METEOROLOGIJA 
METEOROLOGY 
PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2015 
Climate in July 2015 
Tanja Cegnar 
ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Č eprav se dan poč asi že krajša, temperatura in 
trajanje sonč nega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V svetovnem povpreč ju je bil julij 
2015 najtoplejši odkar spremljamo povpreč no temperaturo zemeljskega površja in tudi v Slovenji 
je bila povpreč na julijska temperatura letos rekordno visoka. Mesec sta mesec zaznamovala dva 
vroč inska vala, v katerih se je temperatura več krat povzpela nad 35 °C. Rekordno veliko je bilo tudi 
dni s temperaturo nad 30 °C. 
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( °C)   
KREDARICA
 
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( °C)   
LJUBLJANA
 
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( °C)   
NOVO MESTO
 
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( °C)   
MURSKA SOBOTA
 
-4
-2
0
2
4
6
8
10
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( °C)   
BILJE
 
-4
-2
0
2
4
6
8
10
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
odklon od povpreč ja ( °C)   
PORTOROŽ
 
Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka julija 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 
Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, July 2015 
J 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
4 
Prvi julijski vroč inski val nas je zajel v prvi tretjini meseca, iztekel se je z obč utno ohladitvijo ob 
koncu prve tretjine. Drugi julijski vroč inski val je bil daljši, zato smo ga težje prenašali. Toplotna 
obremenitev je bila zelo velika tako med prvim kot tudi drugim julijskim vroč inskim valom. Najtežje 
smo vroč ino prenašali v urbanem okolju, ker so se stavbe pregrele in se ponoč i ozrač je pogosto ni 
ohladilo pod 20 °C. Ob vroč em in sonč nem vremenu se je zvišala tudi koncentracija ozona, vrednost 
UV indeksa pa je bila 9 po nižinah in 10 v gorah. Vroč inski val je spremljalo ekstremno visoko 
izhlapevanje. Temperatura morja se je približala rekordni vrednosti. Osvežitev zadnjo nedeljo v juliju 
je bila težko prič akovana, ozrač je se je ohladilo za 10 do 20 °C v primerjavi z vrhuncem vroč inskega 
vala. Ohladitev je bila najmanj izrazita v Primorju. Tako izrazita in hitra ohladitev je nekaterim 
obč utljivim ljudem povzroč ila težave. 
Več ina dežja je julija padla v zadnji tretjini meseca. Najobilnejše so bile padavine v Julijcih in na 
Zgornjem Jezerskem, kjer so presegli 180 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije, na 
Letališč u Portorož je padlo le 61 mm. Dolgoletno povpreč je padavin so presegli le na manjših 
območ jih na severu države, v več jem delu Slovenije je padlo nad 80 % dolgoletnega povpreč ja, v 
Slovenj Gradcu in Logu pod Mangartom pa so dosegli le 66 %. 
Sonč nega vremena je bilo več kot obič ajno, v dobri polovici ozemlja odklon ni presegel desetine 
dolgoletnega povpreč ja, za 10 do 20 % so obič ajno osonč enost presegli na severu Štajerske, v Posavju, 
Ljubljanski kotlini, več jem delu Notranjske, na Krasu, Obali in Goriškem. 
10
15
20
25
30
35
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
0
5
10
15
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura zraka ( °C)  
KREDARICA
 
Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in 
na Kredarici v juliju 
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 
1961–1990 
V Ljubljani je bila povpreč na julijska temperatura 24,3 °C, kar je 4,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem 
in je doslej najvišja povpreč na julijska temperatura v Ljubljani. Visoka je bila povpreč na julijska 
temperatura tudi julija 2006, znašala je 23,6 °C, sledi julij 2013 s 23,5 °C, vroč a sta bila tudi julija 
1995 in 2010 s povpreč no temperaturo 22,8 °C. Povpreč na temperatura zraka zadnja desetletja kaže 
izrazit trend narašč anja, ki se je zač el v osemdesetih letih, ob tem je lepo vidna tudi naravna 
spremenljivost. Že petnajsto leto zapored je povpreč na julijska temperatura opazno presegla 
dolgoletno povpreč je. Č e upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta, je bil najhladnejši julij 
1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Povpreč na julijska 
temperatura v letu 1960 je bila 18,2 °C, v letih 1962 in 1980 pa 18,3 °C. 
Povpreč na najnižja dnevna temperatura je znašala 18,7 °C, kar je 4,6 °C nad dolgoletnim povpreč jem 
in največ doslej. Topla so bila jutra tudi julija 2010 in 2012 s 17,3 °C, julija 2006 je bila povpreč na 
jutranja temperatura 17,2 °C, julija 1995 pa 16,7 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. 
Povpreč na najvišja dnevna temperatura je znašala 30,2 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem 
in najvišja vrednost skupaj z julijema 2006 in 1983; v povpreč ju najhladnejši so bili popoldnevi v 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
5 
juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje 
merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega 
mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature; največ ji spremembi v okolici merilnega 
mesta smo bili prič a v zadnjih dveh letih. 
Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna julijska tempe-
ratura zraka na Kredarici, kjer je bila povpreč na temperatura zraka 10,3 °C, kar je največ doslej, 
dolgoletno povpreč je znaša 5,8 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v 
juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povpreč na temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 
1960. Najvišjo povpreč no julijsko temperaturo pred letošnjim julijem so izmerili v julijih 1983 
(9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C), leta 2010 pa je bilo julijsko povpreč je enako kot julija 2013. 
Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Takih dni v juliju 2015 na naših 
merilnih postajah nismo zabeležili. Tudi na Kredarici je bila temperatura ves julij nad ledišč em. 
Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C, ponekod k vroč im dnevom prištevajo le 
dneve z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C, zato lahko prihaja do manjših razlik v podatkih o 
vroč ih dnevih. Julija so taki dnevi pogosti, po nižinah v notranjosti države jih je bilo julija 2015 
rekordno veliko. 
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
0
10
20
30
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Slika 3. Število vroč ih dni (najvišja dneva temperatura 
vsaj 30 °C) v juliju in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 3. Number of days with maximum daily tempe-
rature at least 30 °C in July and the corresponding me-
an of the period 1961–1990 
Slika 4. Število toplih dni (najvišja dneva temperatura 
vsaj 25 °C ) v juliju in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 4. Number of days with maximum daily tempe-
rature above 25 °C in July and the corresponding 
mean of the period 1961–1990 
Temperatura se je več inoma povzpela celo nad 35 °C. Takih dni je bilo v Ljubljani osem, v Biljah pri 
Novi Gorici sedem, v Novem mestu pet, v Celju štirje in na Letališč u Portorož trije. Vroč ih dni, z 
dnevno najvišjo temperaturo nad 30 °C, je bilo v Ljubljani 21, kar je rekordno veliko. Julija 2006 je 
bilo v prestolnici takih dni 18, julija 1983 in 2010 po 15, v letih 2012, 2007 in 1994 po 14, v letih 
2013, 2003, 1995 in 1952 po 13. Brez vroč ih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi pred 
letom 1997. 
Poleg visoke dnevne temperature so k veliki toplotni obremenitvi prispevale tudi za naše podnebne 
razmere tople noč i. 
Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer so 
bili taki prav vsi julijski dnevi. V Biljah in na Krasu jih je bilo 30. Povsod po nižinah so zabeležili vsaj 
20 toplih dni, v Rateč ah jih je bilo 21, v Lescah, Slovenj Gradcu, Mariboru in Murski Soboti po 22, v 
Koč evju 23, v veliko krajih pa so zabeležili 24 toplih dni, med njimi je bila tudi Ljubljana. V 
prestolnici od sredine minulega stoletja še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj, in sicer le 9, jih je bilo 
julija leta 1954, največ pa v julijih 1983 in 2013, ko so jih našteli po 30, julija 2006 jih je bilo 29. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
6 
  
5
8
11
14
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
28
30
32
34
36
38
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1961- 1990 normals 
Po Sloveniji je bilo več inoma najhladneje 10. in 11. julija. V Rateč ah se je ohladilo na 6,9 °C, v 
Postojni in Koč evju na 9,5 °C, v Slovenj Gradcu na 9,8 °C, na ostalih postajah v preglednici 2 se 
temperatura ni spustila pod 10,0 °C. V Biljah se je ohladilo na 14,3 °C, na letališč u Portorož na 
14,1 °C. V Mariboru je bila najnižja temperatura 12,4 °C. 
 
