POUK     I    N     ZABAVA
Modrost v pregovorih domačih in tujih
Prasec, prešič.
Prešiči imajo dobro življenje, a dolgo ne traja.
Prešič se ceai po masti, a mož po časti.
Prasce pitamo, da jih koljemo.
Debel  prešič  ne  uide  mesarju.
Prasec se od besedi ne zredi.
Radi ščetin prešičev ne pitamo.
Prešiči in skopuhi koristijo šele po smrti.
Najzlobnejši prasec dobi največ zrnja.
Prasec, ki zadnji pride, dobi najbolj gosto jed.
Prešiču je tudi pesa lep dar.
Prešič ukrade, kar vidi.
Lenemu prešiču je tudi slab želod dober.
Lenemn prešiču je zemlja vedno znirzla.
Prešič  globoko  rije.
Lačni  prešiči   glodajo  korito.
Lačni prešiči najbolj rijejo.
Divji  prešič  korito  prevrne.
Eno prase drugo umaže.
Prascu  je  kaluža  najbolj  všeč.
Prasec  gre najrajši  v mokro blato.
Če prešiča čehljaš, se ti v blato uleže.
Če se ti je prešič zgubil, ga išči na gnojišču.
Kdor se  s prešiči peča. se umaže.
Vsi prešiči so v temi črni.
Prešiči, ki vkup leže, gredo neradi narazeu.                      ¦
Prešič se prime za rep. mož za besedo.
Drobiž.
Kako se je mačka maščevala.
V vasi Junintal na Litvi je povrgla mačka v hiši nekega kmeta pet mladičev. Mačka je prenesla mucke po nekaj dneh po mačji navadi iz shrambe, kjer so bile prišle na svet, v sobo, kjer je spala gospodarjeva  hčerka.
Otrok se je seveda začel z mačicami igrati. Neroden in nekoliko krut, kakor so vsi otroci, je deklica z eno izmed mn-čic postopala nekoliko nemilo, da je mačica hndo zacvilila. Priletela je pa stara mačka in prizor vznemirjena nio-trila. Naenkrat je deklica mačico tako nesrečno spustila na kamenita tla, da se je hndo ranila. Stara je svoje mlade po-brala in odšla.
Toda drngo noč se je mačka vrnila, se splazila spečemu detetu na vrat in mu s strašnim ugrizom pregriznila goltanec. Dete so starši našli drugo jutro izkrvav-ljeno in mrtvo. Dogodek je kajpada hudo razburil vso vas. Stari ljudje pripovedu-jejo, da se je nekaj sličnega na Litvi ?e prigodilo in da so to čuli pripovedo-vati v svoji mladosti od prebivalcev neke vasi na ruski meji. Vsekakor je ta do-godek izreden, kakor je bilo izredno tudi to, da se je mlada mačica tako hudo poškodovala.
Koledarske zanimivosti.
Malo ljudi menda ve, da se novo sto-lotje nikoli ne začne v sredo, v četrtek ali v nedeljo. Mesec oktober se začne vedno z istim dnem kakor julij; decem-bei- z istim dnem kakor september. Fe-bruar, junij in avgust se začne z istim dnem v tednu. Ta pravila pa ne veljajo za leta, ki imajo sotdo število dni. Na-vadno, torej neprestopno leto se začne in konea vedno z istim dnem v tednu. Kole-darji pa so si do zadnje podrobnosti enaki vsakih 28 let.
Potrpežljivo drevo.
V Transvaalu v Južni Afriki so limo-nino drevo obrezali tako, da so mu pu-stili samo tri veje: na eno vejo so vcepili oranžo, na drugo trto. tretjo so pa pustili kot citrono. Drevo je rodilo vse tri sa-dcve: najprej dozorijo oranže in citrone. nato trta. Tudi 1'istje je barvano na tri viste.
Svetovni  rekord za  drobno pisavo  je
do nedavnega imel neki španec, ki je napisal na navadno dopisnico 4760 be-sedi. Ta rekord je presegel Nemec Fiauenberger, ki je napisal na zadnjo stran dopisnice 115 vrstic s 5413 beseda-mi. Za svoj trud je rabil 16 ur. Neki Siegfried Greiderer pa je te dni poslal uredništvn nekega clunajskeKa lista do-pisnico, kjer je bilo napisan.ih na zadnji strani 5460 besedi, ki jih je napisal pred pričami v  15 uvah.
Rešitve v 9. štev.:
Konjičev skok.
(D. D.)
Ne zveni mi, ne zveni! Najprva, Dailepša cvetica pomladi! Kot danes na solnčni kraljuješ livadi, procvetaj še v pozni jeseni ini — ne zveni mi, ne zveni mi!
(Sim. Gregorčič.)
Pisane črepinje.
(D. D.)
Ni človeka  brez iniena, in sejalca  brez  semena. JNi  krmarja  brez  krmila, ne  lekarne   brez   zdravila. Ni učenca brez učilne, ni krčmarja brez gostilne. Ni ga kmeta -brez orala, ni krojača brez-likala. Ni  ga  mesta brez  župana, ladje ne brez  kapetana. Ni pisarja brez peresa, in mizarja ni brez lesa. Ni je cerkve brez oltarja, ne  države brez  denarja. Ni je kuhiuje brez sklede, šolske tabie ne brez krede. Ni  ga  morja  brez  valovja, ni je gore brez skalovja. Ni  pomladi  brez brstenja, ne poletja brez grmerija . Ni bogastva brez beliča, ne adventa brez božiča.
Ni štedilnika brez lonca,
in teh »pisanih črepinj« brez konca.
Magičen lik.
(D. D.)