I Ne vračajte !
•v: ta'	'
Ta številka je za upokojence ZCLStotlj!

V Ljubljani, dne 15. oktobra 1932.
Cena posamezni številki Din 1*50
XšVB leto.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20’—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. b= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica ŠL 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Upokojenci — vsi v organizacijo!
Gospodarske razmere vseh državnih upokojencev so skrajno slabe. Prenizke pokojnine niti oddaleč ne zadoščajo tudi za najskromnejše življenske Potrebe. Cene industrijskim in obrtnim izdelkom, manufakturi in drugim predmetom vsakdanje uporabe niso prav nič padle. Stanovanjske najemnine so ostale na isti višini, če se niso zvišale. Stroški za zdravniško skrb so enaki kot prej. Od pokojnine se plačujejo isti ali še zvišani davki in odtegljaji. Visoka šolnina jim je komaj še znosljivo breme. Skratka: teža splošne svetovne gospodarske krize najhuje zadeva ravno državne upokojence, ki so navezani zgolj na svoje pokojninske prejemke.
Da bi se izboljšalo gmotno stanje upokojencev, kolikor je to v današnjih Časih mogoče, da bi se že končno izenačile pokojnine na isti. vsaj za najskromnejše življenje zadostni višini, se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo državnih upokojencev in upokojenk«. — Namen mu je varovati njih splošne koristi, posredovati za njih obče in zasebne interese pri oblastvih in jih opozarjati ha težki položaj, v katerem životarijo upokojenci, nuditi le-tem moralno in gmotno pomoč in podporo, pridobivati ugodnosti zanje, dajati jim pravne nasvete in navodila itd.
Od približno 10.000 upokojencev, upokojenk in sirot v dravski banovini jih je v našem društvu organiziranih komaj dobra šestina. Ostali nimajo smisla za solidarnost, nimajo razumevanja za lastne koristi. Veliko število neorganiziranih upokojencev je podobno samomorilcu, ki iz obupa ali iz lahkomiselnosti zavrže življenje. Samo da si ga ta uniči naenkrat, med tem ko naši brezbrižni, nezavedni in malo-dušni neorganizirani tovariši prekrižanih rok gledajo, kako jim tone življenje v revščini in pomanjkanju.
Vsi stanovi, vsi sloji Sn vsi poklici okoli nas so enotno in krepko organizirani, zato dosežejo, da zakonodajalec upošteva njihove potrebe in zahteve ter jim ugodi. Naše želje in težnje pa ostanejo, najsi bodo še bolj utemeljene in upravičene, neuslišane, ker jim nihče ne da pravega poudarka. Mar neorganizirana večina upokojenih tovarišev res ne vidi, da bi naše organi-zadje mogle nastopati z večjo moralno avtoriteto in uspehom, če bi stalo za njimi nekih 70.000 do 80.000 članov, kolikor je upokojencev v naši državi?!
Naše društvo in tovariško društvo v Sarajevu sta se doslej trudila in se še vedno trudita na vso moč, da bi rešila upokojence iz njihovega obupnega položaja. Da ti. napori doslej niso ro-
dili večjih rezultatov, dasi so že dosedanji uspehi lepi, je krivda v veliki meri na tistih tovariših, ki iz nevednosti, malomarnosti ali nepoučenosti stoje izven vrst organizadje. Med njimi so tudi taki, ki govore: »Čemu so nam organizadje? Brez moči so in nič ne dosežejo. Če bodo kaj dosegle, prav; dosegle bodo to tudi brez mene in mojih žrtev; od ugodnosti, katere bodo izvojevale, me pa itak ne morejo izključiti. Čemu naj torej plačujem članarino?« Taki nazori so, da jih označimo s pravim imenom, nepošteni in nečastni. Kdor ima količkaj časti v sebi, ne sme stati brezbrižen ob strani, med tem ko se njegovi tovariši mučijo, da koristijo vsemu stanu, torej tudi njemu. Ni poštenjak, kdor hoče brez truda in žrtev zastonj uživati plodove tujega napora in dela.
V današnjem hudem boju za obstanek bodo neusmiljeno poteptani vsi, ki se ob pravem času ne strnejo v močno in veliko organizacijo. Kadar bo vseh naših 10.000 upokojencev iz dravske banovine in vseh 80.000 upokojencev širom države končno združenih v enotni zvezi, ki bo zgrajena na slogi, zvestobi in vzajemni požrtvovalnosti, tedaj se bodo tudi naše razmere nedvomno obrnile na bolje.
z novimi pokojninami. G. minister dr. Kramer nam je odgovoril s pismom, v katerem je obljubil svojo pomoč in naklonjenost.
Proti koncu septembra se je pojavila potreba, da bi bilo morda dobro osebno intervenirati v Beogradu, zlasti na različne pritiske in očitke iz krogov članstva, da je odbor premalo ini-cijativen itd. Odbor je sklenil odposlati deputacijo, obstoječo iz predsednika in tajnika, vendar s pridržkom, da se sondira teren, kdaj bi bilo najumest-neje to storiti, da ne bo nepotrebnih stroškov. O tej deputaciji pozneje!
V	oktobru se je sestavila za vse organizirane in neorganizirane upokojence okrožnica, s katero se apelira na potrebo enotne močne organizacije.
Bližal se je čas volitev. Zastopnikom vseh društev in organizacij itd. se je razložil pomen bodočih volitev. Kakor vsa druga društva in korporacije svoje člane, je tudi naše društvo povabilo držav, upokojence na udeležbo pri volitvah, ki naj bi bile vidna manifestacija za nadaljevanje programa izza 6. januarja 1929, iki je rešil našo državo iz prejšnjega političnega kaosa. To priliko smo porabili, da smo obenem razposlali državnim upokojencem prej omenjeno okrožnico.
V	novembru smo izgotovili spomenico, ki je bila objavljena v »Našem Glasu«. Spomenica je nad vse skrbno sestavljena na temelju resolucije, sprejete na zadnjem občnem zboru. Poslali smo jo ostalim organizacijam drž. upokojencev v drugih banovinah s prošnjo, da se prilagode isti in da predlože enako spomenico prevedeno v srbohrvaščino, vsem merodajnim faktorjem.
V	decembru 1931 je nato naše društvo dalo inicijativo, da bi se v Ljubljani sklical vseobči protestni shod zaradi previsokih najemnin. Ta shod se je vršil 12. januarja 1932 v Unionu. Sem mnenja, da izborno obiskani in uspeli shod ni bil brezuspešen, kar bo pokazala bodočnost, kajti nekaj se mora storiti za znižanje najemnin.
V	januarju smo osebno izročili našo tiskano spomenico gg. ministru
Doslej smo bili razcepljeni, razkropljeni, neupoštevani: in posledice?
Zato ob dvanajsti uri pozivamo vse tovariše, ki so doslej stali ob strani, da se včlanijo v našem društvu. Samo z vzajemno pomočjo si bomo mogli izboljšati naš položaj. Opozarjamo jih, da bodo organizacije mogle uspešno zastopati naše skupne koristi samo tedaj, če bodo vsi upokojenci v njih organizirani. Sicer bi mogli merodajni činitelji po pravici sklepati, da se večina upokojencev, ki niso organizirani, ne strinja s prizadevanji društev, da se ne skladajo z zahtevami, katere postavljajo organizacije, temveč da so zadovoljni s svojo usodo. Če ne bi bilo tako, bi se pa organizirali.
Da vse tovariše, društvene člane in nečlane, obvestimo o našem delovanju, jim brezplačno dostavljamo to številko lista, da se pouče o naših ciljih in prizadevanjih. Če imajo količkaj stanovske zavesti in čuta za skupnost ter smisla za lastne koristi, bodo podprli naše delo in pristopili k društvu. S tem bodo pokazali, da streme resno za izboljšanje svojih življenskih pogojev.
Zvestoba za zvestobo! Vsi v organizacijo! V slogi je moč!
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
dr. Kramerju, obema senatorjema dr. Novaku in dr. Ravniharju ter narodnemu poslancu Pustoslemšku, katerim smo izjavili, da jo izročimo tudi vsem ostalim senatorjem in poslancem in gg. ministrom. Iz krogov narodnih poslancev se nam je nasvetovalo, naj spomenico prevedmo tudi v srbohrvaščino (v cirilici in latinici) in sicer v takem številu, da jo lahko izročimo prav vsem senatorjem in narodnim poslancem. To se je zgodilo. Dali smo tiskati, poleg že natisnjenih 120 slovenskih izvodov, 200 izvodov v cirilici in 200 izvodov v latinici. Priporočalo se nam je, naj ne pošiljamo poslancem spomenice na dom, ampak, če le mogoče, naj jo osebno izročimo v Beogradu. Kdaj bo najprikladnejša prilika iti v Beograd, nam bodo sporočili. Na ta način se je zavlekla že septembra meseca sklenjena odpošiljatev delegatov do druge polovice meseca februarja, in mislim, da je bilo to previdno in prav. O tej deputaciji smo že na dolgo poročali v »Našem Glasu«.
Dogovorno s finančno direkcijo smo dali natisniti nove prijave za prejemanje drag. doklad za upokojence v lastni režiji. Natisnili smo potrebno število za vse državne upokojence dravske banovine. S tem mislim, da smo le pridobili na ugledu in da so bili tudi neorganizirani upokojenci opozorjeni na naše društvo. Tudi znatni gmotni efekt te akcije ni izostal.
Vsled inicijative g. prosv. insp. Westra smo se obrnili na sarajevsko udruženje, ki ima svojo sekcijo tudi v Splitu, naj izposluje pri Jadranski p!o-vitbi d. d. Sušak znižanje voznine za državne upokojence; to smo storili po ustnem dogovoru s sarajevskima delegatoma v Beogradu, ki sta izrazila upanje na uspeh.
Mi vsi' in vsi drugi sloji živimo v silno težkih časih. Kdaj in kakšen bo konec te moreče krize, nihče ne ve. Kriza ne more po zakonih narave in zgodovine vedno trajati, prej ali slej je mora biti konec.
Delovanje društva drž. upokojencev ,se bo moralo odslej osredotočiti v večji meri na lokalne gospodarske
Obračun o delu organizacije.
Poročilo tajnika A. Spendeta, podano na rednem občnem zboru Društva drž. upokojencev (-enk) v Ljubljani dne 10. aprila 1932.
Na zadnjem rednem občnem zboru dne 29. junija 1931 sem imel čast Podati poročilo o društvenem delova-niu za dobo od 8. decembra 1929 do 29- junija 1931.