Slika 6. Č olnarjenje po Kolpi. Pri Dolu, 11. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 6. On the river Kopla, close to Dol, 11 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 
Bilo je tudi nekaj krajev, kjer so najnižjo temperaturo izmerili zadnji julijski dan. Temperaturni 
minimum je v Ljubljani že č etrto leto visoko nad dolgoletnim povpreč jem, ohladilo se je na 13,0 °C, 
kar je precej višja temperatura kot v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1969 (7,0 °C) in 1960 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
7 
(7,2 °C). V Godnjah na Krasu se je ohladilo na 13,0 °C, na Kredarici pa na 0,8 °C. Tam so v 
preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1962 se je živo srebro spustilo na −6,1 °C, sledil 
mu je julij 1971 z −5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil −5,0 °C, leta 1962 pa −4,6 °C. 
2
4
6
8
10
12
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura zraka ( °C)  
KREDARICA
 
16
18
20
22
24
26
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
LJUBLJANA
 
16
18
20
22
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
MURSKA SOBOTA
 
20
21
22
23
24
25
26
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
PORTOROŽ
 
16
18
20
22
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
NOVO MESTO
 
16
18
20
22
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura zraka ( °C)  
CELJE
 
Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v juliju 
Figure 7. Mean air temperature in July 
Najvišjo julijsko temperaturo so izmerili 6. julija v Lescah (33,5 °C), Mariboru (35,2 °C) in Slovenj 
Gradcu (35,2 °C). Dan kasneje je bilo najbolj vroč e v Koč evju (36,0 °C), Rateč ah (32,4 °C) in na 
Kredarici (18,1 °C). Na Kredarici je bilo doslej najtopleje julija 1983 (21,6 °C). 17. julija je bilo 
najbolj vroč e na Bizeljskem (36,2 °C), v Novem mestu (36,6 °C), Č rnomlju (37,0 °C) in Celju 
(35,6 °C). 21. ali 22. julija se je najbolj ogrelo na Goriškem (38,0 °C), Krasu (37,0 °C), v Postojni 
(34,5 °C) in na Letališč u Portorož (37,4 °C). V Murski Soboti je bilo najbolj vroč e 23. julija, izmerili 
so 35,6 °C. Tega dne je bilo najbolj vroč e tudi v Ljubljani, izmerili so 36,5 °C, kar je na sedanji 
lokaciji merilne postaje peta najvišja vrednost. Najbolj vroč e je bilo v julijih 1950 (38,8 °C), 1957 in 
1983 (obakrat 37,1 °C) ter 2007 (37,0 °C). 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
8 
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
BILJE
 
-5
0
5
10
15
20
25
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
KREDARICA
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
LJUBLJANA
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
NOVO MESTO
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
CELJE
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
MARIBOR
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
MURSKA SOBOTA
 
5
10
15
20
25
30
35
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
temperatura (°C)  
PORTOROŽ
 
Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zra-
ka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2015 
Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), 
July 2015 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
9 
Povpreč na julijska temperatura je bila rekordno visoka, le v Murski Soboti si julij 2015 deli prvo 
mesto z julijem 2013. Z 10,3 °C je bil na Kredarici presežen rekord iz leta 1983, ko je bilo julijsko 
povpreč je 9,8 °C. Najhladnejši je bil julij 1978 z meseč nim povpreč jem 4,1 °C. V Novem mestu in 
Celju je bil najhladnejši julij 1962, na Obali julij 1960 in v Murski Soboti julij 1978.  
 
Slika 9. Vroč e in sonč no vreme je bilo ugodno za 
breskve. Grosuplje. 25. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 9. Sunny and hot weather was favourable 
for peaches, Grosuplje, 25 July 2015 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
V rekordno toplem juliju 2015 je temperaturni odklon dosegel od 3 do 5 °C, nekoliko več ji je bil le na 
manjšem delu Krasa; v Godnjah je dosegel 5,2 °C.  
Slika 10. Odklon povpreč ne temperature zraka 
julija 2015 od povpreč ja 1961- 1990 
Figure 10. Mean air temperature anomaly, July 
2015 
 
3°C
4°C
5°C
 
Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 11. Več ji del julija je bilo padavin malo, najbolj skromna 
s padavinami je bila druga tretjina meseca, ob koncu meseca pa je pogosto deževalo. Največ padavin 
je bilo v Julijcih in na Zgornjem Jezerskem, kjer so presegli 180 mm. Na Kredarici so namerili 188 
mm, v Soč i 186 mm in na Zgornjem Jezerskem 201 mm.  
60 mm
100 mm
140 mm
180 mm
 
Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin, julij 
2015 
Figure 11. Precipitation amount, July 2015 
Na več ini ozemlja so namerili med 100 in 140 mm, najmanj padavin (pod 100 mm) pa je bilo na 
jugozahodu Slovenije, na Brniku, delu Dolenjske, Štajerske in Prekmurja. Najbolj skromne so bile 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
10 
padavine na Letališč u Portorož, kjer so namerili le 61 mm. 
 
