Poštno tekoči račiin št, 24 --- Conto corrente con la posta. levilkn 21) stotink. Izhaja : vsako srcdn popo in sobotu zj •/ :/. Stane za celo lelu Jo L. ¦„ pot leta S „ . Mri „ 4 „ Za mozenmtvo celo letn 35 L Na naročiln bn-z do- postanc naročninv sc nr mcrerno oziruti. Odgovonii urednik : Polde Ker:pcrlc. st. 2i V Gorki, v soboto 14. marca 1925. utovnt. .kirano pismu s». •ejemajr, Oglasi inajo po dogovon i plneajo v naprej zdi/a konsorclj „^„RJŠfCE STRAŽE* Tlsk Zadmžnr tiskarnz v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Uprava in nredništvo: ulica Mamcli štev. 5. (pr.'j Scuole). — V delva so uspeM. P rinašamn nuslednje poročilo ne racli sumohvulc in ne z namenom. da bi 10- veličevali našo orgunizacih in njene nredstavnike. JJokazati hoiemo samo iuvnosti z dejstvi, kako je nasa orgar iiizucija nvumorno na delu za do- hubit celokupnosti in kuko se s smo- tornim, doslednim in požrtvovalnim delom dosežejo tudi uspehi. SporoČilo Političnega društva „ Edinosti" v Gorici. V ponddjek due 9. marca se je vr- šila 28. red-rut seja Pol. društva »Edi- nosti«. v Gorici, na kuieri ie poročal fujnik dr. Josip Biteznik o drtištve- t*em delovanju. Tajnik je v druzbi z bratskim ¦Političrdm drustvom za hrvate in Siovence v Istri« in pod vodstvom poslanca Besednjajta usta- novil v Istri šrsl »Seljučkih savezov«, 2a Jzatere se je hrvatski narod eno- dušno izrckci. Akcija se ho nadalje- V'Ullt. Od dne 31. Januar ja do 2. febru- urja je Kmetsko-delavska zveza pri- i-eii&a HL socuilni fycaj, ki se ga je 'idclezilo 88 mlauenicev i Goriske, I rzuskega in Istrc. Jccui ie uspel Wd vse sijajno. Odbor posilia vsetn tečajnikoni svoj prisrčen pozdrav. Soctalni tečaji so postali trarw intti-, iiicijit r tffCK'Uju /tuM w^iflit-ut^.1 ' Nasa organizacija je zaeela v za- dcvi igunjckuhe trd boj in veseli nas, da z liobrim uspchom. Veüka vrsta kmetov je dobila dovoljenje, thi je xinela kuhati žganje za polovuno tükso. Da smo zasignrali dotičnim žganjckuharjem u god no rešitev pro- šnje, je (ajništvo na raiiw drnštva vriskrhelo finunčncmu tehničnemu u- radu lisarnisko moc. Naše drustvy ie s tem phliranilo Ijudstvu krog en iftilijon Hr. Poslanec dr. Besednjak se je zav- zel za rešitev prošenj našiii invalidov. Njegovi mergicni koraki pri ministr- xivih ter pri deželnih oblastvih so {nieli tudi uspehe: prošnje se rešuje- io v hitrem tempn, kar ie razviäno ii fist nie v »Goriski StrazU ter drugih i'usnikov. Na, nezaslisano odredbo goriskega Hiagislrata, s katero je prepovedal st ovens kc nagrobne napise, ie posla- nec dr. Besednjak vložil ostro inter- velacijo na notranjega ministra in Magistrat je odredoo preklical. Po- slanec Besednjak ie bil vrhutegu pri Hotiunjcni podministru Gramliju, ki Xu je prosil, naj takoj sporoči. ako bi *e magistrat mogoče spet povzpel do fake gorostasnosti. Poslanec dr. Besednjak ie uspešno hitcrveniral v Vidmu radi nezdravih >'üzmer v Kobaridu, kjer je obänski koinisur nu iastno pest sekvestriral kuplanijo in odtegnil g. kaplanu ob- türisko plačo prod pogodbL Na inter- veneijo je komisur krivico temeljito Popriivil. Poslanee Besednjak je v Vulmu intervcniral radi sckvestra zemljisča Gestirn posestnikom iz Sv. Ludst*. Na foterveneijo je vlada zvisala znesek odskodnine, Poslunee Besednjak ic inierveni- >al za oprošeenje od taks, ki jih mo- rajo optanti placati po nriziwnju ita- Kjunskega državljaustva. Prefektura i? odredila, naj optanti vložiio pro- ^njn na finaneno intendanco. Poslanee Besednjak ie intervenirai pri körnend a torju Ciarrocchi na finan- enem ministrstvu v vprašanju vojnih obligacij razuih obein in cerkva. Vpra- sanje še vedno ni reseno. Poslancc Besednjak je zagotovil. da bo nidalje- j vul akeijo do konca. j I Poslunee Besednjak je intervenirai \ v Rimu v zadevi izmenjave vankov I pri dunajski poštni hranilniä in vpra- i šal, zakaj se vloge se niso izrAaciilc. Minister je odgovoril, da se vlada nl zavezala na dolocen rok trr da imajo malosuvilni uraduiki, ki so priddje- ni resevanju vlog, ogromnega dela. PcUancc Best'dnjük je tirjal od mi- nistra, naj se število uradnikov pri rnerno pomnoži, kar je minister ob- Ijubil. Poslanec Besednjak je posredoval v vprašanju semenskega krompirja. Bil je v Milanu prizdravstvenem u- radu ter v Rimu pri ministrsivu, to- da za enkrai brez uspeha. Oblastva ne dovolijo nobene izjeme. ker se boje prenosa bolezni. Poslanec Be- sednjak je pojasnjevLd razmere naših dezel, ki prav klic'ejq po kranjskem semenskem krompirjii ter zagoVxv- Ijal, da je krompir od Ljubljane gori do Krania popolnoma zdrav. Naj bi sla komisijü izvedencev na lice me- .••«, kjer bi krompir preglcdah: ler bi M prieevanje ondotnih oblastey lahko ! ku'< (hda. Minister je odgovoril, da se da bolezen ugotovtti samo na rastliru. Obljubil pa je, da bo za drugo leto po- trebno ukrenil ter postal komisijo na ogled, ko bo n-a Kranjskem krompir se v zemlji, potem hi pod gotovimi jamstvi dovolil uvoz. Poslanec Besednjak je. posredoval v zadevi vojne odškodnine in terja- tev nnpram Avstriji. Cim so zaeela dcželna oblastva priüskati ter tirjati povraeilo ie izplačane odškodnine, je poslanee Besednjak takoj interve- nirai pri finančnem podministru ter pri generalnemu ravnaidju kom. Ccrdinaliju. Poslanec Besednjak ie dose gel tri uspehe: 1. Kom. C ardin a- li je dal takoj preklicati novraälne naloge. 