Moja dolžnost je torej, danes poročati za dobo od zadnjega občnega zbora do danes, tedaj za dobo 9 mesecev.
Predvsem je naša dolžnost, da se spominjamo v 1. 1931. umrlih članov, ki jih je, žal, 36. Počastimo njihov spomin: Slava jim!
V predmetni dobi je imel odbor 8 sej. Na zadnjem občnem zboru sprejeta resolucija je bila predložena predsedniku min. sveta in predsed. »Glav. Saveza drž. službenika v Beogradu«, g. dr. Mih. Jovanoviču.
Glede druge spomenice, katero je Predlagal g. dr. Požar glede staroupo-kojenccv na podlagi rimskega pakta, t. j. takih, ki so bili upokojeni pred preobratom (3. 11. 1918), je treba omeniti. da se je odbor obrnil na predlagatelje in g. dr. Kronvogla, na katerega se je g. dr. Požar kot strokovnjaka-jurista v zadevi rimskega pakta sklice-val, s prošnjo, da sestavita predmetno resolucijo oziroma spomenico. Oba gospoda sta poslala odboru skrbno sestavljeno, vsestransko utemeljeno spomenico. Naknadno pa je g. dr. Kron-vogl sporočil odboru, da ima rimski Pakt več pridržkov, tako da pozitivne vsebine ne preostaja mnogo, nadalje Pa je sporočil doslovno: »Operiranje z rimskim paktom bi bilo po mojem mneju brezuspešno, važnejše je nagla-šanje in dokazovanje, da so penzije staroupokojencev za življenje nezadostne.«
Tega naziranja je bil naš odbor že Prej. Vrhu tega smo bili prepričani, da m sklicevanje na rimski pakt na merodajnih mestih ne vplivalo ugodno. Si-Cer je pa prva in glavna točka naše
spomenice z dne 1. decembra 1931 že itak sestavljena v tem smislu, samo ob sebi umevno upošteva pa tudi vse ostale upokojence, upokojene po prejšnjih zakonih.
Že lani v poletju in jeseni je odbor dobival od vseh strani pismene in ustmene opomine, predloge in navodila, naj takoj vse potrebno ukrene za zboljšanje prejemkov staroupokojencev in zaradi drugih zahtev in potreb ter da naj pošlje deputacijo v Beograd. Odbor je budno pazil na vse pojave in čakal primerne prilike, kdaj da' bo treba stopiti na plan. Resolucija izza zadnjega občnega zbora je bila itak, kakor že omenjeno, takoj predložena.
Mariborska podružnica je predlagala, da bi odposlali deputacijo k av-dijenci ob času bivanja Nj. Vel. kralja na Bledu in celo k Nj. Vel. kraljici! Odbor temu ni mogel ustreči; saj je bil vendar naš kralj takrat na oddihu! Sem mnenja, da je bilo prav, da tega nismo storili. Ob tej priliki pripomnim, da bi naše društvo, če bi odbor hotel upoštevati vse neštete nasvete, ki so prihajali od vseh strani, in v smislu teh nasvetov predlagal spomenice, najbrž ne obstojalo več!
Lansko poletje se je ustanovilo »Udruženje drž. penzionera kraljevine Jugoslavije v Sarajevu«. Poslali so nam svoja pravila. Vpisnina stane 5 Din. članarina letno 48 Din, pri mesečni penziji pod 500 Din pa 24 Din.
Odbor je zaenkrat odklonil svoj vstop v sarajevsko društvo, ker je bil mnenja, da spada centrala, oziroma Zveza v Beograd, na sedež vlade! To bi b:l predrag aparat, je pa tudi članarina previsoka. Pač pa smo se izrekli zaenkrat za skupno bratsko sodelovanje s sarajevskim udruženjem.
Dne 11. septembra 1931 smo poslali tudi obema slovenskima ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju našo, na občnem zboru sprejeto resolucijo. V dopisu smo naglašali neobhodno nujno potrebo, da se popolnoma nezadostne, penzije staroupokojencev izenačijo
pridobitve, v zadružni smeri, torej na močnejše udejstvovanje v zadružništvu; že zaradi tega je obstoj enotnega društva državnih upokojencev življenjska potreba, pa tudi iz vzroka, da stojimo pripravljeni na braniku in da moremo v odločilnih trenutkih dvigniti na merodajnih mestih svoj glas v imenu tisočev organiziranih tovarišev ter preprečiti nadaljnje redukcije prejemkov, oziroma če se razmere zboljšajo, zahtevati zvišanje sedanjih nezadostnih prejemkov. Sem popolnoma prepričan, da, če ne bi bilo sarajevskega in našega društva in naših spomenic, ki jih vlagamo že od, leta 1929., predvsem glede staroupokojencev, da bi pri poslednji redukciji prejemkov ne bili izvzeti niti staroupokojenci.
Na našo inicijativo je raztegnilo zelo agilno Društvo upokojenih učiteljev posmrtno zavarovanje na vse panoge drž. upokojencev tako, da lahko odslej naprej, kakor hitro bo spremembo pravil tega društva vlada potrdila, pristopi vsak upokojenec k Društvu upok. učiteljev, ki nudi posmrt-ninske prispevke rodbinskim članom
FRED. BOUTET:
Jusfična zmota.
Mož je stal pokoncu sredi sobe, ves zmeden je še držal nož v rokah. Pred njim je ležala na tleh mrtva ženska sredi mlake krvi, ki je vrela iz globoke rane. Ker je bb lo v soboto in je namesto večerje popil štiri kozarčke žganja, sta se kar na enkrat za« radi malenkosti sporekla. Na vse ostalo se ni mogel več spominjati. Kričala je, praskala, grizla in nazadnje potegnila iz žepa nož... On pa, blazen od srda in pi« jače, ji ga je iztrgal in kar na slepo uda« ril. Zgrudila se je in zdaj je iztreznjen gledal to revno telo z bledim obrazom pod okrvavljenimi lasmi in z očmi, v katerih se je še zrcalila divjost in bojazen.
Čutil je, kako pada nanj nekaka orno« tiča strahu, in groze. Na tisoče strahotnih misli se mu je spreletavalo po glavi: ob« ravnava, ječa, morda sekira. Pred bore četrt ure je bil še Jean Billy, bivši pod« častnik v kolonijalni vojski, da, pijanec in pretepač, res je, toda drugače dostojen človek, ki se je pošteno in dobro preživ« Ijal... Hotel je premisliti, nekaj skleniti,
umrlih društvenikov. — Da bi naše društvo samo ustanovilo tak posmrtni podporni fond, zaenkrat ne kaže in se to odsvetuje, ker bi se člani preveč obremenili s prispevki zlasti pri sedanjih nezadostnih prejemkih. Sicer pa lahko o tdm sklepa občni zbor.
Tenor vseh naših zahtev, poleg drugih v naši spomenici navedenih postulatov, katerih izpolnitev nam je bila od merodajnih faktorjev obljubljena, pa mora biti in ostati — in od tega ne smemo odnehati:
prevedba pokojnin vseh državnih upokojencev, upokojenih po prejšnjih zakonih, na prejemke novejših, torej splošno izenačenje.
To našo zahtevo so vsi v Beogradu, pri katerih smo se zglasili, označili kot upravičeno in potrebno ter izjavili, da se ta zahteva mora uresničiti, ko se zboljšajo splošne razmere, ki tarejo vse sloje in vse države!
Tisti upokojenci, ki niso organizirani, škodujejo sebi in vsem!«
Obleke kemično čisti, barva, pllslr* In lika tovarna J O S. REICH.
najti izhcd. Toda vse zaman, misli so mu uhajale, zdelo se mu je, da se mu mož« gani opotekajo, »še znorim«, si je dejal. Zdrznil se je. Nor! Norcev ne morejo kli« cati na odgovor ...
Na stopnicah je bilo slišati urne kora« ke. Težko so padli udarci po vratih. Skozi pod je priteklo nekaj kapljic krvi in na sredi stropa v stanovanju spodaj je zrasla sumljiva rdečkasta roža. In zdaj so priha« jali: lastnik hotela, natakar, dvoje pozva« nih stražnikov.
Ko so vlomili vrata, so zagledali žabo« deno žensko na tleh. Na postelji je sedel mož in pozvanjal z nogami, na neizraznem obrazu mu je pa poigraval lahkoten, zme« den nasmešek. Zdelo se je, da za vso okolico nič ne ve. Igral se je z okrvavlje« nim nožem. In ko SO' ga zagrabili, ni niti dvignil glave.
In bil je blaznež, ki so ga pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Bitje, ki je palo nazaj v živalsko stanje, ki ni znalo niti govoriti, se ni ničesar spominjalo, ni« česar moglo razumeti, ki je nerazločno hroplo, se neprestano zmedeno smehljalo in ga je bilo treba rediti, umivati, obla« čiti in cediti kot dete v povoju.
lovanja glavnega odbora, katerega je ta tudi z vso vnemo skušal uresničiti.
Glavni odbor je imel na svojih sejah večkrat nepotrebne, dolgotrajne in brezplodne mučne debate zaradi teh dopisov in poukov — vsi stvarni dobrohotni odgovori, soglasno sprejeti na odborovih sejah, so povzročili — nadaljnje pouke s strani podružničnega odbora in zahteve, ki niso bile aktualne in katerih glavni odbor ni mogel sprejeti. Nerad objavljam to, a je za pravilno pojmovanje potrebno.
Zaradi nastalega nesporazuma in nepotrebnih dolgoveznih razmotrivanj in prerekanj in ker pismeno ni bilo mogoče priti do popolnega, nujno potrebnega soglasja, je glavni odbor soglasno sklenil, da se podružnica naproša, naj skliče setanek odbornikov, katerega se bosta udeležila predsednik in tajnik iz Ljubljane. Ta sestanek pa naj bi se vršil v juliju ali v avgustu, ker je bilo pričakovati, da se bo takrat lahko že kaj poročalo iz Beograda. — Navzlic temu sporočilu se je vršil še isti mesec, 24. junija, uvodoma omenjeni »prvi občni zbor podružnice v Mariboru«, o katerem podružnični odbor sploh ni obvestil glavnega odbora, niti ni povabil zastopnikov glavnega odbora, da se pred forumom javnosti ta nepotrebno nastali spor razjasni. — Glavni odbor ima vse dopise na razpolago, iz katerih je jasno razvidno, kje je krivda — nesporazum-Ijenja.
