rada se je pokazala ob nedeljah poleg najlepšega moža v okolici, rada je hodila z njim na svatbe, na skupne zabave, na semenje, kamor je pošiljal gospod Fortie svojega hlapca. Znala pa je že od mladosti, ki jo je preživela v prodajalni — prodajati in čebljati. Ni ji pa ugajalo niti stanovanje v gozdu, niti delo in kokoši njenega kumika niso imele lepih grebenov, blestečega se perja in polnih golš, kakor sosedove kokoši. Če pa se je Gilbert pritoževal, je pa govorila: »Kaj hočeš, nič se mi ne ljubi, ker te ni nikdar tu. če bi hodil na dnino, kakor dela skoro večina oženjenih mož tvoje starosti,
bi z veseljem delala s teboj na vrtu, kadar ne bi šel drugam in hiša bi bila v redu, toda gospod Fortie ti ne pusti niti ure; celo nedelje ti skvari, da ima zaupanje v tebe, da čuvaš Viži. Veš, da to zame ni prijetno. Čemu ti služi tvoj denar?«
Gilbertu se ni ljubilo poslušati svoje žene in odšel je na Viži s psom, ki je imel žareče oči. Adela ni bila hudobna. To je bila, kar so jo naredili: dekle, ki o svojem stanu ničesar ne ve. Nasprotno pa je verjela v vse babjeverne pripovedke sosednih pokrajin. Če bi ji dal vse premoženje gospoda markiza, ne bi šivala med Božičem in Novim letom, ali pa, da bi jo prosil, da bi prala na Marijin praznik, čeprav je v nedeljo mnogokrat delala.
Čarovnikov se je bala in kadar je srečala Vra-narja, se mu je nasmehljala in se na skrivaj pokrižala, da bi se tako ubranila potepuhovega uroka.
Voda zdolbe kamen in veter ga ugladi. Ženine tožbe so polagoma, ne da bi se opazilo, upognile moževo voljo. Vedel je dobro, da bi bilo neumno zapuščati kmetijo, kjer je delal že tako dolgo in na katere vsako grudo je že stopil s svojimi cokli in vsako obdeloval s svojimi rokami. Besede žene, ki jo je ljubil in ki je tiho tožila, pogovori z možmi nekega novega rodu, ki so začeli dvigati glas po gostilnih, so omehčali delavčevo srce. Nekako sredi košnje, ko je bilo ravno pripravno vreme, je gredoč na stari travnik, ki so ga opustili za pašnik, rekel:
— Gospodar, hočete, da pokosim travo; saj še ni zrela!
— Je! Vem, kaj rečem, Gilbert, tukaj jaz ukazujem.
— Tudi jaz vem kaj rečem in ne bom kosil trave, ki še ni zrela. To se mi upira!
Gospod Fortie še najbrže ni bil nikdar tako potrpežljiv; ni več ugovarjal in pustil je Gilberta, da
je šel s tremi mladimi hlapci, ki so poslušali, na neki višji travnik, kjer je seme lepo dozorelo v sivih rožah na koncu goste trave. Toda ko se je zvečer vračal, ga je srečal Gilbert, ki je šel hitro s koso na rami.
— Kakor vidim, Gilbert, ti je vroče!
— In še nekaj!
— No?
— Da bom o sv. Janezu zapustil Viži.
Gospod Honore Fortie se je ustavil. Njegov odločni obriti obraz, izklesan od hitre jeze je postal starejši kot za deset let.
— Štirikrat si že to rekel, sedaj je dovolj. Zakaj odhajaš?
— Da bom sam svoj gospodar.
— Bodi svoj gospodar, jaz nisem več tvoj! Pogini od bede, če hočeš! Samo t/ bro si zapomni, kar ti bom rekel: niti sedaj, niti ko boš star, nikoli več te ne bom sprejel.
— Se ne bom vračal!
— Če tudi bi se vrgel na kolena, tukaj, na zemljo... Pojdi na Viži, bova naredila račun! In ne o sv. Janezu, takoj!
Gilbert je šel pred gospodarjem in ker ga je prehiteval, je začel iti počasneje, da bi pokazal, da ga ni strah. Slišal je ječati nad brazdami:
— Devetnajst let prijateljstva! Devetnajst let dobre plače! Gilbert Kloke, žal še ti bo!
Nekoliko dalje je zopet slišal:
— Nisi prav naredil, krivičen si!
Gilbert je razburjeno obrnil glavo in siknil:
— Prepovedujem vam, to govoriti! Saj imam za to pravico! Ne delam vam krivice. Bo me že kdo nadomestil.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Galec, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).