2. Kom. Cardinali ie zagoto- vil, da vlada ne bo nikdar tirja[a po- vračila vojne odskodnine. 3. Predujnü se ne bodo placevali v obligacijah, ampak v denarju. Poslanec Besedniak ie intervenirai i v prilog vojne odskodnine optantom. Ministru je opisal posebne razmere v Brdili, kjer Hvajo domaci koloni, fuški državljani, v hisah. ki so last 1 gospodarjev veleposestnikov, ki niso Uiški držuvljani. Minister je iz- javil, da po zakonu absolutno ne gre odškodnina o/tantom in da ie potre- bna zato politic tut ukeiia. Odbor ie na- prosilposlanca, naj v parlamentu za- čne posebno akeijo v prilog nptan- tov. Čim so davkurije zučele klicati kniecke posestnike na konkordat za davek na hise, sta poslanec Besed- njak in drustveni tajnik odločno in- iervenirala in oblastvo se zopet drzi mej postave. S tem smo Ijudstvu pri- hraniü neštete milijone, kajti ko bi se enkrat vpeljala navuda plačevanja hišncga davka na kfnecke hise, bi je nilwe vee ne izkoreninil. üdbor je vzel izredno požrtvoval- no delovanje poslanca dria Besednja- ka na z na nie, mu izrazil popolno za- u pan ja ter izrazil prireno zahvalo tus- di tajniku drju Bitežniku. Kaj se cjodi po svetü? Mussolini rabl glad leih potov. Ce . mu kaj ovira njegove naerte, bo vz- ¦'. ujno, a z Kotovostjo odrivul vse ).isprotnike, dbklcr ne doseže, kar j riatra za svoj ciJj. Uspehi njegove ¦¦¦olitike pa niso Ved'no sad njegove ! strie politične spretno&ti. anipak , in večkrat padejo kot zrelo jrbolko HLirocje. italija je sploh dežela na- .>rotskv. ?,q Macehiavclli, prvi uci- i.?l-i brezobzirnili državnikov in po- '.tikov, je vedel, da ne odloči pri nje- Kovih roj-.ikili Ie razum, preudaniüist In i.ezuo rnzsojanje, nrnpak tudi treiiut- t;;> nzpolozenje, čustvovanje, nsnad- .: korist in j:odobni činitelii, ki pri .''.adiiem severnjakn ne pridejo v po- | $Uv. To je razuniljivo, ker so južni ».arudi vročekrvni že po naravi. Ko yi fašizem civignil rIuvo, ic spodrinil iiO'muniste zato, ker je bilo ljudstvo sito iicröcLn in je hfepenelo po mir- i:'eni živijenju, ki tako prija sanjarsko . ^zjx)l(jzenim prebivalcem juga. Ver- , 'v liiidstvo si je osvojil fa'sizein z ze- ';•') inajhno potezio. Obesil; ie križ v öle in i?o vsej Italiji je sei glas o lobokein verskem čutu fašistov. In ! .':!.ko je ŠIo vesele in lepo dailje, doklcr ;i butnil Mussolini ob- niočno ska'lo -- ob organizaeijo bivših bojevni- kov, odlikovancev z zlatirrü svetinja- l.ti, mož, ki so rešili domovino v i'ignju in krvi. Trd oreh. Zveza bojevnrkov inia veir'kanski ugled v Ijudstvu. V njej vidi narod, j uckin čustvom, junake, ki jim gre pr- I va beseda doina, ko so obvarovali domovino pred sovražno iwplavo. In ta mogoena zveza je lansko leto po- vzdiignila v Assisiju. svoj glas za red in mir v državi. To je bilo takrat, ko je sarn ustanovitelj fašizma ugoto- vil, da je treba »normalizirati« dezö- lo. YsJed assiških sklepov so morali bojevniki pretrpeti na dan zmage v Rimu ndlarce. To je bila največja po- litična napaka fašizma, ker si je od- ! tujila ljudi, ki bi fašistom največ pri- ix>mogli do ugleda, če bi potegnili z njimi. Korak je že bil storjen, nazaj ni več bilo mogoče. Bojeuniki so sto- pili v odkrit boj proti takim politi- čnirn načinom. Mussolini, ki mora vedino popravljati zaletelosti sebi podrejenih goreenikov, tudi ni stal križemrok. Delal je po že preizku§e- nem načelu: razdvoji nasprotnika in ga- bos obvladal. Bravcem naših političnih pregledov je še gotovo v spominu, da smo več- krat omenjali tržisško glasilo bojev- nikov »La Frontiera«, kjer ie poseb- i'.o vodja iulijskih hojevmikoA1 (uiido Slatüper (Zlatoper), odükovpn z ne- steti'ini svetinjami, večkrat svaril ob- lastva pred politiko, kol so io uganja- li raznj pokrjjirrski glavarji. Tako pisa-nje tega in tmdii drugih hojevni- skih listoy je kajpak šs bolj podžga- lo fasiste^ da so napeili vs-e svoje mo- či, da Aržejo takega na-protnika raz j sedlo. Udarimo pastirje, da se čreda razkropi. Vlada se pa klju'b vsemu temu ni upala očitno nastopiti proti bojevni- kom. Trebc'i je bilo še tihega dela, da dobi faßizem v nnpeti igri z bojevni- ki zmago. Fašistovsko navdaihnjeui bojevniki so začeli pošiljati udanost- ne pozdrave fašistovskim prvakom. V najbolj bojevitem .listn vseh itali- janskili snopov v »Imperu« pa se je zlcglo kukarvičje jajce: Mi pravi in resničiii bojevniki zahtevamo racli , spoštofvanja, ki so ga. dblžni vsr Ita- j lijani vzvišeni orgaiiizaciji bojevni- kov, da se na red 1 konee srainotiie- liiii počenjamju osrednjega z\'ezine^ra odhora in da sc izreže iz narodiioga telesa vsa gniloba, ki se skoti v za- kotni »botegi« v palači Vcnezia. — V tej palači je bil sedež osrexinjega odtoora. — Zd-ij je imeia vki'da v rokah, kar je žellela. Vilitela je viisoko po zra- ku take izjave »pr'avih in resničnHi bojevnikov«, ki sami zahtevajo ori^ilil)i fašiste, da izigra- jo dloslej še prikrivauo kiiirto. Napo- vednli so- svoje zborovanje naanesto v Viar^tfgiu v Rimu. Obcnern so skli- cali .