Kakor je iz dolge, tako mučne polemike med podružničnim predsednikom in G. O. razvidno, ne pojmujejo sedanji funkcionarji v Mariboru pomena podružnice in ostentativno omalovažujejo pravila in navodila za podružnice. Vse delo se osredotoča le v večnih obračunih in poukih glavnemu odboru. Imeli smo stroške za potovanja v Maribor in z mirno vestjo lahko trdimo, da imamo vsled neizterjevanja članarine bivših naših članov in vsled ustanovitve podružnice ter odstopitve naših članov nad 3000 Din izgube, ne računajoč ostalih podružničnih članov.
Ravno zato je G. O. pismeno zaprosil maribor. podružnico, naj skliče čimprej sestanek funkcionarjev podružnice, h kateremu naj se pritegnejo event. tudi drugi merodajni zastopniki mariborskih upokojencev. Na tem sestanku se jasno in odločno razbistrijo vse te neljube, nemogoče razmere. Tega sestanka naj bi se udeležila naš predsednik in tajnik. Po tem sestanku naj bi se sklical izredni podružnični občni zbor, ki naj bi odločil o event. likvidaciji podružnice ali delovanju strogo po podružničnih, od vlade odobrenih pravilih, katera pravila so bila — nota benie! — na mariborskem občnem zboru že prej soglasno odobrena, tore ne vsiljena! Event. naj ustanove, če že nočejo sporazuma in sloge, Mariborčani svojo lastno (morda že nameravano) društvo. Krivda ne bo na naši strani! — Tako naš dopis.
Vprašam zdaj: Zakaj torej ni ustregel podružnični odbor prošnji G. O. in sklical sestanka? Zakaj ni bil G. O. obveščen in povabljen na podružnični občni zbor? — Na to bi želel javen in jasen odgovor.
Naše društvo dela skupno z zelo močnim sarajevskim društvom. Pri de-
Borba je bila strašna. Na eni strani je bil Jean Billy, ki se je zakopal za svojo blaznost kot v varnem zavetišču, na drugi strani pa policija, oblastva, sodni zdrav« niki, vsi združeni, da bi ga razkrinkali. Nastavljali so mu pasti, kjer naj bi se izdal, da ga iztrgajo umobolnici in ga iz« roče smrti ali dosmrtnemu delu v prisilni delavnici. Toda blaznež je ostal blazen in se ni izdal. Vse slovite stare izkušnje niso nič pomagale. Refleksni poskusi, luč, kate« ro so mu pnbiiž:tli tesno pred cči in udarci ob koleno, sedečemu s prekrižanimi noga« mi, vse ni nič zaleglo« In navzlic temu je Jean Billy trdno spal. Spal je kot človek, ki se zaveda svoje zdrave, čiste pameti, a njegovo spanje je bilo polno strašne mo« re, strahu in groze. In zdravniki v urno« bolnici, ki so ga znanstveno opazovali, so dobro vedeli, da blaznež ne more tako trdno spati in upali so, da ga nekega dne le premagajo. Njega, ki ga je slavni profe« sor Cave imenoval največjega občudova« nja vrednega simulanta, kar jih je sploh kdaj že videl.
Sicer pa ta dan ni napočil, zakaj nav« žlic podvojenim prizadevanjem učenjakov, ki so se trdovratno borili, je ostal Jean
putaciji v Beogradu konec februarja t. 1. smo se s sarajevskim delegatom zedinili v vseh vprašanjih, predvsem glede nujno potrebne enotne organizacije po banovinah, torej, da bi bila v vsaki banovini samo po ena organizacija in da bi se pozneje ustanovila zveza vseh teh društev.
Res je, da nosi od lanskega občnega zbora naprej sarajevsko društvo naslov: »Udruženje penzionera (-ki) kraljevine Jugoslavije u Sarajevu«, to pa zato, ker ni bilo doslej mogoče ustanoviti društva upokojencev v Beogradu in je prevzelo sarajevsko društvo kot najmočnejše društvo z več tisoč člani in več 100.000 Din gotovine to nehvaležno delo. Popolnoma pravilno postopa sarajevsko društvo, ako skuša zaenkrat, če drugače ne gre, ustanoviti banovinske sekcije, pododbor in poverjeništva, ali pa tudi samostojna društva, a le po banovinah!
Ni mi trenotno znano, koliko banovinskih sekcij oz. pododborov ima sarajevsko udruženje. — Vem, da obstoje v Splitu in Dubrovniku (v Dalmaciji!), tudi v Tuzli, nedvomno pa tudi že drugod.
V Banji Luki (vrbaska banovina) obstoji samostojno društvo, ker se ne strinja, da bi se ustanovile nekake »sekcije« sarajevskega Udruženja, temveč hoče samostojna društva po banovinah.
Naše društvo je skušalo pomirjevalno vplivati med obema. Na to smo dobili dopis od sarajevskega združenja, v katereim izvaja to društvo, da ga ne vodijo nikaki separatistični cilji, temveč da zasleduje samo skupne, splošne koristi vseh upokojencev. V predvojni Srbiji in Črni gori še danes ni nobenega društva upokojencev, ni jih pa tudi v savski in dunavski banovini. Saj niti v Beogradu, kjer živi velikansko število drž. upokojencev, ni niti volje, niti smisla za organizacijo. Zato ravno deluje sarajevsko Udruženje z namenom, da ustanovi povsod v vsaki banovini po eno društvo upokojencev, ki naj bi se nato združila v mogočno centralno Zvezo v Beogradu. — Nesložni, razdrobljeni na nebroj slabotnih drobcev Upoko'jfeficf tfe buder nikdar nič dosegli, posebno če bodo poslušali posamezne separatistične demagoge, ki iz osebne užaljenosti ovirajo ustanovitev skupne falange, ki bi mogla združiti vse impozantne množice upokojencev v enotno, močno, borbeno organizacijo.
Iz tega dopisa je razvidno, da še niso v ostalih banovinah upokojenci, izvzemši Bosno-Hercegovino in Dalmacijo, prav nič organizirani! V Beogradu je bilo Udruženje penzionera — le na papirju, ostalo je brez članstva, v Zagrebu eksistira edino le društvo upokojenih častnikov (podporno društvo) -— povsod drugod — nič! Edino v Samoboru in v Pančevu se pričenjajo malce gibati, ker so nas zaprosili za pravila in nasvete. Vsa širna Srbija, Hrvatska, Banat, Vojvodina in Črna gora torej še niso organizirane! Zakaj torej v naši banovini, ki je ena najmanjših, kar dvoje društev? To bi se dalo edino le zagovarjati z utemeljitvijo, da dosežejo mariborski tovariši v lastni organizaciji laže posamezne lokalne ugodnosti (pri zdravnikih, v lekarnah, v kopališčih itd.). A to bi se
Billy do konca stanoviten in se ni dal iznenaditi.
In tako je ustvaril čudovit problem. Proti njemu je pričal njegov spanec, zado« sten dokaz, kakor je izjavil psihijater Ca« ve, ker je bil ravno spanec tisto edino, kar občudovanja vredni trdni volji tega človeka ni bilo poslušno, zakaj nihče se ne more ubraniti spanja, kadar doseže utrujenost neko določeno stopnjo. Zanj je govorila neverjetna težavnost vloge, katero je, brez sleherne sledi popuščanja, igral že toliko mesecev in za katero se je zdelo, da so potrebne nadčloveške moči. Zanj je govorila okolnost, da je bil ves do kra« ja duševno bolan, njegovo prejšnje življe« nje alkoholika, končno njegovo dolgo bi« vanje v nezdravih kolonijah in oddaljena dedna obremenjenost, katero so odkrili. Enega njegovih stricev so svojčas zaradi zasledovalne blaznosti zaprli v umobol« nico. Zanj sta govorila nadalje darovitost in ugled slovitega odvetnika Cabrollea, ki se je že precej spočetka globoko zavzel za zadevo in ki je prevzel njegov zagovor.
In tako je prišel Jean Billy pred po* roto. Zakaj preiskovalni sodnik si ni bil upal ustvariti lastnega mneja in rajši je
A. Spende:
„To dobro ni, to zdravo ni . •
(Mariborskim državnim upokojencem v premislek.)
Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani je dobilo od mariborske podružnice dopis z dne 1. julija t. L, v katerem ista poroča:
»Podpisana podružnica je imela 24. jun. svoj prvi občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Dopolnilne volitve. 4. Razgovor o event likvidaciji podružnice in ustanovitvi samostojnega društva drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru. 5. Slučajnosti. — Predsednik konstatira sklepčnost — od 85 članov je bilo 68 navzočih — in otvori občni zbor. Jz njegovega poročila je povzeti, da je odbor pač storil svojo dolžnost, ni pa žel na žalost skoro nobenega uspeha. Tajnik in blagajnik nam je povedal, da je bilo nabiranje članov zelo težavno, vplačevanje članarine pa zelo počasno. Vzroki: splošna nevolja zaradi preureditve društva v podružnico, previsoka članarina, previsoki prispevek v Ljubljano in dejstvo, da niso imeli tukajšnji člani skoro nobene (koristi od svoje organizacije. Živahna debata je navedeno le še bolj podkrepila. Radi tega je bil soglasno izvoljen pripravljalni odbor in določitev pravil za društvo državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru, obstoječ iz gg. Vu-četiča, Kramerja, Vidica, Novaka in Kudelke.«
O tem so poročali tudi časopisi.
Naj mi bo dovoljeno, da o tem v prvi vrsti kot državni upokojenec, in šele v drugi vrsti kot društveni tajnik, opozarjam na naslednja dejstva:
Leta 1929. je naše društvo izdalo na drž. upokojence dravske banovine oklic, v katerem naznanja, da obstoja v naši banovini osem društev državnih upokojencev, ki so bila imenoma navedena, razen tega pa še več manjših skupin v raznih podeželskih krajih. Vse same majhne bolehave organizacije, ki je vsaka izmed njih sama zase
komaj životarila! Raztreseni drobci, ki vsak zase niso nič!
V Sloveniji je bilo takrat 8761 upokojencev, a niti četrtina ni bila organizirana!
Naš apel na fuzijoniranje je našel mogočen odmev. Večina teh društev je likvidirala, člani so pristopili k podpisanemu društvu, ki je štelo prej 170 članov, danes okroglo 1500! Včlanjene so vse panoge. Kolikor še obstojajo ločena društva imajo značaj posmrtnih podpornih društev, njihovi člani so pa večinoma tudi pri nas včlanjeni!
