-ubofniska revija xxxxuu 490a VfaSIT ZVEZNI D6G6DKI Možnost za napredovanje v poklicu Programi iz Kataloga stalnega strokovnega spopolnjevanja 2000 Zveza tabornikov Slovenije že tretje leto s svojimi vzgojno-izobraževalnimi programi sodeluje v programu stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Gre za spopolnjevanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za pridobitev izobrazbe, zagotovitev možnosti za obnavljanje, razširjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter seznanjanje z novostmi na tem področju. Cilj programov, ki izidejo vsako leto v katalogu, je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter večja kakovost in učinkovitost celotnega vzgojno-izobraževalne-ga sistema. Sodelovanje v izobraževalnih programih, ki jih organizira ZTS, pedagoškim delavcem ne ponuja samo pridobitve izobrazbe in osebnostno rast, pač pa tudi možnost za napredovanje in višjo plačo (podeljevanje točk za uspešno opravljeno izobraževanje, potrdilo o sodelovanju kot predavatelj ali mentor). Zato vabimo vse taborniške in druge vzgojitelje, učitelje, profesorje in predavatelje, da sodelujejo v programu izobraževanj ZTS, osebnostno napredujejo in s tem pripomorejo k uveljavljanju vzgojno-izobraževalnega pomena taborniške organizacije. Pregled programov si lahko ogledate v Taborniškem vestniku. Informacije in podrobna navodila dobite v pisarni ZTS (300 08 24) ali na elektronskem naslovu tadej.pugelj@guest.arnes.si. 2 pripravil Pugy Simpozij o poslanstvu skavts-tva v Sloveniji Od 21. do 23. januarja 2000 bo v Sloveniji potekal simpozij z naslovom "Izjava o poslanstvu skavtstva". Na simpoziju, na katerem bodo sodelovale delegacije vodstev evropskih nacionalnih skavtskih organizacij, naj bi sprejeli strateške odločitve o delovanju po sprejetju Izjave o poslanstvu svetovne skavtske organizacije, poleg tega naj bi odgovorili tudi na vprašanja o delitvi odgovornosti med moškim in žensko na vseh ravneh v organizaciji. Seveda bo simpozij tudi odlična priložnost za krepitev vezi sodelovanja med državami, še posebej s tistimi, ki potrebujejo pomoč pri razvoju skavtstva (balkanske države). uvodnik vsebina 6 ROT Ekipe, ki so prišle iz vseh koncev Slovenije, so že v petek pokazale veliko znanja pri reševanju topografskega in okoljevarstvenega testa, prava preizkušnja pa je bila nočna signalizacija s pomočjo baterijske svetilke in Morsejeve abecede. 12 JOTA "Živijo mama," in "Grem ven, mama, na JOTO," sta bila stavka ki sem jih še izrekel in v isti sapi še dodal: "se vidimo v nedeljo ... enkrat." joti14 "Preircali" smo ga kar v približno 87 tabornikov, vedno več tabornikov. Letos se ga je udeležilo na to, da se te akcije letno udeleži Propagandisti 28 Živimo v moderni dobi, katerega ritem narekuje tudi pretok informacij. Svet je prepreden s kopico komunikacijskih sredstev, brez katerih si življenja sploh ne moremo več predstavljati. 36 Taborjenja Kje in kako so taborili slovenski rodovi. V naslednji številki Test opreme - se o gorilnikih Kdo se boji sprememb? Enkrat se bomo morali odločiti. Ali želimo imeti taborniško revijo, ki bo služila zgolj dograjevanju znanja in bo zato neprimerno bolj dolgočasna, suhoparna, a vendar strokovna, ali pa revijo, v kateri bomo pisali o tem, kaj se s taborniki dejansko dogaja. Se bomo izgubljali v definicijah, hipotezah in načrtih, ali bomo raje brali o tekmovanjih, druženju in veselju? Zdaj je prišel čas za vse tiste, ki bi radi v Taboru brali strokovne članke. Za tiste, ki želijo, da bi bil Tabor uporaben za kaj več kot le za gledanje fotografij. Na dan z idejami, predlogi, osnutki in načrti strokovnih rubrik, da bo Tabor koristnejši. Žal sem sam brez idej. Medli namigi glede strokovnosti mi še niso uspeli odpreti oči, in tudi ne vidim razloga, da bi začeli uvajati strokovnost na vrat na nos, samo zato da je. Če bo, bo narejeno premišljeno in kar se da dobro, če ne pa strokovnosti ne bo. Torej - iščemo tabornike, ki bi pisali strokovne članke. Sicer pa pomanjkanje strokovnosti v tej številki več kot zapolnjujejo reportaže. Republiško orientacijsko tekmovanje, največje in najprestižnejše. Taborniki v zraku - kar dvakrat -JOTA in JOTI. Končno ste se prebudili tudi po rodovih in poslali nekaj reportaž s poletnih taborjenj, ki so svoj prostor našle v Utripu Slovenije v zadnjem delu Tabora. Ostane vam še samo branje. Prijetno. Glavna urednica: h Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozdovnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. 20, fax DB1/13-B1-477, E-mail: zts@ouest.arpes.si; WWW: http://www2.arpes.si/0uest/ljzts1/ipdex.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana a pri p Naslovnica: Pugy Zdravo. Tabor je dober! Mislim, da je res na dovolj visoki ravni, le časi so taki, da je zelo težko ustreči tako širokemu bralstvu, kot ga ima Tabor, pa čeprav naj bi to bili v mislih in dejanjih razmeroma enotni/podobni taborniki. Čestitke uredništvu, ker zdaj, ko se tudi sam ukvarjam s časopisi, vem, da posel ni enostaven in terja nemalo energije, predvsem pa celega človeka. O podobi Strani so obdelane skrbno, edina pripomba - strani so preveč podobne. Skoraj bi lahko rekel, da ima Tabor le eno tipično stran. Po moje si različna besedila zaslužijo različno intenzivno obdelavo. Vsaka rubrika bi lahko našla svojo podobo. S tem bi tudi bolj poudaril razdeljenost Tabora. Tabor ponavadi prelistam kar enakomerno hitro - različni deli bi morali bolj pritegovati pozornost nase. V tem smislu se mi zdi zelo dobra Mladina - tudi če je nimam pred sabo lahko naštejem posamezne sklope - to je prav zato, ker je primerno obdelana. Še nekaj - oko je zelo len organ in rado počiva na večjih belih oziroma nezahtevnih poljih (s tem tudi vsebina pridobi), čez Tabor pa oči kar utrujene lezejo. O prilogah Čestitke, Medo in Gozdovnik se mi zdita zares dobra - sicer bi morali za mnenje vprašati njune bralce, MČ-je in GG-je, pa vseeno. Na prvem mestu so po moje ilustracije, ki so izjemne. Mogoče spet malo več razdeljenosti. Ritchie, RGT NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR ■ IME IN PRIIMEK:............................................. ROD:................................................................ ULICA:............................................................. POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:........................ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA BORffl Človek človeku - kri za življenje Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije v novembru Krško 9. in 10 11 Kozje I. 11 11 Sv. Trojica v Slovenskih goricah 11 11 Ribnica 11. in 12 11 Ljubljana 15 11 Velenje 16. do 19 11 Kozje II. 18 11 Jarenina 18 11 Starše 19. 11 Bohinjska Bistrica 22. 11 Bled 23. do 25 11 Prebold 25. 11 Zgornja velka 25. 11 Kropa 26. 11 Zgornja Kungota 26. 11 Ljubljana 29. 11 Ruše 29. 11 Grosuplje 30. 11 Pravi taborniški izziv Republiško orientacijsko tekmovanje ii* i • n* m. * • v Ilirski Bistrici 24. do 26. septembra je v okolici Ilirske Bistrice potekal ROT, najzahtevnejše republiško orientacijsko tekmovanje za tabornike. Na njem je sodelovalo 47 petčlanskih taborniških ekip. Ekipe, ki so prišle iz vseh koncev Slovenije, so že v petek pokazale veliko znanja pri reševanju topografskega in okoljevarstvenega testa, prava preizkušnja pa je bila nočna signalizacija s pomočjo baterijske svetilke in Morsejeve abecede. V kategoriji grč ste letos tekmovali prvič in zmagali. Čemu pripisujete to zmago? Miha Knific, RSO Kranj Ključ do uspeha so bile zagotovo bele rokavičke. Z njimi se izogneš umazaniji na risarskih izdelkih, to pa je pomenilo boljše ocene in prineslo prednost v rezultatu. Ker časovnica ni bila odločujoča, so odločale malenkosti. Naslednje jutro so po vrisovanju kontrolnih točk na topografsko karto ekipe odšle na orientacijsko progo, na kateri so morali člani poleg iskanja kontrolnih točk pokazati znanje iz prve pomoči, signalizirati z zastavicami s pomočjo semaforja in narisati kar precej risarskih izdelkov - skico na daljavo, skico poti, profil terena in skico minskega polja. NOVA PRAVILA IN TOPOGRAFSKI ZNAKI v Na ROT-u je bilo letos kar nekaj novosti. Že v aprilu so bila popravljena pravila ROT-a, v septembru pa je ugledal svet tudi novi priročnik Orientacija. Že kmalu po topo testih je bilo jasno, da se je le peščica ekip seznanila s spremenjenimi pravili in novimi topografskimi znaki ter popravki pri izdelavi risarskih izdelkov. Kljub temu pa je tekmovanje potekalo v duhu učenja ob delu -sčasoma se bomo že navadili na spremembe. Omeniti pa velja še vprašanje, ki se je na tekmovanju kar pogosto pojavljalo. Zakaj je že nekaj let zapored ognjišče pionirski objekt, ki ga je treba postaviti, in bivak dovoljen samo iz šotorskih kril in ne drugačen? Taborniki smo kreativni, mar ne? Na cilju prvega dne je bilo treba poskrbeti za streho nad glavo in prazne želodce. Ekipe so si tako pripravile bivak - iz šotorskih kril sestavljen šotor, izdelale ognjišče in v kotličku pripravile okusen golaž (nekateri na golaž niso mogli počakati in je bila za prvo silo dobra tudi instant juha). In na bivak prvega dne so prišle prav vse ekipe, čeprav zadnja ob enih zjutraj.To dejstvo je le še en dokaz vzdržljivosti in motiviranosti ekip, da so prišle na tekmovanje zato, da po- VZPONI IN SPUSTI TER ŽEJA Matej B. Kobav - traser proge "Orientacijska proga je bila samo prvi dan dolga 15 kilometrov (zračne razdalje), izračun vzponov in spustov pa je pokazal, da so ekipe na progi prehodile več kot 1400 metrov višinske razlike. Casovnica za prehod proge je skupaj z nalogami znašala nekaj več kot 8 ur." kažejo in dokažejo svojo voljo. Poleg vzponov in razdalj pa so tekmovalci pri vodnih zalogah uresničevali tudi 11. taborniški zakon. Prav iluzorno je bilo na kraškem vznožju Snežnika pričakovati izvire in izobilje tekoče vode. Tega so se zavedali tudi organizatorji in žejo omilili s sodčki vode na posameznih kontrolnih točkah, pa tudi oblaki so prekrili nebo in preprečili sončnim žarkom pot do že tako praznih čutaric. Zadnji dan je tekmovalce poleg iskanja kontrolnih točk čakala še hitrostna etapa med dvema točkama, pregled predpisane opreme (ki jo je mimogrede za več kot 10 kg) ter risanje krokija. Kljub naporom na progi so bili na cilju vsi zadovoljni, saj so s trdno voljo in vztrajnostjo opravili večino nalog tekmovanja. Prijaya ekip zadnjih mini ~minUteay Peter Vrčkovnik, RJZ "Udeležba je posledica vzora 'starejših mačkov', zgled pa je letos pritegnil kar 7 ekip. Izkušnja, dogodivščina in tekmovalni duh so na tem tekmovanju res tako močno prisotni, da naših članov od udeležbe ne odvrne niti dejstvo, da si morajo večino stroškov plačati sami." Kar lepo število ekip, ki so prišle na letošnji ROT, se je na tekmovanje prijavilo v zadnjem trenutku. Poleg tega, da so se ekipe številčno popolnjevale do odhoda, je eden izmed razlogov tudi vremenska napoved. Špekulacije o udeležbi zaradi vremena seveda niso naključje, saj pod deževnimi kapljami zmanjka še tako velike zaloge motivacije, ki je na progi vsekakor potrebna. Veliko motiviranost pa je pokazala tudi najštevilčnejša udeležba ekip iz Rodu jezerskega zmaja iz Velenja. Ali je bila startnina previsoka? Na tekmovanju so udeleženci izpolnili tudi anketo. Poleg vprašanja o višini članarine, smo prešteli tudi vse tiste, ki so naročniki revije Tabor. Od skupaj 240 tekmovalcev, smo našteli 125 članov, ki dobivajo Tabor v domači nabiralnik, ostali