šc poki/ijinske sestanke. Povsod ;,o utHAÜi viJuciji zuiupnice, fa-.šistov- tovsko razpoloženi člani pa so ostali v manjšini. Povsod se je večina bo- jevnikov izjavila za pristaše znanih sklepov v Assisiju. Posledice so kinalu občutili. Začcli so se znova pretepi in nasilstva v Bergamu, Napolju, Turinu in drugod. Fašistovsko časopisje pa je bruhalo dan za dnem napade na vo- ditelje bojovnikov in njih organi/acijo. Pravniki, ki V.cde v vladnih palačah, so pa iskali kak povod, da bi vsaj ne- koliko z utemeljevanjem ndarili po . zvezi. Zadnji sunek. Končno so le privlekii dlako iz jajca. Mussolini je podpisal 1. marca odlok v katerem odstavlja osrednji zvezin odbor in nastavlja fri fašistovske ko- misarje. Svoj sklep utemeljuje, češ da je odbor kršil obstojcče določbe o društvih in organizacijah, ker ni sklical glavne skupščine v januarju tekočega leta, da niso proračuni v redu in da sta bili dve trctjini pokrajinskih načelnikov proti pravilom nastavljeni. Nastavljeni komisarji so takoj prevzeli svoje posle In objavili proglas na bo- jevnike. Vlada je mislila, da je s tem odmaknila s pota te?.ko skalo in da ji ne bo več zveza bojevnikov belila las. A prišlo je drugače. Volja italijanskega ljudstva. Pod tem naslovoin je priuesel mi- | lanski „Corriere della Sera" članek, kjer visoko povzdiguje bojevnižko or- ganizacijo nad vse strankarske boje, | Pravi, da je volja italijanskega ljudstva, da ta organizacija še naprej /.ivi in se ne udinja tej ali oni stranki za deklo, temveč da ?,e naprej vzbuja v i+alijan- skein Ijudstvu svete spomine na borbo njenih sinov ob mejah domovine. Ti glasovi so podkrepili odstavliene bo- jevniške načelnike, da so.sklenili borbo odločno nadaljevati. Od vseh strani je odstavljeni odbor dobival bodrilna pisma. Dve tretjini članov sta žc ostali zvesti preganjanim voditeljem. Vsa ta množica se lahko lepega dne pretvori v pravo stranko, pošlje svoje zastopstvo v zbornico in Stran 2. »00R1SKA STRATA« popolnoma odtehta tiste bojevniške po- slance, ki so fašizmu udani. V zbornici so se odločno zavzeli za aveto bojevniško organizacijo tsjdi vojni pohabljenci Njih vodja Delcroix je ce- lo obiskal Mussolinija in mu povedal, da je nastop proti bojevnikom zgre- šen, ker žali čustva italijanskega Ijud- stva. Mussolini mu je clal neko napol- obijutoo, da bo doba komisarjevanja aad organizacijo kmalu potekla. M ed tern so se pa pripravljali na boj ' v zbornici. Predvčoranjem se je spro- i žilo v pariainentu vprašanje o bojev- | nikih; vprašanje je moralo biti nujno rešeno, ker so bojevniki groziii, da vr- nejo vsa odlikovanja in ustanove novo zvezo ki bi se morda zvala „Vittorio Venetto." Do končne odločitve še ni prišlo. Minister Federzoni, ki je odgo- voren kot notranji minister za vazpust osrednjega odbora, čeprav je to v gla- viiem delo Farinaccija, je sicer dobil zaupnico. Je pa zelo, zelo možno, da bodo bojevniki zmagali in nadaljevali svojo pot kot doslej. ker je to volja i- talijanskega naroc'a. DNEVNE VESTI „Kaj je s hisnim davftom? Poročajo nam, da so županslva na Vipavskeni pretek'o nedcljo razgkisi- ki, da moralo kinetic napraviti pro- $hjo na kolekovanem puplr'm za o- proscenie hisnega davka. Kdor Una pravico, ne prosi. 'Lato titdi knwtom ni treba zaprositi za oproščenje hišnega davka, ker so ie po zakonu oprosčeni. če slyzijo nji- liovc hiše in kmečka poslopja name- mi, ki ga doloeuje zakon. Če bodo pa davkarije kljub jasnim zakonitim dolocbam uradno odmerile I'ohodi'l', ozironw hisni davek, naj vložijo Ivnetje rekurz najpozneje v rofai 20. dm na kolekovanem papirju, fa stane 2 liri. Vzgojno delo plesa. V neki vasi v goriški okolici jc pred tremi leti na plesu ukradla p'lesalka piesaliki površnik. Okradcna p'lesalka je molčaia, tatica pa tudi, ker ni bila xa »kapot« še dorasLa. — ČakaJa je tri letn, do bi zavila svoj životek v le- pi, todla preveč obilni kožuhek. Po- gum velja! Pa pride pretcklo nedeljo it maSi. In glej nesrečc! Pride tudi o- •kradieiKi plesafa. Njcn orlovski po- lled se vstavi takoj na »kapotu«. Ce- lo muso ogleduje in prem.i51ju.ic. Sklep je storjen. — Ko zavre ljudstvo iz cerkve. stopi okradcna pred taitico: »Cegav je ta kiipot?« Tatica ¦preblcdi; beseda ji ne gre \z gdla. »Sleci kiipot! Pred1. trenii leti si. mi" ga ukradla na plesu! Steci takoj!« Osramoeena tatica je morala predl vsern Ijtidstvom sleči kožnhek in ga vrniii pravi posestnici. — To je sme- ha in sale po vasi na račun plesavke in taitiče. Od tam, kjer je red in mir. V neki vasi blizu Padove so 10. t. m. prepevali v vaški gostilni sociali- st ično himmo. Nasledmji večdr pri- drdra. pred gostiil.no kari kaiterem ie bila vložena vojn.Uko in^toliko hektar.iev zemljišca. Izjavo naj Vam potrdi županstvo. jMnogo je kmečkih drnžin. ki ni- majo dovolj zeinlje, da bi bila zapo- sle:ia z obdelovanjem vsa družina. Noknteri člatii so zaposleni v tovar- ni, oziroma pri dirugem delu. V smi- sln zakona ne more biti kmečka hi.