Najteže je šlo v Mariboru, ki je imel dobro organizirano društvo z zelo delavnim odborom. Po dolgotrajnih pismenih in ustnih debatah so zastopniki mariborskih tovarišev končno le uvideli, da je bolje, če mariborsko društvo likvidira in da se združijo vsi upokojenci naše banovine v enotno močno organizacijo s sedežem v Ljubljani, v centru Slovenije! Maribor naj bi dobil podružnico. Na izvrstno obiskanem občnem zboru v Mariboru je bilo to z velikansko večino, da, skoro soglasno sklenjeno. Tega občnega zbora sta se udeležila v imenu glavnega odbora društveni predsednik g. Lilleg in pisec teh vrst.
Banska uprava je odobrila pravila za ustanovitev mariborsike podružnice, ki so se pred predložitvijo na bansko upravo poslala mariborskemu odboru na vpogled in odobritev.
Žalibog so pa nastala nesoglasja med glavnim odborom in mariborsko podružnico, predvsem zato, ker so prihajali iz Maribora večni pouki in opomini, kaj naj stori glavni odbor, dasi-ravno je isti imel jasno začrtane smernice v 7 točkah resolucije, soglasno sprejete na lanskem občnem zboru dne 29. 6. 1931, katerega so se udeležili tudi mariborski tovariši. V teh točkah je bil vsebovan ves program de-
dalo ravno tako doseči tudi po društvu v Ljubljani, katerega dolžnost je po čl. 2. pravil »ščititi in pospeševati gmotne, stanovske in gospodarske interese svojih članov«. Treba bi bilo samo, da dobi G. O. iz Maribora željo, naj društvo za dosego tega ali onega v Mariboru intervenira. Dolžnost društva je, da stori potrebne korake. — kar bi rado in takoj storilo.
Da se povrnem k dopisu mariborske podružnice z dne 1. julija t. 1.:
1.	Podružnica ima torej 85 članov. Direktno v Ljubljani so bili pa včlanjeni iz samega mesta Maribora 104 člani, katere spio podružnici odstopili. Kaj niti ti vsi niso pristaši načrta lastnega društva?
2.	V dopisu je navedena »splošna nejevolja zaradi preureditve društva v podružnico«. — Zakaj je pa bilo na-že omenjenem prejšnjem občnem zboru z velikansko večino, da, skoraj soglasno — v nabito polni dvorani sklenjeno, da bivše mariborsko društvo likvidira in da ostane le enotna organizacija za vso banovino s sedežem v Ljubljani?
3.	»Previsoka članarina, previsoki prispevek v Ljubljano in dejstvo, da niso imeli člani nobene koristi od organizacije.«
Sem mnenja, da je članarina —
3 Din mesečno — tako malenkostna, da pač ,niže ne gre. Društvo ima danes 31.600 Din premoženja (pred dvema letoma 4000 Din!). Če bi članstvo na raslo ali ni dana možnost, da Lki v Sarajevu naraste čez nekaj let društveno premoženje na par sto tisoč dinarjev, .da se tedaj društvo lahko približa vprašanju, zidati (ali kupiti) »Dom državnih upokojencev«, v katerem bi imeli otroci članov (visokoš il-ci-ke) poceni ali zastonj stanovanje, prehrano po najnižji ceni ali kar že kodi?
Po določ.lih § 16. društvenih pravil Nadzoruje G. O. blagajniško poslova-Pje in upravlja društveno imetje. — Glavni odbor je odgovoren občnemu ^boru. Ta imovina je torej last vseh članov in ne G. O.
Ali je G. O. kriv svetovne krize, iZPadka reparacij in silnega nazadovanja državnih dohodkov, ki so katego-lično narekovali vladi, znižati vse državne izdatke, reducirati prejemke državnih nameščencev in upokojencev
ali pa tisoče in tisoče državnih nameščencev odpustiti iz državne službe in jih pognati na cesto med brezposelne? Ali je G. O. ,kriv, da vsled teh dejstev ne moremo zaznamovati zaenkrat uspehov? In mar upajo mariborski tovariši doseči uspehe z ustanovitvijo Posebnega društva?
Posamezni’ člani G. O. so v stalnih stikih z našimi ministri, narodnimi Poslanci in senatorji, intervenirajo vedno in vsepovsod v zadevah, ki so v teh težkih časih dosegljive, predvsem v zadevi že objavljenih ugodnosti na železnicah, glede omiljenja predpisov o drag. dokladah, za znižanje davščin, glede kuluka in predvsem v zadevi rednega izplačevanja pokojnin!
Mariborski tovariši imajo vsak čas priliko, intervenirati pri odličnih predstavnikih narodne skupščine iz Maribora in okolice, predvsem pri narod-
Važno opozorilo.
nem poslancu g. dr. Pivku in drugih. Če tega še niso storili, jih prosimo, da to store in naj vprašajo poslance, ali je G. O. storil svojo dolžnost; izvedeli bodo tudi, s kakimi težkočami se morajo boriti naši narod, predstavniki v parlamentu. Če se še niso uresničile naše upravičene zahteve, ni krivda G.
O.	in sarajevskega društva, ker smo storili v vsakem oziru svojo dolžnost.
V današnjih težkih časih ni nič bolj nehvaležnega, kakor biti odbornik kakega društva državnih nameščencev, kaj šele upokojencev. Vseh neuspehov je kriv odbor. Nihče sedanjih odbornikov se ne tepe za to nehvaležno čast. Lahko izjavljam v imenu vseh sedanjih odbornikov G. O., da bomo vsi prav hvaležni, če bomo razrešeni na prihodnjem občnem zboru in da pridejo drugi boljši v odbor! Ne dvomim, da imajo propagatorji ustanovitve separatnega društva drž. upokojencev v Mariboru najboljše namene — z lokalnega vidika. Niso pa premislili, da s tem silno škodujejo skupnosti, zlasti ideji in načrtu, organizirati v vsaki banovini ali banovinsko le po eno društvo ali tudi ban. sekcijo in pozneje vsedržavno Zvezo, ker le na ta način bomo deležni uspehov in naših pravic! Le v edinosti je moč, ne pa v užaljenem samoljubju! Nad osebni m. morajo stati splošni skupni stanovski interesi.
Z zopetno ustanovitvijo društva drž. upokojencev v Mariboru so mariborski propagatorji te ideje silno škodovali enotni skupni organizaciji po banovinah, ki jo je započelo bratsko sarajevsko Udruženje. V popolnem nepojmovanju situacije so s tem kora; om izrekli nezaupnico glavnemu odboru, a tudi sarajevskemu Udruženju saj je naše društvo skupno s sarajevskim napravilo vse korake, izdelalo razne spomenice, v pravem trenutku odposlalo deputacijo, da smo skušali rešiti, kar se je še dalo. Ker nikakor ni bilo mogoče drugega doseči, smo vsaj preprečili redukcijo prejemkov staroupokojencem.
Zato z vso- odločnostjo odklanjam vsa krivična in neutemeljena natolcevanja in zabavljanja, da odbor nič ne dela. Mi imamo čisto vest, storili smo prav vse, kar smo mogli. V popolnem medsebojnem sporazumu in po natančno določenem načrtu, upoštevajoč vse razmere, je naše društvo skupno s sarajevskim Udruženjem storilo v polni meri svojo dolžnost, kar je na zadnjem občnem zboru popolnoma objektivni izven odbora stoječi, g. prosv. inspektor VVester v daljšem govoru izrečno poudarjal.
Mariborskim merodajnim tovarišem pa kličem v spomin odstavek zgoraj objavljenega dopisa sarajevskega Udruženja na naše društvo z dne 25. 8. t. 1., nanašajoče se na odnošaje napram društvu v Banja Luki: »Nesložni, razdrobljeni na nebroj slabotnih drobcev upokojenci ne bodo nikdar nič dosegli, posebno če bodo poslušali posamezne separatistične tovariše, lki ovirajo ustvaritev skupne močne organizacije.«
Zato končam, kakor sem začel:
»To dobro ni, to zdravo ni!«
To številko lista dobe na stroške Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani vsi društveni člani brezplačno, prav tako pa dobe tudi vsi ostali nevčlanjeni drž. upokojenci, upokojenke in vdove dravske banovine današnjo številko popolnoma neobvezno in zastonj. Zato lista ni treba vračati!
V interesu vsakega drž. upokojenca je, da pazljivo prebere vse članke in objave v tej številki lista.
Kdor ne more žrtvovati za enotno, skupno, vsem nujno potrebno organizacijo po Din 3'— na mesec, naj vsaj daruje Din 10’— (deset dinarjev) za vse leto v naš sklad za izdajanje posebnih, upokojencem namenjenih številk »Našega Glasu«, ki bodo predvidoma izhajale šestkrat na leto. Dobivali jih bodo brez p’l a č n o vsi redni društveni člani kakor tudi nečlani, ki pošljejo po priloženi položnici vsaj Din 10’— za navedeni tiskovni sklad.
Po členu 2. društvenih pravil je namen društva med drugim tudi ustvariti posebni podporni sklad za pogrebne stroške dedičem društvenikov. — Društvo dobiva od vseh strani vprašanja, ah že obstoja tak sklad.
Odbor je o tem na svojih sejah že večkrat razpravljal. V teh časih, predvsem zaradi nezadostnih pokojnin, ne kaže zaenkrat ustvariti takega sklada, v katerega bi samo ob sebi umevno morali prispevati pristopivši člani. Ko pridemo v normalne razmere, ko bo konec svetovne krize, ko borno dosegli za dostojno človeško življenje primerne pokojnine, se bo morda mogla ta ideja uresničiti. Načelo vseh takih podpornih društev oziroma skladov je zlasti dolžnost, da prispeva vsak član ob smrti kakega društve-ni'ka številčno določen znesek (5, 10 dinarjev ali tudi več ali manj).
Upokojenci so v veliki večini nad 50 let stari in stoje naravno bliže smrti kakor člani društev aktivnih tovarišev in drugih organizacij. Velika večina bi bila torej pri nezadostnih prejemkih s temi prispevki silno obremenjena.
Vpoštevati se pa mora tudi dejstvo, da so upokojenci, upokojeni v zadnjih letih, že člani takih posmrtnih skladov svojih aktivnih tovarišev. Izvrstno so organizirani poštni uradniki v »Dobroti«, v katero lahko pristopajo tudi državni nameščenci drugih strok in panog, tudi upokojenci, a le do 45. leta starosti, nadalje »Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani«, ki sprejema člane do 55. leta starosti, tudi upokojence, in ima svojo pisarno v Križevniški ulici št. 5/II. v Ljubljani. Slične pogrebne sklade imajo nadalje tudi sodniki, profesorji, davčni uradniki in drugi.