pa bi verjetno lahko priznali, da vsebino "pogoltnejo" pri prijatelju, na rodovi upravi ali kar v pisarni ZTS. KAKŠNA SE VAM ZDI ŠTARTNINA NA ROT-u? se sprejemljiva 41% primerna 8% Profitno naravnana 21% previsoka 30% starost anketiranih:15-25 let; n=50 Veliko neznank in improvizaci ROT skozi oči gostitelja Leon Rolih, RSR Ilirska Bistrica "Bilo je veliko neznank, ki so v veliki meri vplivale na kvaliteto priprav in izvedbo tekmovanja. Nanje nismo imeli posebno velikega vpliva, saj smo iskali odgovore pri odgovornih (vodja tekmovanja, traser, pisarna ZTS in komisija za program). Improvizacije so zgolj iskanje rešitev, ki pa pri tekmovalcih niso vedno objektivno opravičilo. Moja ocena je, da smo tekmovanje izpeljali in to bolj ali manj uspešno." Polona Čeligoj, RSR Ilirska Bistrica Kot gostitelj moram izreči kritiko na obnašanje nekaterih tabornikov prvi večer. Ali smo res morali za njimi čistiti bruhanje, novonastale grafite po fasadi šole, zagovarjati ekipe pred besnim kmetom, ki so mu uničili novo ograjo (in za njimi bomo morali to isto ograjo plačati), pospraviti ogromno smeti po tabornem prostoru? Sprašujem se, le kje se je v petek izgubilo taborništvo? Seveda je bilo tudi nekaj tistega, kar je moralo Ruševcev in mene nekako držalo pokonci. Kakšna pohvala s strani tekmovalcev na prostor za bivak, pa topel čaj (o okusu se niti nismo pogovarjali) ter čudovite izkušnje nekaterih naših kon-trolork - izkazalo se je, da bosta ROT in delo na KT zanje ostala čudovita in nepozabna dogodivščina. Veseli smo bili, da so bile naše ekipe prve pomoči brez dela in ni prišlo do bližnjih srečanj s kakšnimi zvermi. Ma, konec koncev sem se imela fejst. Mislim, da tekmovalci res ne bodo pozabili tega ROT-a zaradi takšnih in drugačnih stvari. Prepričana pa sem, da če bi spet organizirali ROT, bi tekel (mogoče 97.867 krat) boljše! Najboljši med najboljšimi Poleg zmage tabornikov iz rodu Rožnik v kategoriji popotnikov, so največ taborniškega znanja pokazali člani iz Rodu stražnih ognjev iz Kranja, Rodu Sivega volka in Rodu močvirskih tulipanov iz Ljubljane. V vseh ostalih kategorijah so si razdelili prva tri mesta, "Močvirci" pa so z udeležbo v vseh kategorijah že četrto leto zapored osvojili tudi pokal v skupnem seštevku. 1. Rod močvirskih tulipanov, Ljubljana 8127 točk 2. Rod stražnih ognjev, Kranj 6928 točk 3. Rod Sivega volka, Ljubljana 5791 točk 9 Kritike spremeniti v izzive bodočim organizatorjem Mnenja udeležencev o ROT-u Miha Bejek, RMV Portorož "Letos smo bili z dvema ekipama prvič na kakršnemkoli tekmovanju. Zato tudi nismo dosegli vrtoglavo visokih rezultatov, ampak to sploh ni pomembno. Pomembno je, da smo se zabavali. Vsi smo si več ali manj z veseljem pomagali pri rednem vprašanju ob srečanju dveh ekip nekje sredi divjine: "Zdravo. Kaj vi veste, kje smo?" Temu se je treba sicer zahvaliti organizatorju, ki je priskrbel 14 let (1985) stare karte. Gledano s svetle plati je to prispevalo k večjemu druženju ekip. Pohvalil bi Snežniške ruševce za organizacijo in prijaznost kontrolorjev." 10 Aleš Makuc, RAJ Cerkno "Razočaran sem nad vremenom, brez dežja ni ROT-a!" Igor Ajdišek, RGT Novo Mesto "Nekateri kontrolorji na KT bi lahko storili vsaj toliko, da bi si pred opravljanjem svoje naloge prebrali propozicije in svoje zadolžitve (po možnosti nove), tako da bi potem vsaj približno vedeli, kakšne so njihove naloge na točki. Na nekaterih KT smo dobili občutek, da se kontrolorjem sploh ne sanja, kaj počnejo tam; kot da so jih pobrali sredi ceste in odpeljali na KT. Matej Černigoj, RSV Ljubljana "Verjetno je res, da stroški ROT-a opravičujejo 16.000 tolarjev na ekipo. Štartnina niti ni tako visoka, če jo gledamo kot grča, ki hodi v službo, smo razvajeni otroci premožnih staršev, ali prihajamo iz finančno dobro stoječega rodu. V Sloveniji zagotovo ostaja lepo število rodov, ki so skoraj brez finančnih sredstev. Člani rodov iz teh področij težko napraskajo okoli 8.000 tolarjev, kolikor bi rabili za svoj del štartnine, prevoz in hrano. Višina štartnine je selekcijski inštrument, ki vsaj delno zagotavlja, da bodo tekmovali tisti, ki so se na tekmovanje resno pripravili, po drugi strani visoki stroški marsikatero obetavno ekipo odvrnejo od tekmovanja. Dobro bi bilo, da IO ZTS skrbno pregleda finančno konstrukcijo tekmovanja, poišče prostor za racionalizacijo, za manjkajoči del sredstev pa pooblasti pisarno in vodstva območnih zvez, da ROT spravijo v obliko takega projekta, da ga bodo podjetja, državne in nevladne institucije pripravljene podpreti." Primož Bajec, RaR Ljubljana "Vsi vemo, da alkohol na taborniške akcije ne sodi, a vendar nekateri taborniki (če si to ime sploh zaslužijo) v petek niso znali uživati in se veseliti brez opojnih substanc. Organizator bi moral zaradi tega resno razmisliti o izključevanju posameznikov iz organizacije. Pa tudi razni predčasni odhodi domov, brez obvestil organizatorju ali sodnikom so več kot neodgovorni in povzročajo veliko problemov vsem, ki so kakorkoli povezani z vodenjem akcije." Jurij Tihelj, RMT Ljubljana "Mislim, da je osnovni problem, da se izkušnje organizatorja tekmovanja ne prenesejo na naslednjega; s tem vsako leto novi organizator izumlja toplo vodo. Videti je bilo, da so imeli Ruševci velik interes zadevo dobro narediti in da so se trudili po svojih najboljših močeh, nihče pa jih očitno ni dovolj dobro skoordiniral. Pri vsaki stvari mora biti nekdo 'ta glavn', ki ve vse, kar je potrebno vedeti, v rokavu pa mora imeti vedno skritega aduta za reševanje problemov. Osebno sem bil zelo zadovoljen s tekmovanjem, tako da majhni spodrsljaji niso pokvarili dobrega vtisa." Andreja Hazabent, RFL Miklavž "6 ur časovnice za takšno razdaljo, plus dve uri za naloge, se mi zdi premalo. Res je, da je nekaj ekip zmoglo vse, a to so redke izjeme. Sklep naše ekipe je bil, da se na ROT-ih ne splača več risati kakršnihkoli skic, in da je bolje, da se samo steče po progi in pride pravočasno v cilj. Zdi se mi, da s tem tekmovanje samo zgublja na osnovnem pomenu. Vedno bolj se približuje orientiringu, kjer je pomembno le pobiranje točk. ROT sem zmeraj imela za tekmovanje, kjer moraš resnično pokazati vse taborniško znanje. Včasih so o zmagovalcih odločale ravno skice, danes pa zamuda. Zakaj se potem učimo risati kroki, pa skico poti, če pa nam za le-te na koncu zmanjka časa in jih moramo pustiti na pol dokončane?! Lepo vreme, zanimiva pokrajina, prijazni ljudje, veliko ekip, dober golaž, kak žulj, mnogo potu in smeha, pa so verjetno stvari, ki bodo ostale dlje, kot pa tisto zgoraj ... Se zagotovo še vidimo!" Haza je zgubila zapestnico Včasih se nam zgodi, da zgubimo kaj, kar nam je zelo pri srcu - verjetno se je tudi tebi že kdaj. Tabornici Hazi se je to zgodilo na ROT-u, nekje na KT, kjer so risali skico na daljavo. Torej, če si našel kakšno zapestnico, jo pokliči. Verjetno ji boš polepšal dan. t ■ j"' j_ mm i In naslednji ROT? Organizator vsekakor se ni določen, se pa trenutno za organizacijo ogrevajo na Postojnskem in v Ljubljani. Verjetno bo izbira potekala v stilu izbire kandidata za organizacijo olimpijskih iger, pomembno pa je, da s pripravami začnemo že danes. JOTA 1999 ali Tajna misija agenta Bonta ¿ivno mama," in "Grem ven, mama, na JOTO," sta bila stavka ki sem jih še izrekel in v isti sapi še dodal: "se vidimo v nedeljo ... enkrat." To pa je bilo tudi vse. V jeklenega konjička modernega kavboja natrpam še nekaj stvari in gremo v Cerknico. Zakaj? Preprosto zato, ker je pred mano sodelovanje na Zletu v zraku ali JOTA-i, najštevilčnejšem skavtskem dogodku, pod okriljem WOSM-a. Letošnja JOTA je bila že 42. po vrsti in začela se je prav v stilu Jamesa Bonda ... no ja Johna Bonta, skrivnega agenta Urada za informacije, ki je bil na ponovni tajni misiji na nekem otoku. Preko radijskih postaj, ki so sodelovale v JOTA-i in potem še preko Interneta, smo udeleženci po naših močeh pomagali agentu WOSM-a, da je razvozlal uganko in se srečno vrnil nazaj v Ženevo. Priznati je treba, da je bila zamisel o sodelovanju JOTA in JOTI udeležencev zelo dobra, saj je pri vseh naletela na več kot odličen odmev. Vse čestitke pobudniku te ideje. Tudi letos slovenski taborniki nismo izpustili druženja preko cele zemeljske oble, saj sta v srečanju aktivno sodelovali dve radijski postaji S 59 ABC na Slemenu, kjer je bil Kobanski rod in pa S 59 ZTS, kjer sem za postajo sedel PiBi. Povedati moram, da se je za sodelovanje prijavil samo Kobanski rod, ostali se za sodelovanje niste odločili. Dogodivščine, ki sem jih kot operater doživel za postajo s klicnim znakom S 59 ZTS. Sobotno jutro ni obetalo prav nič dobrega (pokvarjen rotator antene, zelo malo opravljenih zvez, neugodna lega same lokacije), in po pravici povedano, mi je vse skupaj že močno načelo mojo dobro voljo. Potem pa se je končno odprlo. Zveze so kar deževale druga za drugo, pa tudi sami pogoji za širjenje radijskih valov so postajali iz ure v uro boljši. Opravljene zveze s Turčijo (TA), Rusijo (UA), Tunizijo (3V) in tudi WOSM-om (HB 9 S) so mi vlile novih moči, a še vedno je nekaj manjkalo - iti čez meje Evrope in opraviti pogovor s kakšno eksotično deželico, kjerkoli pač leži. A vse je ostalo le pri želji, po drugi strani pa sem postal sam nekakšna eksotična dežela za evropske postaje. Najbolj sem bil na udaru postaj iz Velike Britanije, saj mi je kopica njih priznala, da je to njihova prva zveza s Slovenijo nasploh. Še večje veselje pa je bilo, ko sem jim povedal, da klicni znak predstavlja glavni sedež ZTS. V vseh teh po- F govorih so si besedo izmenjavali tako izkušeni radioamaterji, kot tudi udeleženci sami. Najbolj so mi ostali v spominu naslednji sogovorniki: šele 7 letni Ewen iz okolice South Hamptona, ki mi je zaupal da so njegovi konjički plavanje, igranje kriketa in nogometa; pa malce starejši Hielke iz Nizozemske, ki je s pomočjo računalnika za slepe z Braillovo pisavo najin pogovor dokumentiral v svoj radijski dnevnik. Ob tem mi je še povedal, da ni skavt, je pa pomagal in sodeloval v radioamaterski delavnici na svetovnem zletu na Nizozemskem. Peter iz Madžarske je za časa JOTA-e oddajal iz čolna na sredini Blatnega jezera (!!!), še en Peter, tokrat iz Velike Britanije, pa je bil pred nekaj tedni na poslovnem obisku v Kranju in če bo vse po sreči, se bova čez mesec dni srečala tudi v živo, saj naj bi ga pot ponovno vodila v Slovenijo. Kot sem že povedal, sem imel v letošnji JOTA-i zelo veliko dela in na koncu vsega bil prav zadovoljen z opravljenimi zvezami, ki jih je bilo toliko kot je letošnja letnica na koledarju (99). Najbolj hudo mi je bilo za vse male nadobudneže, ki so napeto pričakovali pogovor na drugi strani s kakšnim, ki bo njihove starosti, a na žalost S 59 ZTS tega ni mogla ponuditi. Kljub temu pa upam, da jih bom ponovno slišal. Če ne prej, naslednje leto. Kaj povedati za konec? Čeprav sem neštetokrat izrekel besede CQ JAMBOREE, S 59 ZTS, razne kombinacije številk in kratic, ter spal zelo malo (aktiven sem bil 35 ur od 48 ur trajanja JOTA-e) sem se imel več kot zabavno. Že sedaj lahko povem, da smo že pričeli s pripravami za naslednjo JOTA-o in seveda ste že sedaj prav vsi vljudno vabljeni, tako z idejami kot s sodelovanjem. O vseh novostih boste obveščeni tako v Taboru kot tudi na straneh Rutke (www.rutka.net). Če ste še vedno mnenja, da JOTA ni primerna za najmlajše, se spomnite na Ewena, Michaela, Daniela, Ingrid, Catrine ... ali pa povprašajte Kobanski rod in