ša oproščena popojinonia hisnega dav- ka, če iniajo nekateri izrned družin- skih članov poleg dohodka iz kmetij- skega dela, tudi še postranske do- I liodke. Zakon je v tern oziru social- ' no krivičen. Položaj take kmečke družine je slabši kot.polož[>j tiste, ki ima devolj zemlje, da zaposli vso družino. V takih slučajih nai kmetje zahtevajo, da se jih vsaj deloma o- prosti hisnega davka in nai rekurira- jo, če so bili previsoko obdačeni. Tajništvo Kmetsko-del. zveze. Kaj je novega na deželi? Iz Rihemberka. V petek 6. t. m. je po dolgi in niuč- rii bolezni, previden s sv. zakrarnenti, v goriški bolnišnici niirno v Oospodu zaspal pos. Franc Vidmar. Bil je bhig niož in pravi družinski oče. Lepo je ' vzgajal svoje otroke v pravoin narod!- nem in verskem duhu. Bil je še le 50 let star. Zapušča 9 nedorasUih in ne- preskrbljenih otrok, ter žalujočo so- progo. V soboto oib 4. pop. je bil po- kojni prepeljan v svoj domači kraj, kjer se je vrsil pogrob. Nai z;.idnji [K)ti ga je spreim-ljalo veliko Število Ijud- stva. Za islovo inn je domači moski pevski zbor pod vodstvom g. Valen- čiča, zapel par ginljivih žalostink. Na- 1 še mijiskrenejse sožaJje sorodnikom, posebno pa žalostni družini. Tebi, dragi Franc, želimo mir v deželi po- j koj,a, kjer ni ne gorja in ne solza. Sedlo pri Kobaridu. Po dolgem molku in spanju so na- Ši vrli iaiitje in nekaj flobrih rnoz sklenil, da se mora tudi pri nas po- živiti kulturno delovanje, ki je pre- nehalo oživljati našo vas, ko se je vkinilo bivše kat. izobraževalno dru- štvo. Ko smo videli v bližnjih vaseb v Breginju in v Kredu vzonio napre- dujoče postojanke krščanskc pro- svetue misli, je dozorcl v nas sklep, da stopimo tudi mi v te vrste. In res smo dne 25. februarja t. 1. ustanovili ozirorna oživeli naše izoforaževalno dmštvo »Sloga«. Pristopilo ie dose- daj 40 članov, zavednih mož in na- vdušenih fantov ter vzglednih deklet. Nismo ga ustanovili samo zuto, da bomo imeli društvo, ampak, da si bomo potom društva izobraževali razum in srce. Odbor je sledeče se- . stavljen: predsednik: Andrej Kos- mačin; podpredsednik: Josip Lazar ml.; tajnik: Franc Andrejšek: knjiž- ničarka: Marija Krainar; blagajni- čarka: Marija Cebokli; odbornika: Valentin Kuntih in Franc Kosmačin; j revizorja: Viktor Baloli in Anton 2a- gar. Od odbora pričakujcmo. da bo držal društvo na pravi višini ter s svojim zgledorn kazal nrladini pravo pot. Fantje, dekleta, možje in žene pristopite v novo dmštvo! Vsi na složno delo za naš in naših potom- cov bli.igor. O. Antetu Tonkliju izreka- mo najprisrčnejšo zahvalo, da se je potrndil k nam in nam v lepih bese- »ÜORISKA STRATA« Stran 3. dan polinili svetega navdušenja očr- tal delo prosvetnega društva in dosti Pripomoge-1 za dntštveno gibanje. Iz Grahovega. Z žalostjo siTio doznali pretužno vest, da je dal naš priljubljeni gospod potlnjr'cfckt zapleniti öetrtkovo »üori- ško Stražo«, ker je trdila, da so ko- luunisti sitrahopctci. Pri nas so bili pri zadnjih drža.vnoziborskih volitvah koinunisti taki koren jaki, da so spra- vdli zastopnika svoje liste v yolilno komisijo pod' zaščito lipoive veje. Za- to se še Grahovcem čudno zdi, da gtwpod podprefekt s komuniisti drži. * * * Unnl; je v pondcljek 9. -t. m. v Spod- njem Bii'kovem kmetovailec Ivan Ko- bal. Pokojni je bi1! vzorno m;;;r!ljiv, skrben in varčen gospodar, zvest na- roenik in pri.iatelj naše »Straže«. Po- kojniku d(xle],i Bog vecni mir, ostaii družiiii pa naše sožailje! Col nad Vipavo. Le redko kedaj citamo poroeila iz našc vasi. Minuli pred pust je potckel vSe p re.ee j dos to j no. Razen par ples>o!ož.ill v presledikib črez cesto. Vse to se je že parkrait ix>javüo. Ljndje se zgraža.jo nad tem Početiem in rjovenjeni ob nedeljah ix>iioči po vasi. Zato pa bouno prisiljc- ni, ako se se kaj taeega pojavi, i>riti na dan z imeni tistih par fantailinov, katcri ne pomisJijo na n^sreco, ki hl io utegniio povzročiti njili početje. Naj za eiikrat zadbstuje, za drugic na pozor! Iz Ajbe se v »Ooriški Straži«, kakor tudi v drugih časopisih skora.j nikoli ne o~ Kliassimo, čeravno imamo tudi mi tu- kaj veduo dosti novic. Najvec pa je Je taJuh, ki se tieejo poslovanja naše- La g. žnpuna Mauriča Miliaela in po- slovanja v občifii in oböinsketn ura- du. Do danes snio pa vse zamolčali in potrpcli. Odslej pa ne moremo več molčati, ker jili je začel že preveč u- Eanjati ter vprašamo javno našega g. župaua, kako more hiti tako drzen, da zahteva otf nesrečnih star- &ev, ki so izgubili svoje drage in Pridne sinove po 100 L od vsake.^a za vročitev penzijske knjižice, dopo- sl-vnc v občinski uracl od pristojncga othlastva. O. župan, Vi pravite tem nesrečnim starisem, da je to za stro- ^ke. Dobro!!! Mi pa Vas vprašamo: F*a ko ste delali prošnje za peTizije z Vasim tajnikomg. Možino in jiin '"ačunali za vsako prošnjo po 25 L, kaj je bilo pa tisto? Mogoče ste jim to nn.ložili kot davek na njih nesrečo ¦in žalost?! Vi ste si pa s tem denarjem kupili ^irok bei klobuk, s katerim se stages okroff postavljate »kaj smo mi, ki ukazujemo!