Na našo inicijativo je »Društvo upokojenega učiteljstva za dravsko banovino«, ki ima namen nuditi dedičem svojih članov prispevke za pogrebne
Naše društvo se zaveda, da nekateri drž. upokojenci in upokojenke, vdove itd. prejemajo tako skrajno nizke pokojnine, da ne zmorejo niti minimalne članarine Din 3'— na mesec. Vendar pa smatramo, da je vsakemu drž. upokojencu v lastnem živ-Ijenskem interesu nujno potrebno, da je stalno obveščen o vseh ukrepih vlade in o vseh zakonih in predpisih, ki se tičejo nas upokojencev, naših prejemkov, draginjskih doklad itd. Treba je pa, da so vsi upokojenci tudi redno obveščeni o delovanju društva, o njegovih avdijencah, spomenicah in akcijah za zboljšanje našega gmotnega položaja.
Zato pričakujemo, da bodo tudi nevčlanjeni upokojenci v kar največjem številu pristopili k našemu društvu, ki bo le tedaj moglo uspešno zastopati naše skupne koristi, če bo združevalo čim več — če že ne vseh — upokojencev naše banovine. V slogi je moč!
stroške, izpremenilo svoja pravila toliko, da postane lahko izredni član' društva vsak državni upokojenec, njegova žena ali vdova, tudi če ni učiteljskega stanu.
Vpisnina znaša 5 Din, letni prispevek za upravne stroške 5 Din, za vsak smrtni primer se plača 5 Din vnaprej, tako da mora plačati vsak na novo pristopivši član 15 Din (oziroma 16, 1 Din za poštne in druge stroške). S tem zneskom je plačana, kakor rečeno, pristopnina, letnina in en smrtni slučaj za naprej. Upokojenci, ki niso pristopili v enem letu po upokojitvi, doplačajo, če hočejo biti sprejeti, prispevke za vse smrtne slučaje (po 5 dinarjev) od drugega leta svoje upokojitve. (N. pr.: Član, upokojen s 1. 6. 1930. leta, ki zdaj pristopi, plača poleg prej omenjenih 16 Din še tolikokrat po 5 Din, kolikor je bilo smrtnih slučajev po 1. 6. 1931. leta.)
Društvo izplača zakonitim dedičem po predložitvi mrtvaškega lista tolikokrat po 5 dinarjev, kolikor članov šteje društvo (pri današnjem številu okroglo 12.500 Din).
Za vdovo so posebne izjeme. Natančnejša navodila daje navedeno društvo.
Članom pristop k pogrebnemu skladu »Društva upokojenega učiteljstva za dravsko banovino« toplo priporočamo. •
Odbor Društva drž. upokojencev (upokojenk).
MILAN VIRANT dentist
ordinira za zobozdravstvo in zoboteh-niko od 9.— VA. in od 3.-7. ure — Ljubljana, Sv. Jakoba trg 7/L Članom Društva državnih upokojencev nudim vsa strokov, dela po najnižjem tarifu.
Posmrtni podporni sklad.
Prepustil porotnikom, naj razsodijo to ta« ko zamotano vprašanje.
Dvoboj tožitelja in branilca je bil si« lovit. O krivdi obtoženca ni bilo sumnje, ker so ga bili zalotili pri delu. Vsa skriv« i fost je ležala v vprašanju njegove odgo« Vernosti. In sam si je bil svoj najboljši Zagovornik. Morali so ga prinesti na ob« Nžniško klop, zakaj sam sploh ni več ho« dil in med strežajema je sedel vase po« greznjen kot kupec obleke in mesa brez občutja in brez zavesti. Na predsednikova vprašanja ni odgovarjal niti z besedico. Mo« rali so ga prijeti pod pazduho in ga po« staviti na noge in ko sta ga strežaja iz« Pustila, se je brez moči sesedel.
Toda dr. Cave se je dvignil s klopi *a priče na drugi strani in slovesno izja« vil, da je obtoženec vendar odgovoren za dejanje, in da se samo pretvarja, kakor da te blazen, da bi ušel ječi ali sekiri. Skli« Ceval se je na svoje osebne izkušnje in tla svojo vestnost kot neomadeževan zdrav« Jt'k. Jasno je razkosal dokaze, katere je d zbral in ki so ga privedli do tega pre« dričanja. Z vsem poudarkom se je uprl na čuveni dokaz spanca, tega spanca, ki razkrinkava morilca, ki sam uničuje vse
neznanske napore, katere je ujetnik pre« našal že toliko mesecev, da bi prepričal svet o svoji blaznosti. »To je tako prese« netijivo razsipanje moči,« je končal svoj govor dr. Cave, »da bi se le redko kdo mogel povzpeti k takemu naponu volje in da smatram, da je Jean Billy eden izmed najznamenitejših ljudi, kar sem jih kdaj opazoval«.
Ta izjava je očividno globoko pogo« dila porotnike. Toda v istem trenotku so morali tega najznamenitejšega človeka od« nesti z obtožniške klopi, zakaj skrajni čas je že bil, da so mu izmenjali obleko in počedili njegov sedež.
Govor državnega pravnika je bil čisto akademski in mogočen, toda v bistvu se je zadovoljil s tem, da je ponovil vse raz« loge psihijatrov in se opiral na nesporni ugled slovitega profesorja Caveja.
Nato je povzel besedo odvetnik Ca« brolle. Govoril je mirno, skoro smehljaje se, kakor da se mu zdi naloga prelahka in že prvi stavki, katere je oblikoval s svo« jim prepričevalnim, krepkim glasom so pretresli stekla v oknih sodne dvorane in grča pprotnikov.
Drugega za drugim je pograbil razloge obtežbe in jih igraje pobil. Vprašal se je, kakšen povod naj bi pač obstojal za izvr« Šeni umor, če ga ni mogoče pojasniti z blaznostjo. Spominjal se je na razne justi« čne zmote in na primere, kjer so bili za« radi izjav sodnih zdravnikov ljudje po ne* dolžnem obsojeni, kar so šele kesneje raz« krile nasprotujoče izjave drugih sodnih iz« vedencev. Navajal je različne slavne raz« prave, v katerih se je službena veda čisto očitno zmotila. Vprašal je profesorja Ca« veja, naj mu pove po svoji časti in vesti, če ni še nikdar v svojem delovanju podal napačne diagnoze in če more priseči na to, da se vsi blazneži budni in speči popol« noma enako- obnašajo. Nato je zaklinjal teh dvanajst poštenjakov, ki so sedeli pred njim, naj imajo sočutje — na pravičnost se ni treba sklicevati — z nesrečnim bol« nikom, ki sedi tamle in katerega muči že enajst mesecev neizprosna preiskava, dasi bi njegovo stanje zahtevalo čim skrbnejše nege. Končal je s pozivom na prisedmke, naj si to človeško razvalino le dobro ogle« dajo in odkrito priznajo, dali je to res »najznamenitejši človek«, na katerega so bili opozorjeni in ki baje že tako dolgo,
sam proti vsem z nadčloveško silo glumi blaznost, ne da bi le za trenotek odnehal navzlic .svoji nemogoči vlogi.
Ko se je sodni dvor umaknil k po« svetovanju, so obtoženca odnesli iz dvo« rane. Prinesli so ga spet nazaj, da je mo« gel slišati sodbo in dočim so predsednikove besede odmevale v največji tišini, so ga trde pesti strežajev držale pokonci. Bil je oproščen, ker ga ni mogoče pozvati na od« govor. Vsi pogledi so ae obrnili vanj. Vi« deli so, kako je sprva malce omahnil, nato so se me pa vidoma razširile oči. Najži« vahnejše življenje, naval krvi in neznanska radost se je izrazila na tem obrazu, ki je bil že toliko mesecev ugasel in bebast, in kakor da je postal ves drugi, je posko« čil na noge:
»Prokleto!« je zatulil. »Saj sem vedel, da jih potegnem!«
In ker je med branjem razsodbe zares zblaznel, ga je šestorica močnih mož ko« maj ukrotila, zvezala in odvedla v celico, katere ni nikdar več zapustil.
OPOZARJAMO NA OGLAS TVRDKE »FR AND E«.
Kuluk.
ZOBNA PRAKSA
drž. dipl. dentist P. VRANKAR
zobozdravilstvo in moderni zobni nadomestek.
Ordinira od 8.—12. in od 2.—6. ure Ljubljana - Sodna - Tavčarjeva ul. 2/1., nasproti kavarne »Evropa«.
Priporoča svojo večletno inozemsko prakso.
Drž. upokojencem po najnižjem tarifu s prvovrstnim materialom!
Stanovanjski najemniki za svoje pravice.
Po čl. 4. pravilnika o uporabi ljudskega dela za vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine z dne 20. XII. 1930, Sl. list 2. kos z dne 8. I. 1931, morajo plačevati vsi državni civilni in vojaški uslužbenci in upokojenci osebno delo v denarju v znesku tridnevne plače — osnovne in položajne —- odnosno pokojnine, ne glede na doseženo starost.
Na ta način je nastala anomalija, da je plačeval n. pr. državni uradnik v 'IV/a skupini v aktiviteti v 1. 1930. 288 Din (t. j. tridnevna osnovna in položajna plača), a isti uradnik, ko je stopil v 1. 1931. v pokoj, pa Din 442 (t. j. tridnevni del cele pokojnine). —
Vzlic nizki naročnini — 10 Din četrtletno — ima »Naš Glas« med upokojenci razmeroma malo naročn Leov.
To naše edino skupno stanovsko in strokovno glasilo, ki izhaja vsakih 14 dni, je izborno urejeno. Razpravlja stalno o vseh aktualnih vprašanjih akt. drž. nameščencev in upokojencev naše države in drugih držav, objavlja in razlaga zakone in vse uredbe, poroča o uspehih in neuspehih društev tu- in v inozemstvu, o gospodar, vprašanj,h, zadružništvu in zdravju, objavlja zelo zanimive podlistke itd.
Posebne številke, ki jih namerava izdajati podpisano društvo, predvidoma šestkrat na leto, bodo namenjene vprašanju drž. upokojencev v sploš nem in ne morejo vsebovati vsega tega, kar bo prinašal »Naš Glas« v svojih rednih številkah svojim stalnim plačujočim naročnikom. — Nekateri članki bodo morali biti celo ponatisnjeni.