se nam pridružite v letu 2000. Spoznali boste, da se znajo in znamo prav lepo zabavati. Hvala Pugyju, ki me je obiskal na "delovnem mestu" v Cerknici, in moji mami, ki je poskrbela za moj želodček. Sedaj je pred mano samo še pisanje QSL kartic, vas pa lepo pozdravljam do prihodnjič, 73 in 88 de S 57 RUT - PiBi Spet se je koncaLJgJjl Od 17. pa vse do 18. oktobra je tudi letos potekal JOTI. "Preircali" smo ga kar v velikem številu. Letos se ga je udeležilo približno 87 tabornikov, kar kaže na to, da se te akcije letno udeleži vedno več tabornikov. K večjemu številu je najbrž prispevala porast uporabnikov Interneta znotraj taborniških voda, prav tako pa verjetno tudi boljša informiranost (JOTI E-mail lista za vse, ki so želeli biti nekoliko bolj obveščeni; ZTS kanal na IRC-u, RUTKA-NET servis,..) Preko Scoutlink omrežja je bilo na JOTI-ju neprenehoma nekje okrog 70.000 skavtov iz celega sveta. Takšne gneče verjetno niso pričakovali, saj se je nemalokrat zgodilo, da je bil zaradi prenatrpanosti dostop do strežnikov onemogočen. Na tem omrežju je bilo mogoče zaslediti okrog 15 JOTI kanalov, najbrž pa jih je bilo še več. V svetovnem merilu je bilo opaziti, da so bili zelo številni udeleženci Avstralci in Afričani. Le-ti so namreč imeli organiziran celo "JOTI-camp", od koder so se pridružili našemu "cyber žuru". Tako kot lani so bili tudi letos kanali polni. Operaterji so imeli veliko dela, da jim je uspelo obdržati red. Menim, da bi lahko Scoutlink omrežje boljše poskrbelo za vzdrževanje kanalov, saj sem občasno imela občutek, da so bili operaterji preveč zaposleni, saj jim je vzdrževanje uhajalo iz rok. Slovenci smo se med JOTI-jem dobivali na kanalu #zts, ki nam za "zmenkarije" dobro služi tudi čez leto. Udeležba je bila dokaj visoka. Največ udeležencev je imel Rod aragonitnih ježkov iz Cerknega (22), tik za njim pa se je presenetljivo uvrstil Rod gorjan- skih tabornikov iz Novega mesta (15). Zelo uspešni z udeležbo so bili tudi taborniki iz Krškega, Rod sivega dima (11). Rod XI.SNOUB, ki je bil lani med prvimi po udeležbi, se je letos JOTI-ja udeležil skromno, le s štirimi udeleženci. JOTI spletna stran ( http://joti.rut-ka.net) se bo obdržala vse do naslednjega leta, tako da ste vsi, ki vas "srbijo prsti", vabljeni, da jo obiščete. Vse komentarje, vtise in kritike pošljite na naslov gaby@m42.cx. Bazo prijavljenih bom uporabila za obveščanje tudi drugo leto. Vse, ki vam je sama ideja JOTI-ja všeč, pa letos iz neznanih razlogov niste mogli sodelovati, se lahko še vedno prijavite na mailing listo (joti@m42.cx), kjer boste obveščeni o novicah glede nasled-njegaJOTI-ja. Se vidimo na JOTI 2000! Gaby Za pomoč bi se rada zahvalila Davidu Klasincu (Bigwhale), ki je naredil JOTI spletno stran (JOTI spletna stran je dobila bronasto priznanje od Eona, kar je že drugo tako priznanje v okviru RUTKE.NETA), mi pomagal pri vzdrževanju #zts kanala in ki se vedno neumorno priskaklja na pomoč, ko ekipa RUTKE.NETA obupa nad administracijo njihovega strežnika. Prav tako pa bi se zahvalila se celotni ekipi "Rutkovcev". Mogoče se sliši smešno, pa vendar ... Zahvala gre tudi Linux strežniku, ki slisi na ime foobar.onyx.cx, ki skrbi za #zts kanal (roBOTka Seashell in Tentacle), in preko katerega je potekala skoraj celotna JOTI administracija. Udeležba na JOTI-ju po rodovih 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10 11 12 Rod aragonitnih ježkov Cerkno 22 Rod gorjanskih tabornikov N. Mesto 15 Rod siviega dima Krško 11 Rod soških mejašev Nova Gorica 5 Rod XI SNOUB Maribor 4 Rod Franca Lešnika Miklavž 3 Rod samorastnikov Ljubljana 2 Rod vidra Lendava 2 Rod mladi bori Ajdovščina 2 Rod snežniških ruševcev Ilir. Bistrica 2 Rod trnovskih regljačev Ljubljana 2 Rod svobodnega Kamnitnika [k. Loka 13. Rod Rožnik Ljubljana 14. Rod ostrorogega jelena Brezovica Rod Ljudske pravice Lendava Rod puntarjev Tolmin Rod severnega kurirja Slovenj Gradec 18. Rod skalnih taborov Domžale 19. Rod modrega vala Trst Rod srebrnega galeba Koper Rod belega bobra Ljubljana 22. Rod Kriške gore Tržič 23. Rod jezerske ščuke Cerknica 24. Rod morskih viharnikov Portorož 25. Zmajev rod Ljubljana 26. Rod Bičkove skale Ljubljana 27. Pokljuški rod Gorje 28. Rod Louisa Adamiča Grosuplje 29. Rod dobre volje Ljubljana 15 16 17 20 21 —j-; n a . g ■ se b* J» j Kako na RutkaNET? Navodila za rodove domače strani bubi@rutka.net Pa smo ga le dočakali, 6. oktober, ko je ob izidu desete številke Tabora pričel uradno delovati taborniški spletni servis - RutkaNET. Kljub temu, da smo to pričakovali, smo bili snovalci servisa navdušeni nad dobrim obiskom in pozitivnim odzivom taborniških "deskarjev". V povprečju je glavno stran servisa (http://www.rutka.net) v prvih štirinajstih dneh delovanja obiskalo okrog 120 ljudi dnevno, poleg tega pa smo zabeležili še vsaj 80 dodatnih obiskov na vseh podstraneh, kar je skupaj več kot 200 obiskov dnevno. Pohvale, ki smo jih prejeli, so se nanašale predvsem na uporabno vsebino (e-skavt in gradivo) ter na ažurnost objavljenih informacij (poročila z akcij, ipd.). Redke, vendar dobronamerne kritike pa so bile namenjene predvsem nekoliko revnejši grafični podobi, ki na začetku še ni povsem dodelana, naše glave pa že snujejo novo enotno grafično zasnovo glavnih strani na RutkaNET-u. Tokrat bomo spregovorili o tem, kako lahko rodovi na RutkaNET-u postavijo svoje domače strani. Ne bomo govorili o sami izdelavi strani, pač pa o tem, kako vam bo pri tej nalogi pomagal naš spletni servis. Ko imate svojo domačo stran že izdelano, vas do njene objave ločijo samo še trije koraki: 1. Izpolnite zahtevek Na strani http://www.rutka.net/ info/rodovi.html si preberite pravila, ki jih RutkaNET zahteva od rodov, ki uporabljajo naše storitve, izpolnite obrazec in ga pošljite. Na osnovi vnešenih podatkov se bomo s kontaktno osebo za vaš rod dogovorili o dodatnih stvareh in tehničnih podrobnostih (uporabniško ime, domače področje, ipd.). 2. Pošljite nam našitek vašega rodu Za kvalitetnejšo predstavitev organizacije bi radi zbrali znake vseh slovenskih rodov. Znak pošljite na sedež ZTS (Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom za RutkaNET). 3. Naložite svoje strani na strežnik Računalnik, na katerem teče rut-ka.net, se imenuje Obroček. Tja boste na dogovorjeno področje postavili svoje strani in ostale dokumente. Rod računalniških rutkarjev z Rut-kaNET-a bi po teh treh korakih dobil naslednje stvari: Navidezno domeno (virtual domain): http://rrr.rutka.net/ in 5Mb prostega prostora na disku (če bi ga za svoje potrebe rabili več, to ne bi bil nikakršen problem). Elektronski naslov (e-mail): rrr@rutka.net, s katerega bi pošta prihajala na tajnika, načelnika ali starešino rodu (odvisno od dogovora). Ko bomo razširili zmogljivosti Obročka, bo moč dobiti tudi samostojen poštni predal. Obveščevalno listo (mailing list): rrr-list@rutka.net, preko katere bi se lahko medsebojno obveščali vsi člani rodu. V primeru kakršnihkoli težav se lahko vedno obrnete na kogarkoli iz ekipe RutkaNET-a, najbolje pa kar na naslov webmaster@rutka.net. Vse storitve RutkaNET-a so za člane ZTS, in seveda brezplačne, prav tako pa je naša ekipa tudi dovolj prožna, da bomo morebitne zaplete lahko brez težav rešili. V pomoč pri izdelavi strani vam bodo dokumenti in povezave, objavljeni na http://www.rutka.net/info/seminar. Ta stran je bila namreč narejena za rodove propagandiste in ostale, ki so sodelovali na "WEB" seminarju, izpeljanim oktobra med JOTI-jem. 16 Rodovi, ki že imajo svoje strani na RutkaNET-u Rod aragonitnih ježkov Cerkno (http://raj.rutka.net) Rod dveh rek Medvode (http://rdr.rutka.net) Rod gorjanskih tabornikov Novo mesto (http://rgt.rutka.net) Rod kranjskega jegliča Spodnja Idrija (http://rkj.rutka.net) Rod svobodnega Kamnitnika Škofja Loka (http://rsk.rutka.net) Rod soških mejašev Nova Gorica (http://rsm.rutka.net) Rod zelenega žirka Žiri (http://rzz.rutka.net) Zmajev rod Ljubljana (http://zr.rutka.net) IT tkA£ povezuje tabornih: in tabornice Pomembne novosti http://rodovi.rutka.net Stran, kjer so objavljene povezave na strani rodov, ki so člani RutkaNET-a in na strani območnih organizacij (MZT) ali občinskih zvez (ZTO-KR). http://tabis.rutka.net Slovenski taborniški iskalnik je program, v katerem bi radi zbrali čimveč kvalitetnih taborniških/skavtskih, domačih ali tujih povezav. Sodelujte in ga dopolnite! 18 http://akcije.rutka.net/rot Rezultate in več kot 40 zanimivih fotografij z letošnjega ROTa si lahko ogledate tukaj. Na Rutko pa sta se preselili še Vičotova Evropa zate (http://evropa-zate.rutka.net) in Posočje (http://posocje.rutka.net). http://www.rutka.net/info Info@RutkaNET je stran, kjer so podatki o strežniku, odgovori na najpogosteje zastavljena vprašanja (FAQ), informacije za postavitev strani, za pridobitev uporabniškega imena, ipd. Še zanimivost Uredniki portala EON (http://www.eon.si) so RutkaNET-u v prvem tednu delovanja podelili kar dve priznanji (bronasta znaka) za obliko oz. vsebino strani. Priznanje sta prejeli osnovna stran (http://www.rutka.net) in stran JOTI-ja (http:/ /joti.rutka.net). Feferonanje na Mačkovcu Bodoči inštruktorji, imenovani Feferoni, smo se 18. in 19. septembra, leta gospodovega 1999, feferonali v taborniški koči Mačkovec. Začetek srečanja je predstavljal adrenalinski šok v Rakovem Škocjanu ali po domače "abzajl" v dolino. To je bil za nekatere Feferone pravi test zmogljivosti in obenem pomlajevalni pospeševalnik. Feferoni so se soočili s problemom, kako utrditi kolena in umiriti razbijanje srca, če imaš pod ritjo 48 metrov zraka in je vse kar te loči od večnosti le vrv, privezana na drevo, in en Kekec, ki je vse to pripravil in rekel, da je varno. Toda Feferoni so uporabili vso svojo ostrino in pogumno pogledali strahu v oči ter se pognali v pogubo. Seveda je bila tudi izjema, ki je za prevoz uporabila ABZAJL TAXI (tel.št. 900) in se tako zastonj zapeljala proti dnu. Po spustu smo se adrenalinski odvisniki vrnili v kočo na kosilo. Dan smo nadaljevali z balinanjem, kjer smo spoznali, da sta Blondi in Teja prava balinarska talenta. Kako tudi ne; Blondi se je itak rodil z balinčkom v roki, Teja pa vsak dan pili svoje sposobnosti na domačem igrišču v družbi prijaznih sivih očetov. Ker nas je dež pregnal pod streho, smo se lotili igranja twisterja, ali kako nekoga čimprej "razčetveriti". Tu je blestela Tinca, ki nam je zelo nazorno pokazala, kako je Kristus trpel na svoji trnovi poti. Poudariti je treba, da ostali Feferoni tudi niso bili od muh, posebej Ajda, ki je edina naredila dvojno osmico s polvozlom in še vedno hodi. Dan se je prevesil v noč, noč je prinesla Mihca, Mihec pa nove zaloge energije za petje pozno v noč. Žal pa je tudi energija počasi usahnila in tako smo se nekje med tretjo uro ponoči in jutrom odpravili spat. Zjutraj (opoldne) smo pojedli še zajtrk, pospravili kočo ter se zelo počasi odpravili domov. V naše slovo je jokalo celo nebo in točilo debele, velike, mokre solze. Naslednje srečanje je tik pred vrati in drag-a Feferon-ka, če to bereš, se ga zagotovo udeleži, ker ti ne bo žal. Do takrat pa lep pozdrav! Kekec & Teja ■ Meteorski roj Leonidov Primož \ / Področja s katerih bo moč najbolje opazovati maksimum meteorskega roja Leonidov v noči s 17. na 18. november 1999. Na sliki je jasno vidno, da je letošnji optimalni položaj za opazovanje Leonidov le malce vzhodno od naših krajev. Črte z oznako pomenijo število utrinkov na uro. LUNINE MENE Lani je bil napovedan spektakularen meteorski roj Leoni-dov, vendar pa so bili v najboljšem položaju za opazovanje Japonci in prebivalci severnega Pacifika. Opazovalci so poročali o žarečih kroglah, ki so se spuščale z neba. Vsako minuto se je utrnilo vsaj 10 svetlih meteorjev. Letos bo v noči s 17. na 18. november teh utrinkov vsekakor manj, bomo pa v boljšem položaju za opazovanje kot lani, saj se bo roj letos dogajal nad Evropo in zahodno Azijo. Vrhunec letošnjega roja Leonidov nastopi ob 03:08 zjutraj. Do tega izračuna so astronomi prišli glede na lanskoletna opazovanja. Glede na to, da pa so meteorski roji še vedno dokaj nepredvidljivi (lani so zabeležili celo dva maksimuma), lahko pričakujemo vrhunec tudi kakšno uro ali dve prej ali kasneje. Ozvezdje Lev, od koder bodo prihajali meteorji, se bo nahajalo na vzhodni strani neba že nekako od polnoči naprej. Počasi se bo vzpenjalo nad obzorje in bo v času vrhunca kakih 40 ločnih stopinj nad obzorjem. Ko bo Lev najvišje na nebu (proti jugu), se bo začelo daniti. Na sliki je podano povprečno število utrinkov na uro po posameznih delih sveta, seveda pa je to mišljeno za kraje brez smoga in luči. Torej Ljubljana ne bo najbolj primerno mesto. Luna zaide že ob pol enih zjutraj in nas ne bo motila pri opazovanju. ZNANE IZJAVE Mlaj 08.11. 