« Trijc v imenu mnogih. Medana. Moj namen ni polemizirati z db- oisiiikoni v »Ooriški Straži« z due 25. P. m. iK)d naslovom: »Iz Medane«, aanpak moj namen je podati točno Pojasnilo trezno in po'Steno misleče- Hiii občinstvu medanskemu, katere- niu bi morda ne bili še p(>Vsem jasni razlogi zadnjih ukrepov obeinske u- Drave. Pisee gori oznaöenega elanka ijii očita nemarnost v izvrševanju žnpanskili poslov. On vidi vse in pov- sodl v neredu in zanemarjenosti: v obč. uraidu, po cestah, va&kih ulicaih 'n d'ruffih krajih in kotih. Da so vsi ti očitki popolnoina neutemeljeni in 'dia so nnšega kritika v()dili povsem drugi nego eisti, pošteni nameni, je sJehernernu medanskemu občLnarju več kot dovolj zna.no. Nobeno cudo ni, da je včasib pri velikem navalu dela nastal v obč. Pisarni kak zaostanek. Vse to se mo- pi pripisati Ie preobilei dela in le de- wmai ne preveliki marljivosti teda- njega tajnika. Poskrbelo pa se je za ! dirugega tajnika in sedaj je občinski urad v najboljšem redu ter posluje naravnost vzorno. Kjair se tiöe varno- j sti zasebne lastn ine občanov kakor: j pol ja. g(xz*d'a in sum, tudi ni tako v j nemar, kakor slika naš öllamkar. (>b- čina vzdržuje vedno eiiega polj&kt'ga čuvaja. Čoprav se tega par iir dnevno vjjora'bljai tudi za posle obč. obhod- nika, je in ostaja njcR'ova prva in glavna sliizba ona lxiljskega cuvaja. Resnici uw liiibo pa bodi povedaiio, da v naii oličini ni nikakih pritožb o dolgoprstnežili. Kaziui nckoliko suli- ljadi, kojo pobirajo v zinskem času brez škode jx> hosti otroci ubožnej- šili družji». ni nikÜL'ir slišati o kaki znatni škodi. Ker je torej za silo sko- zi eelo leto preskrbljeno z ei ihn in za čas trgatve celo z dvL-ma euvaje- ma, ne bi bila innestna na&tavitev drugega občinskega o>bi?odnika aili poljs'kega čuvaja. Prepričan sein, da bi tozadevnemu izdatku 4000 do- 5000 lir letno nasj^rotovala vsa, ob- čina. (ilede zdravn.iške oskr.be našc ohčinc tudi ni bila stvar tako eno- stavna. Pove»drano naj ho, dai se je od drugod skusalo dobiti zdravnika, a brez uspelia. Radi prcobiliüß dela ni bi!o nikomur več mogoce sprejeti še naše občine. Zato je bilai primorana vstopiti v takiyzvani »konzorcij bri- ških ohein za vzdrževanje zdravni- ške službc«. V ta konzorcij je vsto- pila kot zadlnja. l^iAiio tako za/vračajn tudi očitke glede reda in snage vaških ulic, eest in dtnrgih nrostorov. Rad hi tore] vprašal najstarcjše ljudi v občini, kdo nii zna povedati, kedaj in pod čigaivo upravo vseh ne'kda;njih "županov se jc v ta namen storfo tollko. kolikor se stoiri danes. Sicer ni kdbznakaj, pač je nckiaij, dbčim ni bilo dosle.i še nikdar nič. Seveda nai elaiikar ne čaka, id'a mu občina posijo svoje jx>- metače odpravljat gnoj in blaito iz- prcd njegove lisičje palače. Konečno bi člankarju svetoval, da če nc razinne pomena bcsedi, ki jili spravlja v jaivnoist, naj ne spušča v s\et budalosti. Z besedo »privaudra- nec«, s kojo je hotel on počastiti gosip. podžupana je pokazal le praz- noto svoje glave. On dobro ve, da ffosp. podžupan ni nikdair vaudiral in nikajnor privandral, da je pač rojen in vzgojen v našrh solnčnih Brdih, ölan nremožne iu uglCdnc družine, posestnik, kojega bhigostanie niorda hudo bode v zavistne oči na&ega kri.t»ka. Lovko Toroš. župan. Koritnica. Pretekli tnrek ie mnda po daljši holc/ni Marija Šorli. Bila je skrbna mati; smrt hčerke edSnke pred letom io je potrla, dia je podlegla bolezni. Naj ji sveti večna- luč! Spodnja Idrija. Tukaj pri nas iinaimo neko učitelji- co rodorn Idrijčanko, ki pa je z dušo in teilesom Italijanka. Vedno pravi: »Pri nas, doli v ItaJiji. ic pa vse dni- gače, vse lepše,« in tako naiprej. Uči italiianski jezik, pamislim, da tudi ne veliko, kerotroci vsak dan manj zna- jo. Dokaz imam doma pri svojih o- trocih. Kadar pridejo pa vojaki iz Idrije k nam na vaje, takrat je pa ve- čji del le pri oknu, otroke pa pusti pri miru. Kmalu ko je prišla k nam, je ho- dila po vnsi s karabinerji do 11 ure po noči. Otroci so jo videli z doma skozi okna. Lepa učiteljica otrok! O pust.u je pa kar v Soli otrokom pravi- la, »zveeer grcm pa na pies«. Mi- slim, dai to nc spada v šolo k pouku. Kar napravj pri otroeih in «tarsili priJjubljeni nadučitelj g. M. Mikuž, ki se resno trudi za dobro vzgojo otrok, mu pa'ta podere. Kam boino prišli s takimi vzgojitelji. $e nekai bi rad prašal tiste, ki imajo v rokali šolsko poslopjc. Od kdaj je postala sola ob- činska sušilnica za perilo? Vedmo vi- clim, ko nosijo v šolo polne ^kafe perila sušit, ampak samo taki, ki imajo dosti prostora doma. Ali naj bo za vse ali pa za nobenega. Toliko o tem. Pusta smo jx)gnalii naprej brez kakih posebnili nesreč. Samo neka punca je hodila nekaj dni s plavo inarogo na obrazu okrog. To je sad plesa, ki se prireja po domačih kmeč- kill hišali. Novaki. Redko se oglasimo, zato naj bo te- daj nekoliko vee. Tudii pri i.as smo za- cd\ dmštveno delovati. Na letošnjeni obč. zboru našega drustva smo do- ločili delovni program in ittenovali njegovega ustanovitelja č. g. Jos. A- brama, svetolucijskcgci žup., častnim claiiO'in. V cerkvi se jc s prihodom novega g. knrata obnovilo ix;tje, ki smo je že 2 leti težko pogrešali in obetiem se je uredila organistbva pla- ca. l^o vee fa rah se pritoziijejo, da nimajo zvonov, a pri nas imamo pa eelo štiri. Največji je bil oproščcn >:voja.