Te posebne številke so torej namenjene zlasti tistim našim mnogoštevilnim tovarišem, ki pri svojih nizkih nezadostnih prejemkih pri najboljši volji ne zmorejo niti malenkostne naročnine, a je nujno potrebno, da so obveščeni od časa do časa o vseh ukrepih in pojavih, o društvenem delovanju itd.
Seveda bodo dobivali tudi naročniki vse te posebne številke »Našega Glasa« zastonj.
V, vednost članstva objavljamo v naslednjem imena odbornikov našega društva:
Predsednik: Lilleg M., višji davč. upravitelj. I. podpredsednik:	Veder-
njak Fr., dvorni svetnik. 11. podpredsednik: Vidmar L, poštni ur. ravn.
Odborniki: Wester J., prosv. inspektor; Stritar J., šol. uprav.; Debelak, viš. davč. uprav, (blagajnik); Vad-njal Fr., načelnik prosv. odd.; Janežič Alojzija, vdova sod. oficijala; Arko Fr., inspekt. fin. kontr.; Spende A. ravnatelj zemljiške knjige; Stegnar V., sod. oficijal (namestnik tajnika); Kmet Fr., orož. gažist; Minkuš A., okoliški nadz. varn. straže.
Namestniki: Perko L., šol. uprav.; Simčič Fr., pis. ravn.; Sirnik Fr., viš.
Po zadnjih uradnih statističnih podatkih, ki se nanašajo na čas okoli srede septembra t. L, je stanje drž. upokojencev, upokojenk, vdov, sirot in invalidov ter rentnikov, ki prejemajo od ljubljanske finančne direkcije svoje prejemke, naslednje:
uradniki .	.	•	•
vdove uradnikov . učitelji .... vdove učiteljev železničarji .	.	.
vdove železničarjev sirote železničarjev
gažisti.............
orožniki ....
Ista razlika je v vseh kategorijah pri vseh upokojencih. Ne samo, da je to nelogično, gotovo tudi ni po intencijah zakonodajalca, temveč direktno krivična, da v nebo kričeča anomalija.
Pravično bi bilo, da se dotle, dokler se ta nesocialni kuluk sploh ne odpravi, tudi pri upokojencih odteguje le od osnovne in položajne plače in ne od celotne pokojnine. O tem je poročal društveni tajnik že na zadnjem občnem zboru.
Senator g. dr. Rožič je obljubil, da bo pri jesenskem zasedanju v senatu to zadevo spravil v razgovor in da se bo z vso vnemo zavzel za pravično rešitev te zadeve.	Sp.—
Nujno prosimo vse dosedanje tovariše naročnike — da ostanejo še v naprej naročeni na ta naš prepotrebni strokovni list. Apelujemo pa tudi na vse imovitejše državne upokojence, naj postanejo naročniki, če še niso. Saj stane naročnina samo 10 Din za četrt leta.
Nujno potrebno je tudi, da je v vsakem kraju, kjer živi več državnih upokojencev, vsaj po en izvod redne izdaje »Našega Glasa«, vsem tovarišem na razpolago. Naj se torej naroče skupno, če drugače ne gre! Kaka zavednost je v tem oziru v nekaterih sosednih državah! — Vsak naš član naj agitira med svojimi tovariši in znanci za »Naš Glas«. Zahtevajte ga v gostilnah, čakalnicah čitalnicah, pri brivcih in v kavarnah!
Da čitaj o vsi upokojenci »Naš Glas«, je potrebno predvsem tudi iz glavnega vzroka, da izgine malodušnost in krivično naziranje o nedelavnosti društva in nepotrebnosti močne enotne organizacije! Naroča se po dopisnici na naslov: »Upravništvo »Naš Glas«, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6«, nakar se pošlje takoj, prihodnja števd-ka lista s položnico.
Pozor! »Naš Glas« izdaja posebni konzorcij in ni last našega društva! Torej je nujno potrebno, da ne zamenjujete položnice »Našega Glasu« in našega društva! Zato pozor na položnice!
pis. oficijal; Stiene L, davč. oficijal; Robida Hedvika, vdova sod. oficijala; Dovgan J., okr. orožn. stražmojster.
Pregledovalca računov: Goričnik Fr., fin. rač. inspektor; Kovač Martin, obl. inspekt. fin. kontr.
Izmed odbornikov so predsednik, oba podpredsednika in blagajnik sta-roupokjenci. Ni krivda odbora, da niso v odboru bolje zastopane nižje ka-tegorijn, čemur se lahko odpomo-re na občnem zboru. Glavno nalogo: izenačenje pokojnin vseh upokojencev s pokojninami na novo upokojenih mora in hoče odbor z vsemi možnimi sredstvi zasledovati. To je pa izvedljivo le v enotni močni falangi!
vdove orožnikov . . .	105
oficijanti .................. 45
provizij onisti ....	85
invalidi .................. 4582
vdove invalidov . .	.	3434
miloščinarji................ 102
vzgojevalnine ....	215
razni.......................1313
Vseh skupaj je torej bilo sredi septembra na ozemlju dravske finančne direkcije 19.141.
TOVARIŠ! .
Končno se je vendar le zgodilo, da so sc ljubljanski najemniki po vzgledu Mariborčanov in Zagrebčanov organi-z rali v posebnem društvu. Že več let je naš list neprestano opozarjal, da se bo smotrenemu naporu čvrsto organiziranih hišnih lastnikov mogoče uspešno upreti le z enako močno organizacijo najemnikov. Ti naši stalni apel! so našli zdaj vendar vsaj nekaj odmeva. Tudi od novega društva bo odvisno, kako se uredi razmerje med tema dvema, na videz nezdružljivima tečajema, med gospodarji in najemniki v Ljubljani.
Društveni odbor se je že sestal in na svoji prvi seji sprejel resolucijo, katera je bila odposlana ministrstvu za socialno politiko in narodni skupščini.
Prav tako je (po časopisnih poročilih) sklenil odbor, da se brez odlašanja odzove povabilu zagrebške najemniške organizacije in vstopi v snujočo se »Zvezo ,vseh najemniških društev« v Zagrebu. Določil je tudi že svojega zastopnika v odposlanstvu, ki bo še ta mesec predložilo izčrpno spomenico :!n podrobne predloge ministrskemu pred sedniku in ostalim odločujočim činite Ijem. Zveza bo tudi skušala izprosit avdijenco pri Nj. Vel. kralju, da pred loži vladarju svoje želje, naj bi se neodložljivo stanovanjsko vprašanje čim prej vsetransko povoljno rešilo.
Na stanovanjskih najemnikih je zdaj, da pristopijo vsi k novim najem niškim organizacijam, v njih sodelujejo m tako pomorejo, da se čim prej pravično uredi najemninski problem.
Resolucija ljubljanskega društva najemnikov se glasi — kakor jo posnemamo po »Slovencu« od 6. oktobra, ker je od društva samega nismo prejeli — dobesedno takole (brez popravkov):
»V času težke gospodarske krize ki je zadela tudi našo državo in naložila vsem slojem in vsem poklicem težke žrtve v očuvanje narodnega gospodarstva, je edini sloj, sestoječ iz velike večine hišnih posestnikov, katc ri noče priznati obupnega napora osta lega naroda, temveč brezobzirno črpa visoke dohodke s prekomernim zviša vanjem najemnin stanovanj, lokalov, trgovskih in poslovnih prostorov ,td.
Dne 1. oktobra je nastopil službo novo imenovani finančni direktor gospod dr. Ljudevit Valjavec in takoj prevzel vodstvo dravske fin. direkcije.
Novi fin. direktor, ki je po rodu Ljubljančan, je končal gimnazijske študije na Dunaju in tam dovršil tigcL pravne nauke na univerzi. Po dovršenih študijah je vstopil v službo pri f n. ministrstvu na Dunaju, kjer je do konca leta 1918. služil kot finančni kon-ceptni uradnik. Takoj po prevratu se je kot naveden Slovenec stavil ljub Ijanski Narodni vladi na razpolago. Že decembra 1918. je bil dodeljen okrajnemu fin. ravnateljstvu v Ma..-boru, ki je malo prej prišlo v sloven sko upravo. Tam je ostal tudi ves čas, dokler ni bilo konec leta 1928. odpravljeno. Pri fin. direkciji v Ljubljani, kamor je bil premeščen, je nato služil leto dni in vodil kot šef odsek za trošarino in takse. Ob reorganizaciji finančne uprave je bil dr. Valjavec kot priznan strokovnjak imenovan za šefa fin. inspektorata dunavske finančne direkcije v Kragujevcu. Od tam je februarja 1931. bil premeščen v zetsko finančno direkcijo, kjer je bil obenem postavljen za pomočnika direktorja. V Podgorici je v istem svojstvu služil,
Radi tega nujno prosimo:
1.	da se izda zakon o maksimiranju najemnin stanovanj, lokalov, trgovskih in poslovnih prostorov.
2.	Za podlago tega znižanja naj služijo cene najemnin izpred vojne dobe, katere naj se znižajo za 30%, v kolikor jih niso navedli hišni lastniki v prijavah davčnim upravam do 1. aprila t. 1.
3.	Da se poveri občinskim oblastveni naj strožja kontrola nad izvajanjem tega zakona v izogib slučajem nelojalne konkurence tako s strani hišnih lastnikov kakor s strani stanovanjskih najemnikov.
4.	Da se zakonsko odloči povrnitev selitvenih stroškov tistim stanovanjskim najemnikom, katerim so bili stanovanjski, trgovski ali poslovni prostori oziroma lokali odpovedani iz gole dobičkaželjnosti s strani hišnih posestnikov.
5.	Da se v vseh občinskih svetih povsod, kjer obstoja stanovanjsko vprašanje, določi tudi zastopnik najemnikov, katerega nominira Društvo stanovanjskih najemnikov dotičnega
raja.
6.	Da se prav tako poveri občinskim obiastvom s sodelovanjem Društva stanovanjskih najemnikov najstrožja kontrola nad nezdravimi, nehigienskimi stanovanji ter s tem prepreči oddajanje v najem zdravju škodljivih stanovanj in prostorov.
7.	Da se vse pogodbe, ki nalagajo stanovanjskemu najemniku popravila m investicije že pred vselitvijo obstoječih pokvar in nedostatkov v stanovanju ali drugih prostorih, takoj razveljavijo in v bodoče sploh prepovedo.