99 ob 04:54 Prvi krajec 16.11. 99 ob 10:04 Polna luna 23.11. 99 ob 08:06 Zadnji krajec 30.11. 99 ob 00:21 Mlaj 07.12. 99 ob 23:33 Prvi krajec 16.12. 99 ob 01:51 Nobeno načrtovanje intelektualca z vsemi finesami njegovega mnogostransko izobraženega razuma ne more nadomestiti enega samega samcatega intuitivnega duhovnega prebliska. (Freitag) ozrimo se v nebo ■Lwy ~ ■ i rl L Venera kot Danica Če boste opazovali meteorski roj Leonidov, gotovo ne boste spregledali planeta Venere, ki bo že od 4h zjutraj krasila vzhodno nebo. Venera bo v letošnji jeseni zjutraj zelo dolgo in visoko na nebu, tako da bo upravičeno nosila ime Danica. Na jutranjem nebu se bo zadrževala celo zimo, vse do pomladanskih dni. Venera je notranji planet, zato je vedno na isti strani Zemlje kot Sonce in zato tudi nikoli ni vidna celo noč. Opazujemo jo lahko le pred sončnim vzhodom kot Danico ali po sončnem zahodu kot Večerni-co, odvisno pač, ali je navidezno "levo" ali "desno" od Sonca. Torej ne iščimo Venere zvečer na nebu, če je vidna zjutraj in obratno. Prehod Merkurja čez Sončevo ploskev Redko se zgodi, da nek planet navidezno prečka sončevo ploskev. Za nas, ki gledamo z Zemlje, sta edina možna kandidata za tak dogodek planeta Venera in Merkur, torej planeta, ki sta še bližje Soncu, kot Zemlja. Merkur, ki je Soncu najbližje, navidezno prečka njegovo ploskev v povprečju 13 krat v stoletju. Venera, ki je od Sonca bolj oddaljena, pa v povprečju manj kot enkrat v stoletju. Letos bo Merkur prečkal Sonce 15. novembra okoli pol enajste ure zvečer. Na žalost takrat Sonca pri nas nad obzorjem ne bomo videli, pač pa si gremo lahko dogodek ogledat v Ameriko ali na Pacifik. Letos je prehod Merkurja čez sončevo ploskev še posebej zanimiv, saj bo za nekatere opazovalce z Zemlje (naprimer iz južne Avstralije in Antarktike) senca Merkurja le oplazila sončevo površino. Kaj takega se dogodi v povprečju le enkrat na tisočletje. Slika predstavlja s Soncem osvetljeno površino Zemlje v času merkurjevega prehoda. Na sliki je označena tudi meja med popolnim prehodom in le delnim prehodom preko sončeve ploskve. Zemljin sosed - planet Venera Prehod Merkurja preko sončeve ploskve 15. novembra 1999. Slika prikazuje osvetljeno stran Zemlje, od koder bo pojav možno opazovati. Vrisana je tudi meja med popolnim in delnim zakritjem.) VZHODI IN ZAHODI SONCA 1. 11. 99 15. 11. 99 1. 12. 99 15. 12. 99 Vzhod Zahod 06:42 16:49 07:02 16:31 07:23 16:19 07:37 16:17 21 Bomo. končno vsi pihali V ista jadra. Jesenski programski posveti na območjih V Bohinju je v začetku oktobra potekal posvet načelnikov območij in njihovih pomočnikov. Namen srečanja je bil priprava na izvedbo jesenskih posvetov ^^ načelnikov družin in klubov po območjih. Namesto enega posveta za vse rodove, so vlogo organizatorja letos prevzele območne organizacije ZTS. 22 Programske usmeritve se bodo v prihodnosti še naprej oblikovale v programskih komisijah, odgovornost za izvajanje programa pa se seli na območja in v rodove. Seveda so programska srečanja tudi priložnost za zbiranje povratnih informacijah o mnenjih, željah in pobudah iz "baze". Le-te bodo preko pomočnikov območnega načelnika za program našle mesto pri oblikovanju programske "politike" na vrhu. Na posvetu so člani programskih komisij organizatorjem predstavili vsebino, ki jo bodo na jesenskih posvetih posredovali načelnikom rodov, družin MC, GG in klubov PP in pa nekaj možnih načinov izvedbe (metod), s katerimi bodo posveti bolj učinkoviti. Namen posvetov načelnikov rodov, družin in klubov je načelnikom družin MC, GG in klubov PP: • predstaviti njihovo vlogo pri izvajanju osnovnega programa ZTS, • poenotiti predstave in poglede na vlogo, • zavezati jih k "dogovorjenemu" ravnanju, • motivirati jih za delo. To vlogo morajo izvajati stalno, načelnik rodu pa mora poskrbeti za spremljanje in vrednotenje opravljenega dela (pohvale, konstruktivna kritika). S tem bomo dosegli kvalitetnejše delo načelnikov družin in klubov z vodniki, predvsem na področju izvajanja osnovnega programa. Poleg svetovanja in motiviranja bodo vodnikom na voljo dodatna orodja, kako izvajati vsebino osnovnega programa (akcije vod-vodu, Vesela srečanja, Gozdovnik raziskuje Slovenijo, Potni list za Evropo in Evro-koraki...). Eden od pomembnih premikov je tudi večja programska aktivnost in povezanost na območju. Tako naj bi prišlo do izmenjave idej, pobud in informacij v bolj homogenem okolju (značilnosti območja), zaradi majhne oddaljenosti pa bodo srečanja bolj učinkovita. Poleg tega pa se bo v organizaciji začel proces prenove programa in oblikovanja vzgojnih ciljev za posamezno vejo. Tu bo potrebno usklajeno sodelovanje vseh struktur organizacije, če bomo želeli priti do konkretnih rezultatov, in z vetrom v ista jadra bomo ta cilj dosegli zelo hitro. Na posvetu so bile predstavljene tudi večje programske akcije od MOOT-a 2000 v Mehiki do mednarodnega tabora Techuana 2001, misli pa nekaterim uhajajo tudi že v leto 2002, ko bo na slovenskih tleh zopet zlet popotnikov. Rok za prijavo na razpis za soorga-nizatorja se je iztekel v teh dneh. Pugy Naslov programa TEČAJ ZA MENTORJE TOPOGRAFIJE IN ORIENTACIJE TER ORGANIZATORJE ORIENTACIJSKIH TEKMOVANJ LOKOSTRELSTVO I. DELAVNICA ZA ORGANIZATORJE IN IZVAJALCE TEČAJEV, SEMINARJEV, DELAVNIC IN DRUGIH OBLIK IZOBRAŽEVANJA SEMINAR ZA ORGANIZATORJE ŠOLE V NARAVI TEČAJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI TEČAJ ZA PREŽIVETJE V NARAVI Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE SEMINAR ZA MENTORJE TABORNIŠTVA Področje 2.7. - ŠPORTNA VZGOJA (ZA VSE STOPNJE IZOBRAŽEVANJA) 2.7. - ŠPORTNA VZGOJA (ZA VSE STOPNJE IZOBRAŽEVANJA) 2.11. - PROGRAMI ZA SPOPOLNJEVANJE ANDRAGOŠKIH DELAVCEV 2.12. - PROGRAMI ZA SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZBIRNIH PREDMETOV IN VSEBIN 2.12. - PROGRAMI ZA SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZBIRNIH PREDMETOV IN VSEBIN 2.12. - PROGRAMI ZA SPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZBIRNIH PREDMETOV IN VSEBIN 3.1. - SPLOŠNI PROGRAMI ZA MENTORJE (MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM, MENTORJI KROŽKOV) Način financiranja in število točk za napredovanje v poklicu A3 - 50% sofinanciranje s strani MŠŠ, 2 točki A5 - 20% sofinanciranje s strani MŠŠ, 2 točki A4 - 100°% kotizacija, 2 točki A4 - 100% kotizacija, 1 točka A4 - 100% kotizacija, 2 točki A4 - 100% kotizacija, 2 točki A4 - 100% kotizacija, 1,5 točke Ciljna populacija Tečaj je namenjen učiteljem športne vzgoje, učiteljem zemljepisa in, profesorjem geografije, ki želijo s praktičnim delom osvojiti znanja orientacije in topografije. Učitelji in profesorji športne vzgoje. Pedagoški delavci in drugi, organizatorji in izvajalci tečajev seminarjev, delavnic in drugih oblik izobraževanja Seminar je namenjen pedagoškim delavcem, ki kot obliko vzgojno-izobraževalnega dela . organizirajo in vodijo šolo v naravi v obliki taborjenja. Tečaj je namenjen pretežno učiteljem praktičnih vsebin v Centrih šolskih in obšolskih dejavnostih in pa pedagoškim delavcem, ki bodo znanja in veščine uporabili pri svojem delu. Tečaj je namenjen pretežno učiteljem praktičnih vsebin v Centrih šolskih in obšolskih dejavnostih in pa pedagoškim delavcem, ki bodo znanja in veščine uporabili pri svojem delu. Pedagoški delavci v osnovnih in srednjih šolah, ki bodo v okviru prostočasnih dejavnosti in izbirnih vsebin mentorji taborništva. Vsebine Udeleženci se bodo seznanili z osnovnimi elementi kartografije in osnovami gibanja na terenu, uporabo osnovnih pripomočkov za orientacijo, risanjem topografskih izdelkov in organizacijo različnih oblik orientacijskih tekmovanj. Usmerjanje učencev in dijakov v spoznavanje lokostrelskega športa, seznanitev udeležencev z osnovami lokostrelstva. Organiziranost, način dela na delavnici in vključene teme bodo udeležencem obogatile znanja na področju sistematičnega pristopa k izobraževanju, dinamike vodenja, komuniciranja, svetovana in vrednotenja. Udeleženci bodo seznanjeni s tehničnimi normativi in pogoji bivanja v naravi, načinom okolju prijaznega taborjenja, dobili pa bodo tudi smernice in ideje za popestritev programa s taborniškimi veščinami, šegami in navadami. Udeleženci bodo. spoznali in z vajo izpopolnjevali svoja znanja na področju vrvne tehnike, gradnje različnih objektov iz naravnih materialov in priprave hrane v naravi. Udeleženci bodo spoznali in z vajo izpopolnjevali svoja znanja na področju spoznavanja in priprave užitnih rastlin (njenih delov) in priprave hrane v naravi. Udeleženci se bodo seznanili s temeljnimi načeli taborniške organizacije, njeno organiziranostjo, metodo dela, programom za različne starostne veje, poleg tega pa bodo pridobili potrebna znanja s področja vodenja, planiranja in organizacije. Kotizacija 7,200.00 + stroški bivanja 15,000.00 + stroški bivanja 22,100.00 + stroški bivanja 4,400.00 + stroški bivanja 17,000.00 + stroški bivanja 12,800.00 + stroški bivanja 8,200.00 + stroški bivanja Stran v katalogu prog. 195 200 366 368 368 3 C-1 Co 372 Državni mnogoboj ZTS GG, PP, Gr - rezultati Ajdovščina 18.