Slika 12. Višina padavin julija 2015 v pri-
merjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 
Figure 12. Precipitation amount in July 2015 
compared with 1961- 1990 normals 
 
60%
80%
100%
 
Padavin je bilo več inoma manj od dolgoletnega povpreč ja, ki so ga presegli le na manjših območ jih na 
severu države. V Lescah so dosegli 116 %, na Zgornjem Jezerskem in v Soč i 109 %, v Murski Soboti 
108 %, v Celju pa so dolgoletno povpreč je padavin izenač ili. Velika več ina ozemlja je presegla 80 % 
dolgoletnega povpreč ja, na skrajnem severozahodu, na Koroškem, ponekod na Gorenjskem in delu 
Štajerske ter v Novomeški kotlini je padlo le od 60 do 80 % dolgoletnega povpreč ja. V primerjavi z 
dolgoletnim povpreč jem so padavine v Slovenj Gradcu in Logu pod Mangartom dosegle le 66 %. 
 
 
0
100
200
300
400
500
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
višina padavin (mm)
KREDARICA
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
višina padavin (mm)
PORTOROŽ
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
višina padavin (mm)
MURSKA SOBOTA
 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
višina padavin (mm)
NOVO MESTO
 
Slika 13. Padavine v juliju in povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961- 1990 
Julija je v Ljubljani padlo 118 mm padavin, kar je 96 % dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega 
stoletja je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več je bilo padavin 
v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). 
Najobilnejše so bile padavine julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili 
julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
11 
Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 14, je bilo na Kredarici, po 11 takih dni je bilo v Slovenj 
Gradcu, na Zgornjem Jezerskem in v Velikih Dolencih. Le 4 taki dnevi so bili na Obali. 
0 50 100 150 200 250
Brnik
Zg. Jezersko
Podljubelj
Kredarica
Rateč e
Lesce
Log pod Mang.
Soč a
Kobarid
Kneške Ravne
Bilje
Godnje
Portorož
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Novo mesto
Č rnomelj-Doblič e
Celje
Sevno
Bizeljsko
Slovenske Konjice
Maribor
Slovenj Gradec
Lendava
Murska Sobota
Veliki Dolenci
povpreč je 1961 - 1990 julij 2015
 
Slika 14. Meseč na višina padavin v mm julija 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2015 and the 1961–1990 normals 
0
5
10
15
20
25
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Slika 15. Število padavinskih 
dni v juliju. Z modro je obarvan 
del stolpca, ki ustreza številu 
dni s padavinami vsaj 20 mm, 
zelena označ uje dneve z vsaj 
10 in manj kot 20 mm, rdeč a 
dneve z vsaj 1 in manj kot 
10 mm, rumena dneve s pada-
vinami pod 1 mm 
Figure 15. Number of days in 
July with precipitation 20 mm 
or more (blue), with precipita-
tion 10 or more but less than 
20 mm (green), with precipita-
tion 1 or more but less than 
10 mm (red) and with preci-
pitation less than 1 mm (yel-
low) 
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke 
nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in beležijo meteorološke pojave. V 
preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, 
kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni klasič nih meritev temperature.  

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
12 
Slika 16. Padavine v juliju in 
povpreč je obdobja 1961- 1990 
Figure 16. Precipitation in July 
and the mean value of the 
period 1961- 1990 
0
50
100
150
200
250
300
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
višina padavin (mm)
LJUBLJANA
 
Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, julij 2015 
Table 1. Monthly meteorological data, July 2015 
Postaja  Padavine in pojavi 
 NV RR RP SD 
Brnik 384 93 70 9 
Zgornje Jezersko 740 201 109 11 
Log pod Mangartom 650 122 66 9 
Soč a 487 186 109 9 
Kobarid 263 169 96 9 
Kneške Ravne 752 167 81 9 
Nova vas 722 104 79 6 
Sevno 515 107 90 7 
Slovenske Konjice 730 107 82 9 
Lendava 345 82 86 9 
Veliki Dolenci 195 92 93 11 
 