ške službe« in tehta 1400 kg. Trije so novi; četrti, najmanjši sicer ni tako neobhodiKv rotreben, am- pak pomemben, kar znači njegov na- pis: V spoinin padlini voiakom. Pred vojno so bili naši sofarani Davčani. a scdanja državna meja, jih je odce- pila od nas tcr imajo svojo lastno duhovnijo. Nasprotno pa je priklopila k nam sledeča sda: Sltigovo dolino. Robidnico, Laže, L-ijše, Krnice, Tičje hrdo in Novine. Za iuienovana sel'i se sTiu.fe sedaj nova zadružna rnle- kairna, kot podružnica tnlekarskc za- druge v Nova;kili. Na ta nacin bi o- stailo lahko kljub tcmu dosedanje za- driižno premoženje, \- slučaiu likvi- dacijc, še vodno last starih zadruž- nikov. Tei ena.ka podružniea naj bi bi- la tndi v Zamoču in sicer, za Zamoč in Pr>d;prvič. S pristopom novih zadruž. članov naj bi se izenačili vsi dohod- ki in stroški kot tudi delovanje. V dosego te$ja namena naj bi bila v Novaikih nekaka centrala, ki bi bila preskrbljena z zadostiiimii in komod- ninii pros tori v svrho iz_delovanja in iWivanju iTileč. izdelkov do prf)dn- je. I'odruzuieni prostori uai bi bili taki in preskrbljeni s potrebnim oro- djenii, da se da lnleko predelati v sir ' in niaslo in n.a.to takoj odda v cen- tralo, ker mlcka ni mogoče spraviljati v No'vake. Med voditeilji že obstoje- če zadlruge pa je dvojno mnenje. .J^ekateri se hoje eventn-elnih velikih stroSkov in pa gotovih slu^ajev, ko hi se tezko dobilo odjcmalcev za bla- r;o. Drugi pa men i jo, da čim močncjša je zadruga, tem la/Je izha- ia in obste ja. V nedeljo, 22. t. m. se bo vršil gosodarski sestanek, ki naj se ga udelcže vsi gospodar.ii in sploh vsi oni, ki se z;:)ninajo za gospodar- ski napredek. Predaval bo g. agr. inž. Ru.stja od Zadnižne zveze v Qo- rici. Ako ne pride i:a tern sestanku do pravilncga sporazuma, naj se o- menjeni načrt opusti. Apelirarno pa tedaj na one gg. v d'ezcli, ki se tm- dijo za gospodirski na;predek, da u- stanove za oinenieue vasi. kvstno Mlckarsko zadrugo. So ljudje, ki splo'li ne poznajo zadružiiištva. Mle- karska zadruga je razdclila n. pr. 27.000 L. med svoje člane! — Pisee teh vrst vam kliče in vas vzpodbuja: Kmetovalci, bodite složni in združite se v gospodarskih zadnigah. Nnro- čitc se na gospod: rske in druge ča- sopise. Odbirajte za pleme najboljšo /ivino, a za seme najbroljša semena. Po'shizujte se umetnih gnojil V hle- vu n;i i'lnejte le toliko živine, kolikor so hoste mogli nspešno preživljati s krmo. Le z vztrajnim in zadružnim delom bi sc dal izbol.išati naš današ- nii gospodarski položai. Idrijske novice. Sklepi z veljavnostjo svetovalstvenih sej olčinskega komisarju, general a Casteluzzi-ja. iNadailjevanje.) 27. septembra I. I. je sklenii nasta- viti popolnoina provizorično in samo do tedaj, da se bo to mesto oddalo rednim polom za občinskega zdravni- ka kirurga dr. Jožefa Rosatto. V svo- .iem poslovanju bo slednji vezan na krajevni pravilnik za zdravstvo. Nje- gov I'onorar znasa mesečnih L 1000 in za vsakega reveža, ki je vpisam v imenik mestnih ubogih po L —.25 ct. mesečno. Vsi reveži pa nnajo zatu i>ravico do brezplačne zdravniške IHMllOČi. 6. decent bra 1. 1. je skleniil z ozirom na novopredelani občinski organic«! iJ-iavilnik sledeče: (). Prineič Karol in gdč. Kejida iV\ilka, ki nista dosegla še stalnosti, bojsta odpuščena iz službe z dneiw .11 ./12. 24. Ci. Kogej Srečko, četudi niina pred- pisanega žtudija, zadobj fimkcijo podtajuika in obdrži plačo kot do- sedaj. Cidč. Kenda Mici se imenu.ic ushiž- l>ejieeni I. razreda s plačo L 5.600. - hi aktivitetno doklado L 400. . (j. Božič Franc se potndi kot ob- činski sluga s plačo L 5.600.— in do- klado L 250.-. 0. Karčnik Fraiiic se enako potrdi s plačo L 4.800.— m doklado L 200. (j. Sedej Andrei, se vpokoii z d.iie*n 31./J2. 24. Ü. Zaveljčina Peregrin se puird.' kot mestna straža s plačo L 5000. in dokl. L 250.- . O. Albrtht VaJentin se izbnse iz li- sie mestniii uslužbencev z dnem .^1/12. 24. ter se vpiše v listo komp'jtetne šolske upraive. Razj) šejo se prosta ineista tajnika. ii^liiAbenca 2. razreda in niusttie straže. Uslužbencein, ki so doslužili. se nakaže redna pokojnina, drugian pa, kakorkoli odpuščenim, nai se na- kaže dvomesečna plača kot odprav- niri::. v'si iLslužbenci in uradništvo 9c morajo vpisati v d.ržavno zavarov?!