-20.junij 1999 GOZDOVNIKI 1 Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 40 20 mesto ekipe 1 502 II. Grupa odredov 27,1 15,1 2 505 Pokljuški rod 30,75 9,3 3 506 Pusti grad 27,2 2,3 4 501 Lilijski grič 24,8 18,2 5 504 Podgorski 22,1 0,0 6 507 Zelene Rogle 18,6 0,0 7 503 Puntarjev 18,3 0,0 GOZDOVNIKI 2 Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 42 20 mesto ekipe 1 602 Pusti grad 1 33,5 12,9 2 603 Pusti grad 2 31,3 15,4 3 601 Puntarjev 30,5 14,4 4 604 Snežniških ruševcev 30,8 0,0 GOZDOVNICE 1 Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 40 20 mesto ekipe 1 555 Puntarjev 25,8 14,4 2 553 Lilijski grič 26 0,0 3 551 Pusti grad 23,6 0,0 4 554 Louis Adamič 22,8 0,0 5 552 Mladi bori 25 2,5 Stolp Šotorke Lok Skupaj točke odstotki 15,0 20 20 115,0 15,0 16,7 7,1 81,0 70,4 9,0 16,3 8,1 73,4 63,8 12,9 16,3 7,4 66,1 57,4 8,1 0,0 7,1 58,1 50,5 13,2 13,1 5,4 53,8 46,8 12,3 9,5 3,5 43,8 38,1 8,1 10,1 5,0 41,5 36,1 Stolp Šotor Lok Skupaj točke odstotki 15,0 20 20 117,0 14,7 17,6 9,4 88,1 75,3 15,0 16,3 9,1 87,1 74,4 9,9 13,1 9,5 77,3 66,1 12,1 15,3 6,5 64,6 55,2 Stolp Šotorke Lok Skupaj točke odstotki 15,0 20 20 115,0 12,0 14,5 2,9 69,5 60,5 9,1 13,8 3,9 52,9 46,0 15,0 11,7 2,3 52,6 45,7 2,9 10,1 4,9 40,7 35,4 11,2 0,0 1,9 40,5 35,2 Vsi prav radi s taborniških akcij pošiljamo prijateljem, domačim in znancem pozdrave na razglednicah. Odslej to lahko počnete tudi na trinajstih razgledicah s taborniško tematiko. Motivi z raglednic že prav dobro poznate. Ponujajo se nam z letošnjega koledarja. Komplet trinajstih razglednic lahko kupite za 250 tolarjev v Zadrugi ZTS. TABORNIŠKI VEST Ureja: IVO STAJDOHAR, leto XLVI Kf TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI GOZDOVNICE 2 Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 41 20 mesto ekipe 1 655 Zelenega žirka 28,3 19,5 2 651 Pusti grad 33 16,3 3 657 Podgorski 26,5 18,8 4 654 Rod puntarjev 2 24,6 19,8 5 653 Rod puntarjev 1 24,4 18,4 6 652 II. Grupe odredov 26,8 0,0 7 656 Louis Adamiča 23,6 10,5 POPOTNIKI Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 40,5 20 mesto ekipe ime ekipe 1 701 Pusti grad 11,6 16,0 POPOTNICE Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 40,5 20 mesto ekipe ime ekipe 1 752 Snežniški ruševci 2 14,2 13,6 2 751 Snežniški ruševci 1 12,4 14,3 GRČE Št. Orientac. Signalizacija število možnih točk 43,5 20 mesto ekipe ime ekipe 1 802 Snežniški ruševci-moški 35,3 19,6 2 804 Snežniški ruševci-ženske 34,3 19,2 3 803 Liljski grič 17,7 10,0 Stolp Šotor Lok Skupaj točke odstotki 15,0 20 20 116,0 11,7 17,6 10,2 87,3 75,3 12,2 16,4 6,0 84,0 72,4 10,7 17,4 7,2 80,7 69,5 10,0 16,0 7,3 77,8 67,1 11,7 11,7 4,1 70,3 60,6 15,0 16,1 7,8 65,7 56,6 3,1 15,4 5,5 58,1 50,1 A Šotorke Lok Skupaj točke odstotki 15,0 20 20 115,5 15,0 9,8 6,3 58,7 50,8 A Šotorke Lok Skupaj točke odstotki 15,0 20 20 115,5 15,0 14,6 4,9 62,3 53,9 3,4 9,5 3,5 43,0 37,3 A Šotorke Lok Skupaj točke odstotki 15,0 30 20 128,5 15,0 27,8 8,6 106,3 82,7 13,7 28,2 5,1 100,5 78,2 12,3 24,0 1,9 65,8 51,2 ROT - rezultati W H N (fl S W H N (fl S W H N (fl S H -H S Ui v: en cc LT\ L/-\ en os L/-\ L/-\ © en SK oo os 1727 en © CS n 2875 Ui v: n 2187 2148 2027 « v: Z OS os oo © © NSK © oo so Lf~\ en NSK t/\ T1 l/s NSK if\ ir ^ ir -521 -331 HIT 36,6 © so cc LT\ HIT © so © © HIT © © so HIT so cc 42,3 © so 39,4 OBR LT\ LT\ en LT\ en OBR © © LT\ ^ OBR © LT\ en © OBR © LT\ LT\ © © LT\ Od © LT\ © LT\ © LT\ Od LT\ LT\ LT\ en LT\ ^ Od © SO LT\ LT\ LT\ LT\ Od © LT\ © LT\ LT\ LT\ © so £5 S LT\ OS LT\ os LT\ os £5 s so 00 © oo 00 > s LT\ os © © © © £5 S LT\ GO © © OS oo os ® a 0. os LT\ scf en LT\ oo ® Bi s. en © en oo o tf a, SO © © © ® Bi S. OS oo so (M oo en s. ® so s. ® so LT\ so a, o © so oo oo so S. ® en oo oo so © oo © GO s. s so so © so s. s so (M so a, g en s. s ^ LT\ so v: v: v: S. S s. © C^l © © © © e. © © © © a, § 0- © © © © © © e. S s. © © © © © oo © © s. v: so oo os so so en e. v: © oo ^ 0* ■s. LT\ GO oo os s. v: LT\ so en en oo KRO LT\ © L/"\ LT\ en KRO LT\ GO LT\ en LT\ en KRO © LT\ © © KRO LT\ LT\ LT\ en © IMS LT\ © © os © en IMS LT\ en © LT\ en ras LT\ © en © en IMS © Lr\ © en © en TE © © en © C^l TE © en © LT\ C^l TE © LT\ en © en TE LT\ en © © en LT\ PP 00 © en en PP en © en PP en so ^ en PP © en LT\ so en TI- OS en os © en TI- LT\ en TT so (M so LT\ TT - en LT\ LT\ C^l MOR ©^ © cf © cf MOR o£o o'o 102,0 MOR 111,0 © cT 80,0 MOR 111,0 LT\ so o'o 111,2 SEM 84,0 120,0 77,4 SEM scf oo LTN © 108,3 SEM 108,0 scT LT\ 115,5 SEM 102,0 77,0 93,0 o'o PK © en © o PK © en © © en PK © en © en o PK © © en © © © © oo © © oo o o 00 © © so © © © © iM © © © © o o © © so © © so © © so © © so H Z © © oo © © oo o o 00 H Z © © oo © © oo © © oo H Z © © © © © © o o o H Z © © os © © os © © os © © os Bi s LT\ © o Bi 0. O LT\ © LT\ IM tf % LT\ LT\ Bi š LT\ LT\ en LT\ LT\ s © © n S © Lr\ ^ oo (M os S © SO o s so oo © H Z © © o H Z © © © H Z © © o H Z © © © © "T S oo T 00 S GO S © © o S ^ os so os oo LT\ en so oo W Z © "T © o -T M z © "T © © M z © © o rj M z © © © © oo DO © © o DO © © © DO © © o DO © © © © ZOT pravijo da bo!!! Halo! Za vse, ki se ne bojite mraza in mrzlih nosov. Spet se obeta ZOT - zimsko orientacijsko tekmovanje, in sicer zadnji vikend januarja leta 2000. Ali to že spada v naslednje tisočletje ali ne, pravzaprav sploh ni pomembno, pomembno je, da bo sneg, da bo mrzlo, in da bo tam mnogo tabornikov, ki se bodo preganjali po belih poljanah. Zato: poiskatflis, anorak, gojzarje, "iberhoze", naušnike, muf, šal, kapo, rokavice in ostalo zimsko navlako, da vas ne bo zeblo, in se vidimo na ZOT-u. Windy M m ^ >A » oo i so o, OO h h h ld e^ im os o oo ¡asi i-H os e^-i M OO VO IA tO h O Cm O oo os o »/s os os «r\ o O Cm O os i—i oo oo l/s ^ en "O o LT\ OS i—l L/S i—i eo */s r-- • h en r-- o os o oo co c^q m IM (M a a at en —i © © 04 >(*> i-H i-H rt-l a « o a g a s a. o w 04 >5/5 LT\ © © g W O^ O^ ' R y oo" . « >CJJ ^ L/S — & h en g 3 N ^ P. ooooggggg-^ skavtska fundacija ustanova Zveze tabornikov Slovenije 27 mislim, da nam urednikom manjka kakršnegakoli odzivanja na izdano revijo.sprašujem se, če je tudi pri tabornikih tako, da v primeru, ko je vse v redu ni od nikoar nič slišati, sicer pa so pritožbe. Ali se motim? * keti vam vsem želi lep dan še naprej mislim, da je to sirsi problem! * fluivious sprasuje vse po konkretnih temah za 'strokovne clanke' v Taboru *** keti has quit IRC (Leaving_) pionirstvo recimo _RAJ> ker ni priročnika _RAJ> se vious> OK, to je fajn, samo rabimo fotografije uaaaa jih bomo kradli oz. si jih sposodili? matija: ja verjamem ja Saj ce dobimo eno skupino, ki bi to sestavljala, pa lastne izkusnje pisanja je dobro ... samo slike ... in to take slike, ki detajle kazejo, da en ko prebere, res zna nardit... po moje vsaj * DannY pravi da tale tukaj izjava ni cisto nič konstruktivna * fluivious pa pravi, da je ze bolj od DannY-jeve * DannY najbolj pametne ven meče DannY: daj se nam kaj teh pametnih zaupaj In take slike, da bodo izpadle lepe tudi na tisku! To je problem tiskarne A, ne tudi fotografa! dani ne more zaupat nč pametnga ker ni pameten predlagam, da se zacne kaksna polemika v stilu bomo morali mission n ce ljudje tega ne poznajo ti in celo pogovarjati se o KAM PLOVEMO....kajti oblikovat statement in vzgojno izjavo... sirse, tega ne morejo ovrednot tem ne morejo konstruktivno! ritchie! Sterko: juhej ko smo ze pri sirsih problemih odzivanja - ali taborniki imajo sploh mnenje - taksno kot taborniki namrec???? ni kej kar je res je res jee Jaz po vseh teh letih zgovarjanja na pripravo na tisk in tiskarno res ne vem več, kdo mora kaj naredit za dobro sliko-fotko. pozdrav Ritchie! Če je slika slikana s trotl kamero verjetno zanič, ker fleš uniči barve. a je to ta pravi Ritchie? seveda... rd ritchie Jeeeeeej RD good old times RD yeah no bo ritchie kej povedal o tisku tiskarnah in obdelavi slik :) danny nima pojma ne vem cist o cem se menite Menimo se o Taboru in pomanjkanju strokovnih člankov, za katere noben ne ve, kaj naj bi bili flešem bo V glavnih vlogah: Fluivious - Matija, Tabor Spela - Spela, Gozdovnik Plonca - Polona, Medo Bizi in Pugy zvedeli sm kaj je narobe! Seminar za propagandiste na IRC-u Poležavanje , ki ga ponavadi prihranim za sobotna jutra, ker se ga zaradi zgodnjih predavanj med tednom sploh ne grem več, sem zamenjal za sedenje za mizo in z resnim pogledom na ekran spremljal dogajanje na Mreži. Kot urednik revije Tabor sem smel sodelovati na prvem elektronskem seminarju za propagandiste, ki se je v soboto, 16. oktobra, dogajal vzporedno z JOTI-jem. Pogovorili smo se o mnogih stvareh in spet načeli temo strokovnosti in člankov, ki bi bili dovolj dobri za objavo v Taboru. Kljub Pugyjevemu poizvedovanju, kako ocenjujejo revijo Tabor (jo obravnavajo kot trobilo ali ne), iz izjav udeležencev ni uspel ugotoviti tistega pravega, pristnega odgovora na zastavljeno vprašanje. Kasneje so zavore malce popustile in takrat smo zares spregovorili o stvareh, ki bralce, prisotne na elektronskem seminarju, motijo. Tabor naj bi bil "meglen", naredili naj bi pesmarico na sredini Tabora in pisali o pionirstvu. Pohvale vredene ideje, ki pa, žal, ostanejo zgolj v mislih ali pa v skrajnem primeru na papirju. Pet "zveznih" IRC-arjev - Pugy, Matija, Špela, Polona in Bizi - se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli h konstruktivnejši razpravi in tako še boljši reviji Tabor v naslednjem letu. Matija 28 O pestrosti pogovora ne velja izgubljati besed. Za pravo predstavo si preberite del pogovora s kanala #zts. Ujemimo svet v lastno mreŽO Znanje prenašamo preko NET-a Živimo ' v moderni dobi, katerega ritem narekuje tudi pretok informacij. Svet je prepreden s kopico komunikacijskih sredstev, brez katerih si življenja sploh ne moremo več predstavljati. Brezžični telefon in Internet nam omogočata, da je informacija pri uporabniku v delčku sekunde. Vendar informacije še vedno oblikuje človek. Tako kljub razviti komunikacijski infrastrukturi in informatiki družba še vedno ne ve veliko o nas - tabornikih. Le malo ljudi ve, da je tabor-ništvo vzgojno-izobraževalna organizacija, ki skrbi za celovit razvoj mladega človeka, in da so vodje (vodniki, načelniki, rodova uprava), ki najbolj neposredno skrbijo za izpolnjevanje namena organizacije, prostovoljci. Povod za nadaljevanje dela na tem področju je bilo dejstvo, da smo doslej storili premalo. Lansko leto smo izobrazili "samo" 10 propagandistov, rodovi izdajajo vedno manj glasil, vedno manj je tistih vodov, v katerih so člani osvajali veščine vodov kronist, poročevalec, urednik glasila ali novinar. Zato smo 16. oktobra 1999 obrnili nov list pri prizadevanjih za: • novinarsko izobraževanje mladih, • vzpodbujanje pri oblikovanju prispevkov za medije in • zagotavljanju možnosti za objavo teh prispevkov. Izobraževanje na daljavo - preko Interneta Ena izmed alternativnih in privlačnih oblik izobraževanja je tudi izobra- Projekt "Pravica izvedeti" je nastal iz potrebe po reševanju naslednjih problemov: • nezanimanje (včasih celo apatičnost) za vključevanje v v demokratičnih procesih odločanja in aktivno vlogo v njih, • premajhna družbena angažiranost za ozaveščanje večjega števila mladih, • neustrezna izgradnja vrednostnega sistema mladega človeka (kaj je pozitivna vrednota?), • premajhno zavedanje in izkoriščanje medijev kot sredstva za povečanje "akcijskega dosega", • prenizka raven novinarskega znanja za delo na tem področju. ževanje na daljavo. Je časovno ugodno, ker sami odločamo, kdaj se bomo izobraževali, in finančno ugodno, ker preko računalnika in Interneta dosežemo pripravljeno izobraževalno gradivo. Tako smo letos poskusno pripravili strani z dokumenti iz lanskoletne delavnice za propagandiste (www.rutka.net/info/ seminar). V elektronski obliki so tako dosegljivi vsi dokumenti, ki se nanašajo na iskanje pravega človeka, znanja, ki jih propagandist potrebuje, in naloge, ki jih bo za potrebe rodu opravljal. V naslednjem letu bomo razvili pilotski projekt izobraževanja na daljavo, le-ta pa bo osnova za pridobivanje znanj dročja izvajanja podpore (prop dist, gospodar, tajnik in bk Glas(ilo) seže v deveto vas V želji večje popularizacije tabor-ništva v družbi smo pripravili projekt "Glas(ilo) seže v deveto vas". Ideja projekta sloni na izdelavi rodovih glasil, ki bi jih ob dnevu tabornikov leta 2000 izkoristili kot predstavitev taborniške dejavnosti v lokalnih okvirih (občina, šole, vrtci, planinci, jamarji, gasilska in druga mladinska društva, podjetja....). Seveda bo projekt zaživel