LEGENDA: LEGEND: 
RR − višina padavin (mm)  RR − precipitation (mm) 
RP − višina padavin v % od povpreč ja  RP − precipitation compared to the normals 
SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm   SD − number of days with precipitation 
NV − nadmorska višina (m)  NV − altitude (m) 
 
 
 
Slika 17. Pri vasi Vrt v kanjonu reke 
Kolpe. 11. julij 2015 (foto: Iztok Si-
njur) 
Figure 17. Near village Vrt in Kolpa 
canyon, 11 July 2015 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
13 
Slika 18. Trajanje sonč nega obsevanja 
julija 2015 v primerjavi s povpreč jem 
obdobja 1961–1990 
Figure 18. Bright sunshine duration in 
July 2015 compared with 1961- 1990 
normals 
100%
110%
Na sliki 18 je shematsko prikazano julijsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim 
povpreč jem. Povsod je bilo soč nega vremena več kot obič ajno. V dobri polovici ozemlja je odklon 
segel do desetine dolgoletnega povpreč ja. Odklon med 10 in 20 % so zabeležili v delu severne 
Štajerske, Posavja, v Ljubljanski kotlini, več jem delu Notranjske, na Krasu, Obali in Goriškem.  
0
100
200
300
400
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število ur
LJUBLJANA
 
Slika 19. Število ur sonč nega 
obsevanja v juliju in povpreč je 
obdobja 1961- 1990 
Figure 19. Bright sunshine du-
ration in hours in July and the 
mean value of the period 
1961–1990 
V Ljubljani je sonce sijalo 295 ur, kar je 13 % več kot v dolgoletnem povpreč ju in precej več kot lani. 
Največ sonč nega vremena je bilo julija 2013 s 350 urami sonč nega vremena. Pred tem je bilo največ 
sonč nega vremena julija 2007 s 322 sonč nimi urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sonč ne spadajo 
še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 (307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 
1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sonč nega vremena, julija 
leta 1977 pa 213 ur. 
Na Kredarici je sonce sijalo 195 ur, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Kot obič ajno v poletnih 
razmerah je bilo v visokogorju manj sonč nega vremena kot v nižinskem svetu. V preteklosti je bil julij 
na Kredarici že več krat bolj sonč en kot letos, najbolj leta 2007 z 279 urami, sledijo leta 1983 z 266 
urami, 1985 z 254 urami, č e omenimo le najbolj izstopajoč e. Skromna s sonč nim vremenom sta bila 
julija 1973 (115 ur) in 2014 (124 ur). 
V Portorožu je sonce sijalo 373 ur, kar je med vsemi postajami v letošnjem juliju najdlje, dolgoletno 
povpreč je so presegli za 19 %, kar je drugi najbolj sonč en julij. Največ sonč nega vremena je bilo s 380 
urami julija 2007, najmanj pa julija 2014 (254 ur). 
V Murski soboti je sonce sijalo 283 ur in za 9 % preseglo dolgoletno povpreč je; v Prekmurju je bil 
julij doslej najbolj sonč en leta 2013 s 353 urami, sledijo juliji 1987 (314 ur), 2006 (313 ur), 2007 (311 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
14 
ur) in 1983 (309 ur). Julija 1972 je sonce v Murski Soboti sijalo le 184 ur, malo sonč nega vremena je 
bilo tudi julija 1955 (192 ur) in 1954 (193 ur). 
0
100
200
300
400
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010
število ur
KREDARICA
 
0
100
200
300
400
1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
število ur
NOVO MESTO
 
0
100
200
300
400
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število ur
MURSKA SOBOTA
 
0
100
200
300
400
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
število ur
PORTOROŽ
 