- nico. > « * V nedehio 1. t. in. nas ie posetii novi deželni prefekt. Že od ;i/i na 10. uro je bil trg pred ohčinsko hiŠo in podpreie;kturo poln šolske mladine in raznih radoveduežev. Da ie hitre- ie rnincval čas sta skrhcii dve godbi na pihala. šele ob 11 uri in V\ je do- spel avto. Po kratkein pregledu pod- prefekturnega urada se je podal prc- fekt takoj v mestno hišo, kjer so nui bili predsta.vli'jni vsi uradniki in žu- pani. predstavniki učiteljstva, pri- vatnih korporaeij iu častniški zbor. Med drugimi naj onieniino; deputaciio gasilcev, ki mu je predložila prošnjo u«j pospeši začetek zidaaia gasilne-. ga doma, za katerega so načrti pri- pravljeni in je že ves denar zbra.n. Nagovoril ga je rnestni i'/redni ko- niisar, ki je povdarjal mi most in de- lavnost tukajšnjega prcbivaLstva in naštel na kratko vse tiajveč.ie potre- be nasega mesta tako gasilni dom, prezidavo klavnice, novo tržnico n hladilnico iu razširjenje, ozironia prenos pokopališča. Prosi nai bi g. prefekt rcšitcv teh nnjnih vprašanj čim bo'lj pospeševal. "Odgovoril mu je prefekt ter pov- darjal, da jc prišel iz svoje lastne vo- lie, pa tudi na ukaz centra hie vlade, ki zastopa staJisce, da se morajo de- želni prefekti o vseh potrebah svok pokrajine na lastne oči prepricati. Jc sicer danes prvič v Idriji, ni pa zad- njič. Dalje hoče vlada, da inorajo vsa nasilstva prenchati, ker je tu- kajšnje ljudstvo mirno in delavno in ne zahteva drugega kakor dobno in- urejono iipra.vo.-Za tem bo on v glav- nem stremel. Pohvalno se ie izrazif o županih, ki so mu predložili skoro vsi prošnje za podporo za razširjenje ali zidavo novih šol, ker kjer je šol- stvo v cvetu in ljudstvo izobraženo. tarn je red in blagostauje. Po malein okrepčihi je obiskal prefekt potom ljudsko solo, realko, o katere legi in sta.nju se je izrazil jako oohvalno. Daije je sd v otroški vrtec in čipkar- sko solo. Potem se jc vršil banket v dvorani hotela Didič, katerega se je vdeleži- Jo čez 100 oseb. Pri tej priliki je pre- fekta nagovoril tuknjšnji lekarnar kav. Oalzigna kot znanca iz Dalma- cije in je hva.lil njegovo dclavnost. Prefekt se mu je zahvalil za nagovor in prijazen sprejem. Povdarjal .ie, da sedaj v zasedenem ozcinlj« ni vcč zmagovalcev in premagancev ampaik vsi imamo enake dolžnosti pa tudi cnake pravice. Nato ga je nagovoril prejiSn.it zu'ixm I Treven. Ciovoril jc v slovenskem je- Sjr-.ri -1 ¦•< i<>i«-MLKA STk'A7A* /iku in i/vaja! nekako sledeče: Do prefekta. ki je ob uastopu svoje služ- be prise! v n.išo niesto, da popraša IK) lii's'ili potr.jbali se obračamo z za- i upanjem. Največji križ, ki teži dunes inesto, jc pač draginja. Tei naj br se odpomotflo z zboljšanjeni rmtarskili plač, kcr jc Idrija rudarsko inesto. Z rudnikoni stoji in pa.de. Vse zavisi ad istej^a. Blagostanje celcga mesta in iudi vse okolice je odvisno od blago- Ntanja rudarja. Pa jc tudi zadnji čas, da se iiredi izboljšanje plač rudar- \sti, pa prejemajo danes isto plačo, kot prod leti, medtem, ko so se raz- nu živila podražila do 90%. Mord a bi se laliko ustunovila v Idriji cari- narnica, ki bi omo^očala dovažanje nekaterili živil iz iiurzemstva brez vdikci;a podraženja vsled vožnje po železnici od Postojne do sv. Lncije. Dalje je o,menil odstop riidniške lindske Pole inestni obcini. kjcr se zdi. da ho tudi rudar oškoidovan in da se bo po^odba, ki se seda.i sklepa -\ Riinu izvedla drugačc. kot je bilo prvaliio mišljeno. Niti one male od- skodnine 25.000. L. katero naj hi rudnik l'ctiio dajal, naj bi ne dobila občina v svoje roke. Potem je pov- ilarjal, da je niiifislerski svet ob raz- inistu niiše državtie rcalkc sklenil, &d jo iKidoinesti z drugo strokovno *iAo. lzrazil je željo, naj bi se sedaj, ko bo kmalu znkjjučen §e zadnji raz- red ttosedariju srednje sole ustanovi- la d-rnga, vsaj niž.ia srednjiašol-i. Kon- Cno je roročal o nnšem položaju z orArom vd brzojav in' že tol'ko časa fsbljirbovani telefon. Po govoru jc Vs.- ročil prefektii prestavo jjovora v ita- li.lauscini. Sledn.ii nui je izjnvil, da ni- \y\ojasnila xledv priiuvc Wrjalcv nusproti Avstriji vsal: dun (lopoldiw in izpolnjujr svojini rlanom Imli wzadevne prijave. .1. Sknpini K. D. '/... Sv. Krii; /'. I'ram, Ustje I. IK Gndovič. Si. V., Vcl. 7.abl\e, (i, l:r. V. 1. in dmaim: Odgovorili smo na Yäha vpra^anja pod naslovorn '»Nckatera poja.siii!;i o liišncni ilavku.« Čitajte! 3. '/.boiiiir Leopold, Banjšiir stamijoc v Scmpvtrn s/. 'A: Za Vas je predlozčn u- '-,rodeii |)(^k<\ininski nnčrt pod St. siOO/1021006. 4. Semolič Jožefa, Oorica Via Castcllo 12-' tudi za Vas jc predložeii iiRndtii poko.iniuski načrt pod St. 604/1023261. 5. Kertclj Ivan, Štitrjc: ya\ Vas jc predlo- /cii ujjodou pok sknpine v znesku lir 10S0 od 12. 4. 1923. .-in v znesku lir 12% od 1. 7. 1923. dalje; poleji pokojnine Vam je bila priznaua tudi draiR'tijsSka doklada /nesku l>'r 40. niesečtio. H. liutur Ivan, Tnlwin: Olcde Vašc pokoj- nine proučuie komisija i'/Ad zadnjega zdrav- iiiskcKa prenleda. V kratkem ho Vasri po- kojninslsa. prosnja reSena. 9. Lukežič Ivan, št. : Vain je bila pri- ziiaii;) ixikojnina pod St. 715/1019909. 10. Halt Lojza, Ponikve: Za Vas jc pri- pravljeti pokojninski načrt pod At. 001478. 11. OravniT Antonija. Slevcrjan St. l)f): Za Vas jc bil predložen unoden načrt |iod St. 891/078793 due 16. februarja 19?5. Tajnlštvo. Darovi. Za Slovensko sirotiščc: Cisl. dru/.ina An- tona IJatistiCa iz Vrtojbe daruje inesto pust- lün beiačcm 25 L in mesto «odbi ob poyrrebu pok. Henrika Batističa 50 L; p. n. Rudolf Va- lentin, lesni trjjovec v Tržaški ulici v (iorioi. 