v polnem sijaju, če boste sodelovali prav vsi. Vse dodatne ideje in pobude zbiramo v uredništvu revije Tabor. taborova Tako je hladno, da lahko vidimo svojo sapo, ko zjutraj globoko dihamo zaradi hitenja v šolo. Hladno vreme pa pomeni tudi več časa v dolgočasni učilnici, ki brez pravih nasvetov in idej ni preveč primerna za vodova srečanja. Vsem vodnikom brez idej - nasveti za vodovo srečanje. Mlajši MČ-ji Odpravimo se v naravo in s sabo prinesimo različne plodove, ki jih bomo s pomočjo zobotrebcev sestavili v različne živali. Spoznamo taborniški kroj in razložimo pomene posameznih delov kroja ter našitkov. S pomočjo igre se lahko naučimo, kateri starosti pripada katera barva rutke. Ob tem tudi razložimo, da je kroj posebno oblačilo, ki mora biti vedno urejeno in čisto. Starejši MČ-ji 30 Spoznamo različne vrste lesa in njihove lastnosti, predvsem za obdelavo (vrezovanje orna-mentov, zažiganje vzorcev, izrezovanje predmetov ...). Iz lesa lahko naredimo koristne predmete - obroček za rutko, jedilni pribor in še mnogo drugih stvari. Naučimo se pravilno in varno uporabljati vrv. Spoznamo vozle in njihovo pravilno uporabo glede na namen. Pogovarjamo se o različnih materialih, iz katerih so narejene vrvi in o lastnosti le-teh. Kako pomembna je debelina vrvi, katere debeline se za kaj uporabljajo. Mlajši GG Predstavimo naravno vrednost pragozdov in rezervatov. Kaj je narodni in kaj krajinski park, kakšna je njuna kulturna vrednost, kaj si lahko v njih ogledamo. Spoznamo modelarstvo in s pomočjo poznavanja osnovnih vrst vezi (vzporedna, križna, diagonalna) naredimo različne modele iz lesenih letvic. Ce imamo na voljo veliko časa in dovolj materiala, lahko izdelamo tudi model zmaja, ki ga kasneje preizkusimo na travniku. Ob tem se pogovarjamo, zakaj stvari letijo in kako lahko letijo ptiči. Igramo se lahko igro kdo pozna več različnih zračnih plovil. Starejši GG Vodovo srečanje lahko organiziramo dovolj zgodaj, da si ogledamo sončni vzhod. Pogovarjamo se o dolžini dneva in o tem, od kod dobi sonce energijo za svoje sijanje. Predstavimo osnove fotografije in se pogovarjamo o pomembnosti fotografije in njenih različnih načinih uporabe. Kako lahko taborniki uprablja-mo fotografijo in koga ali kaj naj fotografiramo. S fotoaparatom se odpravimo v naravo in naredimo nekaj posnetkov, na njihovi osnovi lahko narišemo skico poti. Taborova potuha je povzeta po knjigi Simone Kos in Aleša Ferenca: Vodnik vodi vod 31 »tare, lepe, taborniške... Tesenska jutra so nekaj najbolj ne- Primož Jesenska jutra so nekaj najbolj nemogočega. Meglena mrakobnost noč podaljša v dopoldne, ceste proti prestolnici so polne živčnih in napol spečih voznikov, in veš, da boš spet zamudil v službo, pa čeprav si šel od doma deset minut prej kot običajno. Takrat ti ne preostane nič drugega, kot da vdan v usodo poslušaš radio, po možnosti postajo z čimveč glasbe, saj jutranji napovedovalci običajno stresajo take, da bi jih človek z užitkom. saj veste kaj. Prejšnji teden so na moji najljubši postaji kar nekam hudo pogosto vrteli popevčice kranjskega kantavtorja, ki je imel svoje čase tudi kakšen koncert v gozdni šoli. Medlo se še spomnjam, da smo dolga leta nazaj poslušali njegove pesmice, pa so nas kaj kmalu odgnali spat, večina vodnikov pa se je v šotore priklatila šele bolj proti jutru. Njegova nedvomno najbolj popularna pesmica mi je dala malo misliti (kaj pa naj človek drugega počne, ko ob pol sedmih zjutraj čaka v koloni). Besedilo je, če se obesimo na zadnji verz, povsem skregano s taborniškimi vrednotami. Drugače pa lepo povzema razmišljanje tabornika, ki ga ob misli na miren večer v naravi zajame melanholija. Že od časov, ko smo jo skupaj z Andrejem prepevali ob ognju v gozdni šoli, me tisto vino na koncu nikoli ni motilo. Zdaj pa sem opazil, da pesmica opeva alkoholno omamo, c c c... Tam nekje pri črnuškem križišču sem sklenil, da je vse skupaj neumnost. Pesmica je lepa. In če koga moti tisto vino na koncu, naj mu prišepnem, da se da preživeti tudi brez. 32 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN Andrej Sifrer GVse manj je Cdobrih gosGtilnCG, vse manj je Cdobrih ljuDdi, Cvse bolj nas dolgčas razjGedea, nekoč priajatli zdaj Dtujci smo Gsi GZnanost in tCehnika, Gavto, teleavizija, so prikoGvali te v Dzlati brlogD7. Gveč ne pozCnaš ljudi, Dvse bolj se tai mudi, in prehGitevaš čas, ne zDnaš več priti v vas Mreža nevidnih ječ stiska nas preko pleč stiska nas in duši, tako smo sami pustil bom mestni čas, šel bom živet na vas čas si bom sam vzel, ne bo me več v rokah imel. Sel bom v dobre gostilne, šel bom med dobre ljudi, nalil si bom čistega vina in zapil se s prijatli do dne. T. \ alHamaa 34 Veš, česa si se naučil? Veš, česa bi lahko učil druge? Morda pa že vse veš? Na sprehodu preko besed iz knjige Lea F. Buscaglia Živimo, ljubimo in se učimo se včasih ustavi ob bistrem tolmunu svojega vedenja o sebi in se vprašaj še kaj novega, odkrij kakšen nov kamen na dnu. Morda bo to prijetno spoznanje, ali pa bo zaskelelo - nikar pa se ne ustraši in le pogumno naprej! »Spominjam se dne, ko sva se z učiteljem sprehajala po bambusovem nasadu. Če ste že bili na Japonskem, gotovo veste, kako je to lahko lepo. Sprehajala sva se po tistem gaju in jaz sem nekaj vneto razlagal. Imel sem že suha usta od silnega razlaganja vseh neverjetnih stvari, od dokazovanja, kako pameten sem in kakšna modrost me napolnjuje... Resnično sem se trudil, da bi naredil vtis na tega človeka. Ko sem mu tako vneto dopovedoval, kaj vse vem, se je ta, drugače silno miroljuben človek, zasukal in me kresnil naravnost čez usta. To navajam le kot primer, ko smo že ravno pri dobrih tehnikah učenja. Držeč se za ustnico sem ga pogledal in vprašal: "Zakaj si to storil?" Silovito in z večjo ognjevitostjo, kot sem jo kdajkoli prej opazil pri njem, mi je odvrnil: "Ne teptaj mojih misli s svojimi umazanimi nogami!" Povem vam, da sem si danes, preden sem se napotil k vam, temeljito umil noge. Niti najmanjšega namena nimam hoditi po nikogaršnjih mislih. Vse, kar bi rad dosegel danes zvečer, je, da bi se vsaj majčkeno razdali drug drugemu. Od tistega, kar vam lahko dam, poskušajte vzeti nekaj zase. Če ne najdete nič primernega, pustite, da gredo moje besede mimo vas. Nimam sekire, da bi sekal, in ničesar nimam, kar bi vam lahko prodal, imam pa veliko stvari, ki jih lahko z vami delim z največjim veseljem. Domnevam, da vas večina ve, kako globoko sem zatopljen v študij ljubezni in da sem prepričan, da se ljubezni lahko učimo; to razlagam tudi v svojih knjigah in na predavanjih. Prav zares verjamem, da ima vsak od nas ogromno, neverjetno zalogo ljubezni, ki pa velikokrat samo ostaja potencial. Kot vsak potencial pa tudi ta propada ali pa vsaj miruje, ker se z njim nič ne dogaja, ker ga nihče ne izrablja. Jaz sem eden tistih redkih posebnežev, čudakov, ki si je že pred leti upal predavati o ljubezni, ki je na univerzi razpisal seminar o ljubezni. Na začetku sem imel v razredu 15 ali 20 slušateljev, danes pa bi brez težav napolnil dvorano za štiristo, petsto ljudi. Število poskušam omejiti vsaj na 50, ker se sicer ne moremo pogovarjati. Jaz vseh teh ljudi ne učim. Vse skupaj samo sprožim, omogočim, da se zgodi. Skupaj posedemo in tudi jaz se učim. Skupaj se učimo. Ker se ljubezni učimo ves čas, se je je vsak naučil drugače in vi lahko učite mene ravno tako, kot jaz Lrga ¡abornik™ MalemBomu Tudi letos smo skupine za delo z drugačnimi organizirali tabor v Malem domu. Za vse nas je bilo to zelo prijetno doživetje, saj smo nekateri bili tam že stari znanci. Tisti, ki smo bili prvič, smo doživeli novo nepozabno izkušnjo, ki nam je približala drugačnost. Odprla nam je nov pogled na svet. Zdaj bomo brez strahu in z večjo mero razumevanja sprejemali dejstvo, da smo si vsi ljudje različni in da se moramo naučiti sprejemati drug drugega ne glede na naše razlike in posebnosti. Tabor bomo organizirali tudi prihodnje leto. Vsi, ki bi se nam radi pridružili, ste že zdaj vabljeni. Razpis bo objavljen v Taborniškem vestniku. Koliko nas gre v en šotor? Taborniki so pa res iznajdljivi - tudi dež jih ne ovira. P IZ SLOVENIJE ••• .. IN OD DRUGOD Deset dni v mestu treh rek Ekspedicija Rusevcev na Bavarsko iz Rodu 36 Taborniki snežniških rusevcev zadnja leta veliko sodelujemo z vrstniki iz tujine. Tako smo pred leti obiskali skavte iz Luksemburga, ki so nam obisk vrnili lansko leto s taborjenjem v taborniški koči v Črnem dolu. Letos pa se je skupina devetih tabornic in tabornikov odpravila na prijateljski obisk v Nemčijo Projekt z imenom "Mladi brez meja", ki smo ga bistriški taborniki zasnovali skupaj z Bavarskim mladinskim svetom in namškimi taborniki, je potekal med 16. in 26. avgustom v mestu Passau na Bavarskem. Gostitelji, ki letos praznujejo 5. obletnico obstoja, so poleg bistriških tabornikov na svoj tabor povabili še protestantske in katoliške skavte iz dveh sosednjih mest ter vrstnike iz Meissna, mesta v vzhodni Nemčiji. Tako se je na tabornem prostoru, ki leži slabe pol ure hoda iz središča mesta, zbrala skupina 50 taborečih. Tamkajšnji Pfadfinderji so se potrudili in pripravili zares zanimiv program. Mesto Passau, ki leži na meji z Avstrijo, smo spoznavali skozi orientacijsko igro. Poleg katedrale sv. Štefana, ki slovi po največjih orglah na svetu (17774 piščali), je mesto znano zlasti Zadnji večer - darila, menjava rutic, slovo .. Na ogledu s turistično ladjo Skupinica taborečih po tem, da se v njem srečajo tri velike reke - Donava, Inn in Ilz - zato ga imenujejo tudi Mesto treh rek. V taboru so potekale številne kreativne delavnice, z nemškimi prijatelji pa smo se pomerili v različnih športih. Da bi bolje spoznali okolico, smo se podali na pohod v prečudovito pokrajino Bavarskega gozda, ki jo krasijo majhne, toda skrbno urejene vasice in polja. Na taborjenju, kjer so mladi nemški taborniki-novinci svečano zaprisegli, je Bistričane doletela čast, da smo jim podelili rutice. Te svečanosti se je udeležila tudi županja Passaua, ki nas je naslednji dan povabila na ogled izjemno lepo poslikane mestne hiše. Nadvse zanimivi pa so bili tudi taborni večeri. Medtem, ko je peščica tabornikov skrita v gozdu čakala na prijatelje, ki so se namenili ukrast zastavo, so drugi prepevali in se zabavali ob tabornem ognju. Na Bavarskem smo preživeli deset prečudovitih dni, ki so se žal prehitro končali. Ob zadnjem stisku rok smo zapeli "Prišel je čas slovesa" in si obljubili, da se še srečamo. Nemški prijatelji so se izkazali kot odlični gostitelji, Bistričani pa jim bomo skušali gostoljubje vrniti prihodnje leto, ko nas zagotovo obiščejo. Gregor Kovačič - Kovo Taboreči Ni ovir za tabornike - na pohod tudi bosi, če je treba. Taborjenje ob 38 Poletje je za številne ljudi čas za oddih, sprostitev in nabiranje novih moči za prihodnje podvige. Zakaj bi taborniki bili kaj drugačni? Spet smo torej končali na letnem taborjenju, le da tokrat ne v Bohinju, temveč ob Kolpi, v Srednjih Radencih. Po desetih letih smo se prvega že nekoliko naveličali in si zaželeli spremembe. In to smo tudi dobili. Ko smo se 20. avgusta s solzami v očeh in robčki v rokah poslovili od staršev, nas je čakala nekajurna vožnja, za številne pravzaprav kar izlet v neznano. Po vseh kilometrih in bolj ali manj uspešnem manevriranju našega šoferja skozi ovinke, nas je ob prihodu pričakal hladen tuš. Pravzaprav tega sploh ni bilo, kot tudi ne kuhinje, jedilnice in številnih drugih za življenje bolj ali