8 Da se rok plačevanja stanarine do 8. vsakega meseca ukine in podaljša do 30. v mesecu.
9.	Da se takoj izda naredba z zakonsko močjo, glasom katere se zabrani vsakršna deložacija v zimskem času, t. j. od 1. novembra do L. maja.
10.	Da se podaljša amortizacijski rok na 35 let in s tem obvaruje pred popolno propastjo tiste hišne lastnike, kateri so z malim kapitalom, a z velikim kreditom zgradili stanovanjske hiše ter se pri tem obvezali odplačati jih v 10 do 15 letih računajoč pri tem, da bodo stanovanjske najemnine ostale ves ta čas na sedanji višini.«
dokler ni bil postavljen za finančnega direktorja v Ljubljani.
Novi finančni direktor slovi kot odličen finančno - pravni strokovnjak, ki je deloval že na najrazličnejših poljih obsežne finančne upravne službe. Kot taksni referent in šef je pokazal prav posebne strokovne in organiza-torne sposobnosti, enako se je pa odlikoval tudi v ostalih panogah službe. Gospod dr. Valjavec, ki je znan kot vesten in strogo pravičen predstojnik, je pri vsem finančnem uslužbenstvu, ki ga pozna, obče priljubljen in spoštovan kot vzor naklonjenega in vsakomur vse dobro hotečega šefa.
Novega fin. direktorja poznajo vsi dunajski Slovenci kot odločnega narodnjaka in delovnega društvenega funkoijonarja. Enakega se je izkazal g. dr. Valjavec tudi v Mariboru, kjer je že leta 1919. ustanovil Društvo jugo-slovan. drž. uslužbencev in se v njem živahno udejstvoval. Kot goreč in prepričan zadružni organizator je po njegovi pobudi to društvo že takrat ustanovilo uradniško konzumno prodajalno, iz katere se je postopoma razvila današnja mogočna in krepko se razvijajoča mariborska Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev. Tudi v raznih dru-
Pojasnilo upokojencem.
Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
Odbor društva
DRŽ. UPOKOJENCEV IN UPOKOJENK V LJUBLJANI.
Koliko nas je?
Nekaj statistike drž. upokojencev v dravski banovini.
3011
1526
786
417
1487
512
67
939
516
Ob nastopu finančnega direktorja dr. Ljudevita Valjavca.
gih narodnih društvih je g. dr. Valjavec vselej drage volje sodeloval, tako, da je s svojim odhodom iz Maribora zapustil veliko vrzel v ondotnih organizacijah.
Naši bralci poznajo novega fin. direktorja kot uglednega sotrudnika našega glasila, v katerem je objavil dolgo vrsto temeljitih člankov o uradniškem pravu v teoriji in praksi, več izčrpnih razprav iz uradniškega gospodarskega življenja, zlasti še nekaj dragocenih doneskov o naši zadružni or-» ganizaciji in stanovanjski samopomoči. Tudi bivša Zveza drž. nameščencev in upokojencev ga je cenila kot izvrstnega poznavalca uradniških strokovnih vprašanj ter kot dobrega in zanesljivega svetovalca v zamotanih organiza-toričnih zadevah.
Ob nastopu g. dr. Ljudevita Valjavca pričakuje ne-le vse finančno uslužbenstvo, temveč tudi vsi ostali
Uredba o draginjskih dokladah. V
prihodnji posebni številki, posvečeni našim upokojencem, bomo objavili pregled vseh najvažnejših predpisov o draginjskih dokladah upokojencev. Opozorili bomo na spremembe prvotne uredbe in navedli vse kesnejše ministrske dodatne odločbe in navodila glede izvajanja predpisov o priznavanju draginjskih doklad upokojencem. — Poudarjamo pa, da dobe to prihodnjo številko razen naših stalnih naročnikov samo tisti, ki se na list naroče ozir. ki plačajo v tiskovni sklad Društvu drž. upokojencev vsaj Din lO'— na leto, za kar jim bo društvo dostavilo to in prihodnje, za upokojence po-sebe prirejene številke.
Prostovoljni pristop k pokojninskemu skladu. Po določbah novega Uradniškega zak. morejo upokojenci, Upokojeni s prejemki po zakonih, ki so veljali pred 1. septembrom 1923. (tkzv. »staroupokojenci«), prostovoljno postati člani uradniškega pokojninskega sklada tako, da plačujejo v pokojnin-ski- sklad — če niso bili upokojeni s polnimi službenimi leti — toliko časa, da dosežejo po smrti najvišjo možno rodbinsko pokojnino za svoje družine. Na več vprašanj objavljamo, da še ni izšel pravilnik o poslovanju tega pokojninskega sklada, ki je predviden v uradniškem zakonu. Dokler pravilnik 'ne bo izdan, je vsak prostovoljni pristop v uradniški pokojninski! sklad nemogoč, kar je finančno ministrstvo že nekajkrat na konkretne prošnje po-edinih upokojencev sporočilo.
Podlaga za odmero pokojnine. Na
razna vprašanja odgovarjamo, da je PO 7. odst. § 263 u. z., ki je bil dodan S fin. zakonom (§ 62/9) za leto 1932/33, treba vzeti kot odmerno podlago za pokojnino: plačo in položajno doklado skupine, v kateri je bil uslužbenec ob
POZOR!
Ni izključeno, da dobe nekateri upokojenci — predvsem naročniki »N. G.« — to številko v dveh izvodih. Vse te prosimo, da vrnejo en izvod z opombo
»D vakra! Nazaj!«
Društvo drž. upokojencev.
Pomnožena izdaja.
Današnja številka gre v 8500 izvodih v svet. Namenjena je zlasti propagandi za organiziranje drž. upokojencev in upokojenk. Upajmo, da bo dosegla namen in da se naše res agilno »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani« čim najbolj okrepi in naraste.
Našim naročnikom! Ta posebna številka našega glasila se b r e z p 1 a č-9 o pošlje na stroške Društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani več tisoč državnim upokojencem. Cfobe pa seveda to številko tudi vsi rcdni naročniki »Našega Glasu«. Posvečena je skoro izključno vprašanju državnih upokojencev. Bilo je potrebno. da so se nekateri že v prejšnjih fcdnih številkah »Našega Glasu« objavljeni članki ponatisnili, ker je ta
državni uslužbenci, da bo novi g. finančni direktor tudi na svojem visokem položaju ostal tako naklonjen na-meščenstvu in ohranil svoj globoki smisel za socialno pravičnost, za stanovsko izboljšanje položaja in gospodarsko okrepitev ter osamosvojitev vsega državnega nameščenstva.
ZOBNI ATELJE ŠRAMEL MAKS dentist
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5/II.
Ordinira od 9.—12. in od 3.—6. ure.
Izvršuje vsa zobozdravniška in zo-botehniška dela solidno in točno. — Gg. drž. upokojencem in njih rodbinskim članom dajem znatne ugodnosti po znižanih cenah in proti odplačilu na obroke.
upokojitvi, če je bil upokojen, preden je poteklo leto dni, odkar je napredoval v zadnjo skupino. Rodbinska pokojnina se pa odmeri od prejemkov, od katerih se je odmerila vplačevalcu v pokojninski! sklad svoj čas — ali bi se mu bila morala — osebna pokojnina. Če je uslužbenec, od katerega družina izvaja pravico do pokojnine, umrl v aktivni službi, mora družina naknadno plačati za pokojnega v ta sklad vloge od dne napredovanja v višjo skupino pa do njegove smrti. Če je pa umrl uslužbenec že kot upokojenec, mora plačati vloge od dne imenovanja do upokojitve.
Nesposobnost za delo in draginj-ske doklade. Neka upokojenka je vodila samostojen obrat, imela je trafiko in prodajo pisarniških potrebščin. Na njeno prijavo za draginjske doklade, ji iste niso bile priznane, češ da ni dokazala s predloženim zdravniškim spričevalom, da je nesposobna za delo zaradi starosti in telesne nesposobnosti. To določbo, katero je vseboval drugi odstavek člena 16 odločbe ministrskega sveta DR št. 107.201/24 je pa treba — po razlagi fin. ministrstva, št. 27.752/1 od 6. VII. 1932 — tolmačiti kot izjemo v restrinktivnem smislu. Ta izjemna določba zahteva nesposobnost za delo, to je za sleherno opravljanje kakršnegakoli dela, ne pa nesposobnost samo za težja dela. Ker je torej stranka z zdravniškim spričevalom dokazala samo, da je nesposobna za težja dela, ne pa sploh za sleherno delo, ji draginjska doklada ne pripada. Enako stališče zavzema fin. ministrstvo stalno v sličnih primerih in zahteva, tudi kadar nova uredba o draginjskih dokladah govori o nesposobnosti za delo, vselej absolutno nesposobnost za opravljanje kakršnegakoli dela.
številka predvsem namenjena veliki večini nenaročenih in neorganiziranih državnih upokojencev. — Priložena je vsakemu izvodu položnica, namenjena za poravnavo članarine, oziroma za pristop k društvu. Člani, ki so že poravnali članarino, naj položnico uporabijo za poznejše vplačilo.
Pravni vestnik. Vse na naš list še nenaročene upokojence, ki so prejeli to brezplačno številko, opozarjamo, naj jo v lastnem interesu skrbno shranijo, ker vsebuje mnogo važnih pojasnil in navodil, ki utegnejo vsakomur prej ali slej koristiti. V prihodnjih številkah, namenjenih specijalno upo-kojenškim vprašanjem, bomo s temi pravnimi pojasnili in tolmačenji nadaljevali, tako da bo imel vsak upokojenec vse najvažnejše predpise zbrane v našem listu.
Vozne ugodnosti za upokojence in drugo. Minister dr. Kramer je dne 30. avgusta na velikem sestanku zaupnikov organizacij JRKD v ljubljanski kazini obravnaval v svojem govoru tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo drž. uslužbencev in upokojencev. O tem poroča Slovenski Narod: »Polno je tudi tako zvanih malih vprašanj. Minister jih omenja celo vrsto. Ni po-
zabil n. pr. na svojo obljubo, da bo zastavil vse za ureditev polovične vožnje za upokojence. Upa, da uspeh ni daleč. Država ne bo imela prav nobene škode, marveč nasprotno le korist, če upokojencem dovoli polovično vožnjo na železnicah.«
Učiteljska Samopomoč. Ta zadruga na5ih učiteljev za posmrtno pomoč šteje zdaj 2552 članov. Za zadnje smrtne primere je izplačala po 12.767 Din. Samo v avgustu je bilo 'izplačanih na posmrtninah skoro 50.000 Din. Članski prispevek znaša za posameznika po 16 dinarjev na mesec. Uprava zadruge se pritožuje, da so člani z vplačili v zamudi, tako da je ostalo nad 50.000 Din članarine na dolgu.