200 L; P. n. Vail. Batič, župnik, 95 L, ker se ni inoRel udeležiiti poffreba'pok. Dr. (jrcRor- čica; Kmeeka banka v Gorici 500 L; udele- ¦/(.-ici obciiL'Sa zb(>ra Gospodarske zadru$;c v Vrtojbi 52 L 75 st. -- Srčna hvala! Zu Alojziievišče: Vlč. %. Valentin Batič, župtiik v Podbrdn, 25 L, ker se ni mo^el u- tkležiti |)OKreba pok. dr. A. GreKorčica; u- dtleženci cbčnesa zbora Gospodarske za- dniffe v Vrtojbi 52 L-75 st. Iskrena hvala! Valuta. Dne. \2. marca si dulil : id 100 franc, frankov 126 do 12f).50 Lir za 1CK) be!f;. frankov Y2il() do 123.50 Lir ia. 100 ävic. frank nv 470 do 474- Lir za UK) ces.-slov. krön 72.S0 do 73.10 Lir za KX.» dinarjev 39.35 do 39 50 Lir za ! sterling 117. do 117.15 Lir 7.a 1 dolar 24.50 do 24.60 Lir za 1 zlato marko 5.80 do 5.90 Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0350 Lir Beneške obligacije. Dne 12. marca: Srednji kurs L. 81.0(3, v Trst» 81 25; v Milanu K1.25, v Rimu 81.10 L. i)VA CEVUARSKA UCENCA, ¦ katera imata res veselje. sprejme ta- ld Mangartorn. - Hraiia in stanovanjc v liiši. Lloyd Sabaudo. l-'riliodnje vožnie: v Severno Ameriko »Conte Verde« 26. marca, 1925. Iz Oenove v Njujork v 9 dncli. v južno Ameriko ¦»Principcssa Oiovannu" \(\ april 1925 »Tomaso di Savoiu« 2[). 111. 1925. Iz (jenove v Buones Aires 19 dni. Izvanredna vožnja: »Conte Rosso«. 9. aprilal^25. Iz Oenove v Buones Aires v 13*2 'Ineh. v Avstralijo Re d'Italia« 25. marca 1925. Inforrnacije daje in sprejema i)red- naročila na vozne iistke zastopnik F. Rosich. Oorica, Via Contavallc st. 4. Zfllop zfl stnybarstvo u Gorici. Via Carducci - - Telefon 240 Prva goriska /aioga slavbnega in sorodnega materijala. ZavStopstvo domačih in inozemskih tvrdk. Cement, apno, vsakovrstna opeka, ce- mentni kvadrati za podove, enaki iz ce- ramike, mannorja in beneškega kainna, marmornate' ploščice, ütosil, parket, ža- luzije na ovoj tvrdke KOMARliK iz Mo- nakovega. ^ , , .------~ ~:------- Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidne potrebščine za vsakoršno indu- strijo in pečarje, ploSčice za oblogo sten domače in inozemske, predmeti za hi- gijeniene naprave v eeramiki in v por- celanjenem železju, katramirana le- penka KOMEROFINü, lesni cement, as- salt, nepremočljivi predmeti, žične mreže. Lastna izdeiava vsakovrstnih u- metnih marmorjev, belih in pisa- nih, kocke za mozaike, mlinski kamni nzzn domaei in inozemski. "~ CENE BREZ KONKURENCE Z A H V A t A. S potrtitn sreem naznanjanio, da je uniila naša r.ad vse Ijubijena licerka JPaL^lai S! oik air . üb enem se zahvaljtijerno vsem prijaieljem in znancem, ki so prihajali v tako obilnem stevilu kropit našo predrago, ter so nam laj.šali težko bol. Posebno pa se zahvaljujemo prec. duhovščini, čč. gg. patrom, pevcem za ganljivo petje in vsem, prav vsem, ki so nam na kakeršenkoli naCin dajali lolažbo v tej težki uri. Bog plačaj! Sv. Kri'z - C/'sta 9. 3. W25. ŽalujoČa družina SLOKAR. KUP1M BARAKE. ki slnžijo za stiuiovanja. Plaieain visoke cene. Bravin Lnigi -- Pod^on--(Oorica). 1ŠCKM zancsljivcga hlapea h ko- iijem; nastop takoj, pluča ix> dogo- voru. Avfiust Gubrijelčič Lozi'oe ¦— Plava. SVILOREJC1! Zdaj je zadnji čas, Ja si zagotovitc dobro seme svilo- pre.ik. Prednarocila sprejema Just Ušaj, agronom. Oorica, Via.Favetti 6. Si;MENA.za vrt in njivo, Jiemska i/ Erfurta prodaja Just Usaj, agro- nom v Oorici, Via Favetti 6. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci ir<* Koren, n;.sproti Attemsove palace. SirTteTGoriškoltražo7! Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primopija D«. 9.DEFIDII B GCRICI, CORSG IflTI. EM. ill. St. 1» mmm öd 9-12 ih z-» Zaloga manufakture P. d' Amicis 13 Rudolf KneZ Koren 13 priporoea eenj. obeinstvu svojo veliko zalogo moškecja in ženskega sukna, Oblcke izgotov- ljene in na mero po konkurenenih ecnah. Krojsči poseben popust. —^ Teod. Hribar (nasB.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Veli^a zaloga češhega platna iz znene tovsrne Regenchart S Rsymenn, vsabo- vrstno blaga za porotence Hohcp Iudi MM izbira moškega in ^nskega wlm. BEago solidno! Cene 3Kiwevne! E RH I» ozdravljena "*Wi z najnovejšim pasom BROOCIC Mirodilnica in d3^avriica LGrapulin-Gorica naspr. ljudsherau vrtu, Corso Verdi 27. P O D R U t H I C Aj Ljuhljansfce hreditne hanke y Eorici Corso Verdi „Trgovski Dom4< Telefon št. 50 —- Rrzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CFNTRALAi LJUBLJANA Rezerva JS H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj. Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jil) obrcsiujc: na vložne knjizicc po čistih 4°/o (davek plača banka säma). Na tekoči račun ter proti odpovcdi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najiiftcjdncJL-. Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemslvo. - Nakupuje in prodaja svakovrstne valnte, vredr.ostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najvišje dne-vne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). lzvršujc sploh vse v bancno stroko spadajoce posle najkulantneje.