manj potrebnih pridobitev civilizacije. Tako nas je pred počitnicami čakala še "gradnja" vsega potrebnega za počitnice. Vsem oviram navkljub smo bolj ali manj uspeli in tako naredili dober uvod v prvo taborjenje Kvedrovega rodu ob Kolpi. Za opis dogodkov prihodnjih dni bi potreboval bistveno več prostora kot ga je na voljo. Uvod je bil krst novih tabornikov, vsakodnevno pa je bil na sporedu večerni taborni ogenj, ki da tabornemu vzdušju poseben čar, in večerne igre ob njem. Sledil je orientacijski pohod za nekoliko starejše in t.i. žlov na lisico' za mlajše. Pri tem naj omenim, da slednji nima prav nobene zveze s pravo lisico in/ali nesmiselnim tekom za njo. Čar igre je preizkusiti svoje taborniško znanje in najti starejšega tabornika, ki se skrije v okolici tabora - letos Boštjan nekje med koruzo in fižolom. Kot pravi taborniki smo imeli tudi pohod. In ker vsak tabornik mora jesti, smo imeli pač pohod v trgovino. Da pa ne bo zvenelo preveč enostavno, naj povem, da je bila najbližja trgovina oddaljena 7 kilometrov. Za vse navdušence nad kulturo smo obiskali bližnjo formo vivo. Ogled slednje pa je bil koristen tudi za vse ljubitelje dobrega starega humorja. Če vam zadnji stavek ni najbolj jasen, se enkrat sami odpravite na ogled in mi sporočite svoje mnenje. Zadnja velika avantura je bilo bivakiranje. Robinzonov otok brez Robinzona, a s kopico kričečih in vreščečih tabornikov. Torej, dvodnevni izlet v gozd brez šotorov, kuhinje, kopalnice in navsezadnje brez čokolade in podobnih izumov civilizacije. Ko vso stvar začinimo z nočno nevihto, pa dobimo res pravo stvar. In tako se je stvar tudi iztekla. Kljub v veliki meri deževnemu vremenu in orjaškim količinam blata na vsakem koraku je bilo to taborjenje eno boljših. Da otroškega veselja zaradi spanja na seniku niti ne omenjam. Navsezadnje pa je ravno druženje stvar, ki ga pri tabornikih postavljamo v ospredje. Dež pa smo za naslednje leto že prestavili na drug termin, tako da težav z vremenom ne bo več. Vsem mamam, ki so še ves naslednji teden čistile oblačila svojih nadobudnih tabornikov, pa naj v tolažbo povem le to: moja se še zdaj prebija skozi nepregledne kupe raznovrstnih oblačil, sam pa še vedno nisem našel vseh kosov svoje garderobe. Upam, da se bomo vsi, ki smo Kolpo brodili letos, videli tudi naslednje leto. Le da bomo takrat vzeli rafte namesto šotorov. Nikoli se namreč ne ve! Boštjan Predikaka, fotografije Jana Skaza Kvedrob Rod Ptuj Naše taborjenje 39 taborniki iz Rodu sivih jelš smo od 25. julija do 1. avgusta taborili na Krasincu v Beli krajini. Na prvi dan taborjenja smo se ob pol osmih zjutraj zbrali pred prostori društva in se odpravili na železniško postajo. Ko je prišel vlak smo vedeli, da bomo 7 dni živeli v neokrnjeni naravi. Prispeli smo na taborni prostor in si poiskali šotore. Kot se za vsak tabor spodobi, smo si napravili tudi jambor, na katerem je plapolala zastava. Prespali smo prvo noč, zjutraj zapeli himno, pojedli zajtrk in se vsak dan odpravili na kakšen izlet. Tako smo obiskali hrib Kučar, športno letališče, letalo iz 2. svetovne vojne, ... Kaj pa straža? Seveda, tudi na to nismo pozabili. Budno smo pazili na zastavo v poznih nočnih urah. Le nekateri so zapirali svoje trudne oči in nekateri tudi pospali. Stražo smo popestrili s koruzo in krompirjem, ki smo jih pekli na ognju in s tem za nekaj ur umirili lakoto v naših že-lodčkih. Saj poznate pesem "Naš tabor" in dva verza: "Na straži pa ojoj, nam motijo pokoj, itd ." To se je uresničilo, saj so nam ukradli zastavo. Tudi Kolpa je narasla in poplavila, tako da smo imeli majhne neprijetnosti. Kar naenkrat smo dobili ukaz, da moramo pobrati svoje stvari. Šotore smo namreč začeli seliti v zgornje predele travnika. Ta "podivjana reka" se je končno umirila in normalno tekla naprej. Nismo pa pozabili na kopanje. Bili smo tako neučakani, da smo vsi oblekli kopalke in poskakali v 16 stopinj Celzija mrzlo vodo. Ko smo junaki prišli iz vode, smo urno stekli k brisačam. To so moji vtisi s tabora. Andrej Žužek, Rod sivih jelš Trebnje "Fille ruge" Vodniške šole RJZ zopet v Ribnem V vsej. svoji lepoti se je Vodniška šola razbohotila že v tistih junijskih dnevih, ko je bila temperatura v okolici Bleda okoli 30 stopinj. Ker smo Velenjčani obsedeni z velikimi stvarmi, je bilo tudi to leto prisotnih veliko tistih, ki so si želeli priti do laskavega naslova vodnik-ca v RJZ. Če zmoreš, naredi! ! Je bil naš moto in smo izvedli tečaje kar v štirih izmenah po deset dni. Tako je v Ribnem vrelo od skic, orientacije, dela z MČ, GG, psihologije starostnih skupin ... kar od 28. 6. pa do 3. 8. 1999. V ozračje se je tako sprostilo toliko energije, da bi lahko za tistih 40 dni nuklearko v KRŠKEM mirno zaprli. Projekt je terjal ogromno dela že med letom. Pohvalimo se lahko, da smo to leto izdelali nov delovni zvezek. Taborniške dobre vile so pomagale s svojimi stranmi vsem, ki so listali po njih. V letu, ki prihaja pa sramežljivo kuka na svet že nova obsežna rodova knjiga o tem in onem ... Da pa nismo inštruktorji RJZ predajali taborniškega znanja samim sebi ali pa okoliškim kravam po Ribnem priča sledeči podatek, ki stoji pribit kot kol v zemljo. Vseh, ki so se potegovali za dva rdeča trakca na članskem traku, je bilo točno 60. 19- 12- 12- 17 To niso mere kakšnega brhkega dekleta, ampak število udeležencev po izmenah. Ugotavljamo pa, da je takšnih rodov oz. območij, ki bi vzgajala tolik- šno število mladih vodnikov na južni strani Alp, zelo malo. Kako skuhati vodnika V naši vodniški šoli čaramo že med letom. Bodoče vodnike tako pripeljemo do stopnje, v kateri znajo vsi že vsaj za en kotliček taborniškega znanja. Koliko damo v ta kotliček olja, čebule, mesa, krompirja . in drugih dobrot je naš receptura, ki vam jo rade volje zaupamo na tem ali onem srečanju. Ob koncu dodamo še dobre začimbe in uspeh je zagotovljen. Da ne bo zamere, taborniško znanje primerjamo z začimbami za golaž samo zato, ker smo vsi še malce pod vtisi letošnjega ROT-a, ki se ga je udeležilo kar sedem ekip. Tudi to je delo Vodniške šole. Treba je povedati, da je bilo zopet ogromno ustvarjalnega dela, umazanih rok, pobarvanih skic, nepozabnih predstavitev ob tabornih ognjih, prebivakiranih noči, nekaj žuljev, smeha, izmenjav idej..... Naše Vodniške šole so se poleg Rodu jezerskega zmaja udeležili še Rod toplega vrelca, Rod Lilijskega griča ter Rod Srnjak Logatec, kar nam kaže zaupanje v naše delo in obilo dobre volje pri delu v prihodnje. Vemo, da imamo potencial in kader, ki lahko vzgaja dobre vodnike. Vemo pa tudi to, da so po Sloveniji rodovi, ki ne morejo izvajati lastnega procesa izobraževanja. Če vam lahko pomagamo, se nam oglasite. Z vami drži en načelnik za vzgojo kadrov v RJZ: Marko Ranzinger - RAZI Inštruktorski tečaji . i j ajo potrebam vodij Posvet Komisije J Ta vzgojo in Ob petrolejkah in plinskih svetilkah je od 8. do 10. oktobra v avstrijskem skavtskem centru Techuana potekal posvet komisije za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS. Na njem so poleg članov komisije sodelovali tudi mentorji poletnih inštruktorskih tečajev. V ustvarjalnem vzdušju, h kateremu je doprineslo tudi dejstvo, da v centru ni elektrike, je bilo na programu kar nekaj zanimivih vsebin. Projekt Odrasli v skavtstvu je že kar dobro pognal korenine v sistemu izobraževanja odraslih v ZTS. Še več pozornosti bo treba posvetiti področju učinkovitega upravljanja z odraslimi viri in razvijanja "kulture" organizacije. Ena funkcija - en človek, kaj od odraslih pričakuje organizacija in razvijanje ustvarjalnega vzdušja, v katerem bodo odrasli imeli občutek, kako delajo, ter da jim delo predstavlja izziv in zabavo so le nekatere od nalog, ki jih mora razviti organizacija. Na drugi strani se morajo odrasli (vodje v rodovih od načelnika družine in kluba naprej) zavedati, da je njihova vloga zagotoviti izvajanje programa za mlade ali nuditi podporo le-temu. Rezultati vrednotenja poletnih inštruktorskih tečajev so pokazali visoko stopnjo motiviranosti vodstev za kvalitetno delo. To odraža tudi dejstvo, da naj bi seminar za vodstva tečajev (ALTb) organizirali permanentno, vsebine pa določali glede na potrebe vodstev in jih izvajali tudi ob pomoči zunanjih strokovnjakov. Potrebno je napraviti še nekaj prilagajanj vsebin tečajev in razporeditev glede na sosledje tem, več pozornosti pa posvetiti tudi podpori, predvsem na področju prehrane in bivanja v Gozdni šoli. Premalo se zavedamo, da je posameznik v skavtstvu vpet v proces vseživ-ljenjskega učenja. Družba se ne zaveda, da izvajamo vzgojno-izobraže-valno vlogo pri mladih in tudi odraslih, ki izvajajo podporo. Inštruktor nima "tržne cene" in kot strokovnjak na svojem področju izven organizacije težko uveljavlja svoje kvalitete. Seveda smo krivi predvsem sami. Tudi način razmišljanja v organizaciji, da "domače" znanje ne velja toliko kot znanje zuna- za vzgojo izobraževanje odraslih njih strokovnjakov, to samo še podkrepi. Potrebno bo storiti odločnejše korake, da stopimo iz svoje sence samozadostnosti. In prvega so storili kar udeleženci sami, saj so v Tednu vseživ-ljenjskega učenja, ki je potekal od 18. do 24. oktobra, napravili prvi korak k želji, da postanemo bolj vidni. Udeleženci posveta so si v popoldanskem prostem času ogledali tudi prizorišče, kjer se bo leta 2001 rodilo "Živo sosedstvo" - srečanje mladih iz Italije, Nemčije, Slovenije in Avstrije. Težko si je bilo predstavljati infrastrukturo, ki bo zagotavljala brezskrbno bivanje 2000 udeležencem, vendar je po drugi strani do srečanja še več kot leto in pol in organizacijski odbor ima časa še dovolj. "lii V duhu iskanja možnosti za sodelovanje na področju izobraževanja je potekala tudi predstavitev avstrijskega modela izobraževanja. Heinz Ellersdorfer, načelnik za področje izobraževanja na Koroškem, nam je predstavil štiristopenjski model, ki temelji na uvodnem tečaju, ostali pa stopnjevano odkrivajo razumevanje temeljnih načel in odgovarjajo na vprašanja kaj, kako in zakaj. Seveda pa je to le eden od stebrov takoimenovane "hiše učenja". Enako pomembna sta tudi samoizobraževanje s pomočjo literature in pa učenje ob delu. "Možnosti za sodelovanje so v prvi fazi tečaji tehničnih znanj - naši specialistični tečaji, v prihodnosti pa bi lahko na določeni stopnji izobraževanje poenotili in kadre izobraževali skupaj," je diskusijo na koncu povzel Heinz. "Ali inštruktorski tečaji odgovarjajo na potrebe vodij , ki jih izobražujemo?" je bila tema večerne debate. Mnenja nekaterih udeležencev preteklih let so bila, da zadovoljstvo po tečaju izhaja le iz druženja in zabave na tečaju. Vsebinsko je tečaj na visokem nivoju, vendar je pregled nad kopico vsebin slab in tečajniki ne vejo, zakaj bodo posamezna znanja potrebovali. V diskusiji so udeleženci prišli do ugotovitve, da na izobraževanje inštruktorjev vpliva že izvajanje osnovnega progra- ma v rodovih. Predznanje, s katerim pridejo udeleženci na inštruktorske tečaje, morajo nabrati in utrditi skozi praktično delo v vodih. Poleg tega se morajo seznaniti s svojo bodočo vlogo že pred tečajem, udeležba na tečaju pa mora biti odgovor na njegove potrebe za boljše opravljanje funkcije. Le tako lahko dodajamo znanja za vodenje v organizaciji. Udeleženci so na koncu ugotovili, da tečaji odgovarjajo na potrebe, in sklenili, da bodo v bodoče več pozornosti posvetili kriterijem za udeležbo ter ozaveščanju udeležencev, kje in kdaj bodo določena znanja potrebovali. Na posvetu so udeleženci potrdili koledar izobraževanja za leto 2000 in izrazili svojo namero o sodelovanju pri izvajanju seminarjev, tečajev in delavnic v prihodnjem obdobju, seznanili pa so se tudi z dosedanjim delom in prizadevanji pri oblikovanju vzgojne izjave ZTS. Idej, načrtov in konkretnega dela je veliko. Verjetno bomo z aktivnim delom na tem področju deloma odgovorili na vprašanja, ki jih je kot izziv in v razmislek na koncu oblikoval načelnik ZTS Milko Okorn: "Kako družbi bolj jasno pokazati, da smo vzgojna organizacija, da izvajamo okoljsko vzgojo, in kako se odzivamo na probleme širše družbe? Pugy Hans Hopfgartner, gospodar skavtske-ga centra Techuana "Na tabornem prostoru Techuana skrbimo, da udeleženci začutijo pravi skavtski duh. Poleg lično okrašenih sten v notranjosti centra je taborni prostor pravo razkošje skavtskih simbolov - del centra je urejen v pravo domišljijsko okolje Knjige o džungli za medvedke in čebelice. Techuana predstavlja predvsem prijazen dom za skavte, ne pa služenje denarja na njihov račun. In v tem duhu se pripravljamo tudi na organizacijo srečanja Techuana 2001. Verjetno ste opazili, da smo v počastitev prvega obiska skupine skavtov iz Slovenije na jambor obesili tudi slovensko zastavo." 