Odpust državnih upokojencev v beograjski občini. Beograjska občinska uprava je zaradi predpisov letošnjega finančnega zakona odpustila iz občinske službe 38 drž. upokojencev, ki so bili zaposleni kot pogodb, urad,-niki ali dnevničarji. Občina stoji na stališču, da je v današnji gospodarski stiski treba omogočiti zaslužek zlasti tistim, ki nimajo sploh nobenih sredstev za preživljanje, imajo pa potreb-
Vsem društvenim članom! Vse, ki so v zaostanku s članarino, prosimo, da poravnajo zaostanek s priloženo položnico. Če tega v sedanjih hudih časih, ki večino tovarišev zelo tarejo, ne bi zmogli naenkrat, naj nakažejo takoj vsaj del in naj na hrbtu položnice označijo koliko položnic žele še, da jim pošljemo, da poravnajo zaostanke. Mesečna članarina le 3 Din!
Informacije članom. V osebnih zadevah sprejema tovariše člane predsednik našega društva M. Lilleg, na svojem stanovanju v Ljubljani, Slomškova ul. 14, pritličje levo, in to vsak torek od 11. do 12. ure dopoldne. Tajnik A. Spende pa sprejema člane na Miklošičevi cesti št. 22 (hiša Delavske zbornice, glavni vhod, II. nadstropje) vsak torek od 1. do 2. ure popoldne. — Prosimo pa člane, naj se po možnosti vselej za pojasnila in navodila obračajo le pismeno na naslov našega društva, ker žal še nimamo lastnih poslovnih lokalov.
Prijavni obrazci za draginjske doklade. Za predložitev prijav za drag. doklade upokojencev je izdalo naše Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani predpisane tiskovine. Člani društva so jih prejeli brezplačno, drugi upokojenci si jih pa morejo nabaviti pri društvu, pri tobačnih zalogah v naši banovini, v Ljubljani, Celju in Mariboru pa pri posebe določenih prodajalcih tobaka. Obrazec velja za nečlane 1 Din.
Društveno delovanje. Deputacijo, obstoječo iz društv. predsednika M. Lillega, podpredsednika Vidmarja in tajnika Spendeta je sprejel v nedeljo 11. septembra v Ljubljani g. prometni minister ing. Radivojevič 'in g. minister dr. Kramer. Deputacijo je spremljal g. senator Rožič. Gospoda prometnega ministra je deputacija spomnila na njegovo obljubo, katero je podal o priliki beograjske deputacije v zadevi stalnih ugodnosti na drž. želez-
Popust pri dentistih. Gg. dentisti Maks Šramel, Aleksandrova cesta 5, Milan Virant, Sv. Jakoba trg 7 in dipl. dentist Pavel Vrankar, Tavčarjeva ul. 2/L, priznavajo našim članom upokoj. jencem in njih rodbinskim članom proti izkaznici znatne popuste za vsa dentistična dela. Tud« obročna odplačila po dogovoru. — Cene s popusti so številčno specificirane. Interesenti se naj obrnejo za detajlirane prospekte z dopisnico na podpisano društvo, oziroma naravnost na navedene gg. dentiste osebno ali pismeno. V interesu ugleda društva in članstva je, da se bodo tovariši držali dogovorjenega obročnega odplačevanja.
Ugodnosti za društvene člane. Za malenkostno članarino 3 Din so že zdaj deležni naš« člani znatnih popustov: pri mestnem pogrebnem zavodu
ne sposobnosti in so brez sleherne službe.
Minister Mohorič o dinarju.
»Kmetski list« je objavil pod tem naslovom poročilo o zborovanjih na Gorenjskem, na katerih je govoril trgovinski minister g. Mohorič. Razen problema razdolžitve kmetskih posestev je obširno obravnaval tudi vprašanje našega denarja, ker so se zadnji čas spet začele širiti govorice, da je dinar v nevarnosti. »Lahko vam kot minister, ki do dobra poznam vse te stvari, mirno rečem,« je dejal g. Mohorič, »da so vse te vesti brez vsake podlage. Naš dinar ni v nobeni nevarnosti. Vse je v redu, kakor je to predpisano po zakonu: zlata podlaga, ki je določena na 35 odstotkov, in noben bankovec se ne tiska, ne da bi bila zanj podana zlata podlaga! Dokler pa je podana zlata podlaga, dinar ne more pasti! Tudi vse govorice o inflaciji so brez podlage. Inflacije ni in je ne fco!«
A PORAVNAJTE A NAROČNINO!
obvestila.
nicah in parobrodih, kakor jih imajo naši aktivni tovariši in upokojenci v drugih državah, g. ministra dr. Kramerja pa na veliko število staroupo-kojencev, ki žive s svojimi nezadostnimi prejemki pravo beraško življenje, katerim je treba brezpogojno odpo-moči, kakor hitro se državne finance zboljšajo in predvsem na neredno izplačevanje pokojnin. Oba ministra sta izjavila, da so te zahteve upravičene in sta obljubila odpomoč.	Sp.
Pravica do dvomesečne posmrtne podpore. Na vprašanje, kdo ima pravico do dvomesečne posmrtne podpore po § 103 zak. O' drž. prometnem osebju, je fin. ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo, ki more služiti tudi za državne uslužbence, za katere velja uradniški zakon. Pojasnilo slove:	»Vdova, ki
ima nepremično posestvo nima pravice do dvomesečne podpore po § 95 u. z. Ta podpora se daje samo vdovam, ki nimajo sploh nobenega premoženja niti drugih dohodkov razen pokojnine.«
UGODNA PRILIKA ZA DRŽAVNE UPOKOJENCE!
Malo posestvo z vinogradom, v skupni površini 2 ha 22 a 88 m2, arondirano, 10 minut oddaljeno od lepega trga na Štajerskem, kjer je sodnija itd., 2 streljaja nad glavno cesto, se da vsled stalne odsotnosti lastnice v inozemstvu za daljšo dobo po zelo ugodnih pogojih v zakup.
Hiša s prostorno sobo, kuhinjo in vinsko kletjo, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju. Lahko se redi dvoje krav in dvoje svinj. Vina se pridela 4—8 polov-njakov. 14 sadnih dreves.
Natančnejše informacije pismeno pri Društvu drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
znaša popust v L razr. 400 Din, v IL razr. 250 Din, v tretjem 170 Din in v četrtem 100 Din; v kopališču »Slon«: parna kopel s perilom mesto 16 Din 10 Din, kadna kopel s perilom mesto 14 Din 10 Din; isto II. razr. mesto 10 8 Din! Vse to na temelju članskih izkaznic. Natančnejše pogoje pri društvu. Objavljeni bodo tudi v »Našem glasu«. Skušali bomo doseči znižanje stanarin, elektrike, plina itd., itd. — vsaj za gmotno slabše drž. upokojence. A tudi za podeželske člane, posebno v večjih centrih stanujoče, bo društvo posredovalo po nasvetu svojih članov za popuste in olajšave. Namen in dolžnost društva je torej: Osebne intervencije in spomenice v odločilnih trenutkih pri višjih oblastih in v karitativnem pravcu olajšanje življenskih pogojev drž. upokojencev.
Zase dela, kdor dela za „Naš Glasit
Pravni razgled.
Vestnik.
Društvena
Članske ugodnosti.

V
ADI * Alj # vseh vrst za moške, fante in dečke, osobito zimske l/JtlLiriiUiL/l suknje, športne hlače, lovske suknjiče, pelerine itd.
najceneje
SAMO V KONFEKCIJI
,FRANDE“
LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠTEV. 2, POLEG NUNSKE CERKVE
Krojsiki ašelje
FRAN IGLIČ, umimm
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
»»•••■••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••ft
*S
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
Nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo Špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
••••••••••••••••••■•••••••••••••••■••••••■•••••••••••••••••••••••••••••c
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELJNC, Ljubljana
===== (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi ======
Kr. dvorni dobavitelj	f
ANTON VERBIČ, Ljubljana f
Delikatese Telefon 2673 Špecerija §
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba! 6
F'
Cenjenim damam priporoča
IVANKA STEGNAR, LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
svojo bogato zalogo najmodernejših damskih klobukov po najnižjih cenah. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno na zalogi.
J/UNA j

MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI &JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog.
(Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
N A OBROKE
MANUFAKTURA —PERILO — TRENČKOT1
DRŽAVNI URADNIKI POPUST SKLICUJOČ SE NA TA OGLAS
MANUFAKTURA »RE KOR O«
Ljubljana: ALEKSANDROVA 8 — MARIBOR: Gregorčičeva 20
L. MIkuš
Ljubljana, Mesini trg IS
priporoča svojo zalogo

Popravila se izvršnjejo točno in solidno

ffl PORAVNAJTE | © NAROČNINO ®

Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERŠUHE
LJUBLJANA, Marijin trg št. 8.
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo
v „NAŠEM GLASU'
Jafnine
TOVARNA PEKATETE
j Kaj je novega v Ljubljani?
! Domači proizvodi ^sukna za moška oblačila, volne j in volnenih odej, ki si jih lahko nabavite po tvor-:	niških najnižjih cenah v naši detajlni prodajalni
leokarovie ** Cjradisce 4
j Neobvezno si oglejte zalogo, da se prepričate o S kvalitetah, ki dosegajo najboljše inozemske izdelke, j če tudi so do 50% cenejše od slednjih
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.

1 Dežnike
I
I
VSE IZ LASTNE TOVARNE
priznano solidni in elegantni izdelavi
ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH v naši prodajalni v Ljubljani,
PRED ŠKOFIJO 10
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC
I
II
JOSIP VIDMAR
Nogavice |
I
8
S
1
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
1
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane *knjlge v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
te
C J. HAMANN
IjHbllaiMi
1 Vam Rudi f»aiso3šdn@Jšl vir nakupa perila, |jg| I oprem® mmm% In novorojenčkov, perja, modnlk IH I pofreMčlti - PredflskarUa modernih ročnih del* §1111
e
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana f
Vodnikov trg št. S.	s*, z. z ©. z.	Telefon št. 2421. *
I
I
I
f
I
I
1
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
»
Sirite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.