43 MEDNARODNE STRANI Dunajski mednarodni tabor Dunajski skavti od 30.7. do 8.8. vabijo v prestolnico Avstrije na mednarodni tabor Wienna 2000. Medtem ko bo v času tabora večina aktivnosti potekala sredi mesta, v gradu Schonbrun, v Hofburgu, Stephansdomu, Augustinu, Pratru, v UNO-Cityju in v Donauturmu, bo taborni prostor umaknjen vzhodno iz središča Dunaja. Aktivnosti za 13 do 16-letnike bodo potekale v znamenju stolpa Andromeda sredi futurističnega parka Donau City. Večinoma bodo izvajali dvodnevne aktivnosti na vodi, v hribih, gozdu, ali na temo kulture, delovali v mestu ali sodelovali v športnih, kreativnih in zabavnih delavnicah. Tabor roverjev (17-21 let) bo odseval življenja znanih osebnosti, program pa bo obsegal štiridnevno delavnico in štiri enodnevne aktivnosti po lastni izbiri. Na voljo bodo pohajkovanje po avstrijskih Alpah, kanuji, treking, gledališke in glasbene delavnice, spoznavanje zgodovine in še 46 drugih tem. Konec srečanja bodo proslavili s tradicionalnim plesom v dunajski Mestni hiši. Zainteresiranim ponujajo tudi možnosti sodelovanja kot del mednarodnega osebja, pričakujejo pa šest do osem tisoč udeležencev iz skavtskih organizacij širom po svetu. Cena udeležbe je 3000 ATS. Več informacij na (www.ppoe.at/lv/w) in e-pošti: vienna2000@ppoe.at Sodelovanje med WOSM in WAGGGS zgledno Na 35. svetovni skavtski konferenci v Durbanu je bil predstavljen tudi dokument o skupnem sodelovanju obeh skavtskih organizacij v obdobju med obema konferencama. Kljub zapletom okoli članstva organizacij, ki so vključene v obe organizaciji (SAGNO organizacije) in ponesrečenemu poizkusu tesnejšega sodelovanja med organizacijama na evropski ravni (skupni komite in pisarna v Bruslju od leta 1992 do 1998), je bilo mnogo več področij, kjer sta obe organizaciji sodelovali v pravem skavtskem duhu. Skupni nastop se je odražal predvsem v: • delovanju na področju uveljavitve neformalnega izobraževanja mladih. Poleg obeh skavtskih organizacij so deklaracijo "Vzgoja in izobraževanje mladih - izjava na pragu 21. stoletja" podpisale še druge velike mladinske organizacije, ki skupaj vključujejo več kot 100 milijonov mladih; • pomoči beguncem skozi skavtske projekte, ki jih izvajajo v državah po svetu. Visoki komisariat za begunce (UNHCR) je v preteklosti podelil priznanje za dosežke pri projektih, ki so jih izvajale skavtske organizacije; • sodelovanju pri kampanji "Skupaj lahko ustvarimo svet brez min": Pod okriljem mednarodne organizacije invalidov skuša skavtstvo širiti idejo o prepovedi uporabe min, katerih žrtve so v veliki meri otroci in mladi na območjih, kjer potekajo vojne; • promociji miru na svetu. Skozi osveščanje o pomembnosti miru in razumevanju miru kot vrednote in pravice vseh ljudi na svetu, naj bi obe organizaciji ob 100-ti obletnici skavtstva leta 2007 kandidirali za Nobelovo nagrado za mir. Seveda pa bo za poglobljeno sodelovanje v prihodnosti potrebno oblikovati novo izjavo o odnosih med WOSM in WAGGGS. Ta bo plod preučevanja temeljnih vrednot in načel, vizije in poslanstva obeh organizacij, vzgojnih metod, politike do članic, organizacijskih in finančnih vprašanj in strukture na vseh nivojih. PISARNA ZTS "za mednarodno dejavnost" Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 300 08 20, fax.: 313 180 e-posta: ZTS@guest.arnes.si Preživite poletje v Ameriki Boy Scouts of America vabijo Če želite poletje 2000 preživeti "čez lužo", se lahko kot član programskega osebja prijavite za udeležbo v kakšnega izmed poletnih skavtskih taborov sirom po Združenih državah Amerike. Pogoji za prijavo so: priporočilo državne skavtske organizacije (torej ZTS) starost 18 do 30 let; poleg skavtov se lahko prijavijo tudi skavtinje, vendar je število njim primernih zaposlitev omejeno; zelo dobro znanje angleškega jezika, ki zagotavlja učinkovito sodelovanje in izpolnjevanje obveznosti; sposobnost prenašanja svojega taborniškega znanja drugim (pomembno je, da v prijavi navedete vsa znanja in spretnosti, ki jih obvladate, saj bo tako prošnja z večjo verjetnostjo odobrena); sodelovanje na taboru vsaj 8 do 11 tednov, z začetkom od 1. junija 2000. Izbor bo napravljen glede na ustreznost vaših taborniških znanj in drugih zahtev organizatorja, o izboru pa bodo kandidati pisno obveščeni. Sprejeti udeleženci bodo deležni: • žepnine, enake tisti, ki jo prejmejo domači člani osebja s podobnimi izkušnjami, znanji in obveznostmi (višina je določena ob odobritvi prošnje in se izplačuje 2x mesečno v času opravljanja dela); • bivanje, brezplačno prehrano, nastanitev in medicinsko oskrbo za čas bivanja na taboru; • zdravstveno in nezgodno zavarovanje (velja tudi za čas potovanja, samo če pride udeleženec neposredno na tabor in od tam domov). Poleg tega bodo imeli udeleženci možnost spoznati delček ZDA, izboljšati znanje angleškega jezika in spoznati način dela v Boy Scouts of America. Ob prijavi je potrebno nakazati 135 USD prijavnine. V primeru, da niste izbrani vam denar v celoti vrnejo. V prijavnino niso vključeni stroški prevoza udeleženca od matične države do tabornega prostora in nazaj. Prijave sprejemajo do 31.1. 2000. Nadaljnje informacije in vse potrebne obrazce dobite pri komisiji za mednarodno dejavnost. BECOURS 2000 Francoski Eclaireuses et Eclai-reurs de France od 27. julija do 3. avgusta organizirajo svetovni tabor solidarnosti. Namen tabora je predstavitev francoskih skavtov, spoznavanje dežele in njenih značilnosti, spoznavanje udeležencev in njihovih kultur in običajev, sklepanje prijateljstev ter razvijanje občutka za povezovanje in mednarodno solidarnost mladih. Pričakujejo udeležbo okoli 1000 skavtov starih od 15 do 20 let iz vsega sveta. Tabornina znaša 1600 FF, informacije pa so na voljo na www.eedf.asso.fr ali international@eedf.asso.fr. ligan interna-tionalcamporee Boy Scouts of America pa od 30. julija do 6. avgusta 2000 v zvezni državi Michigan organizirajo tabor, na katerega vabijo en vod iz vsake države, članice WOSM-a. Vod sestavlja osem udeležencev in dve vodji, udeleženci pa se bodo lahko pred taborom udeležili tudi programa bivanja pri domačinih. Več informacij lahko najdete na domači strani organizatorjev (www.msu.edu/~rasche/scout/micamp). Opremo za bivanje in prehrano zagotovi organizator brezplačno. 45 z znanjem do pravega odgovora # * * Rranl/a Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Geslo je naziv organa svetovne skavtske organizacije, v katerem so mladi skavti pred kratkim pripravili predloge za svetovno skavtsko konferenco. 1. Od 18. do 24. oktobra je Andragoški center Slovenije organiziral: E - Infos, S - Teden vseživljenjskega učenja, C - prireditev Narava in zdravje. 2. Katero tekmovanje je potekalo v okolici Podpeči: P - TOTEM, Š - ROT, V - ČIČ. 3. "Peace cruise" je: R - znan filmski igralec, E - mirovniško križarjenje, ki ga je organiziral WOSM v partnerstvu z Evropskim mladinskim forumom, Č - svetovna organizacija, ki se bori proti onesnaženju zemlje. 4. Egiptovski predsednik je: S - Shimon Perez, D - Yasser Arafat, T - Hosni Mubarak. 5. Nenadna ohladitev ozračja in zmedeni ptiči, ki hitijo iskat zatočišče, sta spremlajoča pojava: F - potresa, O - sončnega mrka, T - mlaja. 6. V meteoritu, ki je lani padel na Texas, so strokovnjaki našli: N - kapljico vode, O - človeško ribico, U - apnenec. 7. Ribčev laz je: H - v Bovcu, B - na Bledu, I - v Bohinju. 8. Izvršni odbor ZTS vabi k sodelovanju za delo: V - tajnika pisarne ZTS, I - propagandista, K - odgovornega urednika revije Tabor. 9. Starost udeležencev 11. svetovnega skavtskega MOOT-a je: M - 11 do 18 let, A - 18 do 25 let, Z - 21 do 35 let. 10. Bonton na zapoveduje, da moramo: L - skakati sogovorni- Branka ku v besedo, G - v družbi neprestano zehati, F - dati prednost ženskam in starejšim. 11. Kakšen kroj moramo nositi? R - takšnega, kot ga opredeljuje pravilnik, J - ni pomembno, dokler je cel rod enoten, N - na akcijah moramo biti čimbolj pisani, da nas ljudje opazijo. 12. Kaj je Downov sindorm? B - bolezen, kot posledica meningitisa, U - mongolizem, K - nalezljiva bolezen. 13. Gozd v Sloveniji uspeva do višine: Ž - 1000 m, M - 1700 m, A - 2500 m. 14. V tropskem delu Andov je snežna meja na višini: I - 2000 m, E - 3000 m, L - 4800 m. 15. Osnovni motiv skavtskega znaka je obdan z vrvico z ambulantnim vozlom, ki simbolizira: O - zanesljivost, D - bratstvo in enotnost, A - resnico in znanje. S t A S 2 7 i 1 ff 1 1 4 J 11 H 15 7 h 1 £ i 11 1J 13 rešitev iz številke 10/99: STARE LEPE TABORNIŠKE Jesen z listjem že postilja moj brlog in čas bo za zimski počitek. Ko se v teh mrzlih dneh potikam naokoli, me grejejo spomini na poletje, ki sem ga preživel v okolici Bohinja. Seveda sem se, kot se za vsakega tabornika spodobi, potikal tudi v . okolici Gozdne šole in opazoval prizadevnost vseh, ki so sodelovali na raznih specialistič-[nih in inštruktorskih tečajih. Prav lepo je bilo videti, kako "rastejo" novi specialisti, vodniki in inštruktorji, ki bodo v prihodnosti nosilci vzgoje in izobraževanja podmladka. Tistim, ki so to že postali, pa so podelili lesene ogrlice ali "vudbedže", kot jih sami imenujejo. Pa niso bili vsi na podelitvi. Manjkali so tisti, ki že leta svoj čas žrtvujejo za vzgojo in izobraževanje vodnikov, topografov in orientaci-stov, lokostrelcev, specialistov preživetja v naravi, sodnikov in tabornih vodstev, propagandistov in še koga. Ali so nanje pozabili ali njihov trud in znanje, ki ga vlagajo, ne seže do nivoja inštruktorskih praktikov? Le kdo bi to vedel? Vaš stric Volk nagradr nagrajenci in nagradni razpis številka 11 Pravilno izpolnjen kupon št. 9 je poslalo 34 bralcev TABORA, pravilne rešitve so : ŠČUKA, POSOČJE, ČRNA, MOST in POPLAVE, žreb pa je izbral naslednje: knjižno nagrado je prejel Žiga Abram iz Nove Gorice. Baseball čepici (podarja Flo&Boy, d.o.o.) sta dobila Sonja Koren iz Zgornjih Gorij in Miha Pelhan iz Kranja. DROGI-NO nagrado je prejela Mateja Foršček iz Straže, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šel Miha Miklavčič iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Simona Mravlje iz Kranja. Čestitamo! Nagradne kupone pošljite najkasneje do 15. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. 47