Slika 20. Trajanje sonč nega obsevanja in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 20. Sunshine duration and 1961–1990 normals 
V Novem mestu je bilo 272 ur sonč nega vremena, kar je le odstotek več kot obič ajno. Najbolj sonč en 
je bil julij 2007, ko je sonce sijalo 331 ur, po 328 ur sonč nega vremena je bilo v julijih 2013 in 1988, 
321 ur sonca pa so imeli julija 1983. Najbolj siv je bil julij 1972 s komaj 177 urami sonč nega 
vremena, sledi pa mu julij 2014 z 206 urami.  
0
3
6
9
12
15
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
0
5
10
15
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Slika 21. Število jasnih dni v juliju in povpreč je obdobja 
1961- 1990 
Figure 21. Number of clear days in July and the mean 
value of the period 1961–1990 
Slika 22. Število oblač nih dni v juliju in povpreč je ob-
dobja 1961- 1990 
Figure 22. Number of cloudy days in July and the mean 
value of the period 1961–1990 
Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni so zabeležili na Krasu (18), v 
Č rnomlju jih je bilo 15, na Obali 14, po 13 so jih imeli na Bizeljskem in v Novem mestu. 9 so jih 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
15 
našteli v Rateč ah, Biljah in Mariboru. Na Kredarici je bil jasen le en dan. V Murski Soboti in Ljubljani 
je bilo po 5 jasnih dni. V prestolnici je bilo s tem izenač eno dolgoletno povpreč je, največ jasnih dni je 
bilo julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili julija 1954, 1973 in 1982.  
Slika 23. Žitno polje in prvi plo-
dovi pravega kostanja. Grosup-
lje, 8. julij 2015 (foto: Iztok Si-
njur) 
Figure 23. Wheat field, Grosup-
lje, 8 July 2015 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
Oblač en je dan s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo na Kredarici, in 
sicer 9, več ina krajev na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem, Koč evskem in v Prekmurju je zabeležila 
po 6 jasnih dni. V Rateč ah in Ljubljani jih je bilo po 5. V prestolnici so tako za dan zaostajali za 
dolgoletnim povpreč jem (slika 22). Julija 1954 je bilo kar 14 oblač nih dni, od sredine minulega 
stoletja je julij v Ljubljani dvakrat minil brez jasnih dni, to je bilo leta 2006 in 2013. 
Povpreč na oblač nost je bila v več ini Slovenije od 3 do 5 desetin. Največ ja povpreč na oblač nost je bila 
na Kredarici (5,8 desetin), najmanjša pa na Obali (2,6 desetin) in Krasu (2,2 desetini). 
Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi 
polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ-
kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od 
postaje do postaje lahko zelo razlikuje. 
Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa 
ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta vzhodjugovzhodnik in jugovzhodnik, 
skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 23 %. Bilo je 
8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Kopru je bilo 7 dni z vetrom nad 10 m/s, 9. in 31. julija je veter 
dosegel hitrost 18,7 m/s. 
V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema skupno pihal v 63 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek je 
dosegel 16,8 m/s, bilo je 11 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. 
V Ljubljani je bil najpogostejši vzhodjugovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 27 % 
vseh terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 25 % terminov, jugozahodniku s 
sosednjima smerema pa 17 % terminov. Najmoč nejši sunek je bil 25. julija 19,3 m/s; bilo je 6 dni s 
sunkom vetra nad 10 m/s. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
16 
0
20
40
60
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
5
10
15
sonč no obs. (ure)  
KREDARICA
 
0
10
20
30
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
LJUBLJANA
 
0
10
20
30
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
CELJE
 
0
10
20
30
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
NOVO MESTO
 
0
20
40
60
80
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
MURSKA SOBOTA
 
0
10
20
30
40
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
4
8
12
16
sonč no obs. (ure)  
PORTOROŽ
 
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
3
6
9
12
15
sonč no obs. (ure)  
MARIBOR
 
0
10
20
30
40
50
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
padavine (mm)  
0
3
6
9
12
15
sonč no obs. (ure)  
BILJE
 
Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) julija 2015 (Opomba: 24-urno viši-
no padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) 
Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 
2015 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
17 
Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, julij 2015 
Table 2. Monthly meteorological data, July 2015 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP 
Lesce 515 21,6 3,7 27,4 16,2 33,5 6 10,0 10 0 22 0 276  4,5 6 7 159 116 8 8 0 0 0 0   
Kredarica 2514 10,3 4,5 13,2 7,9 18,1 7 0,8 31 0 0 220 195 100 5,8 9 1 188 93 14 12 15 0 0 0 756,8 9,9 
Rateč e–Planica 864 19,8 4,1 26,5 13,3 32,4 7 6,9 10 0 21 0 240 101 4,2 5 9 105 70 9 8 0 0 0 0 920,8 16,8 
Bilje  55 25,4 4,0 32,1 18,9 38,0 21 14,3 11 0 30 0 334 120 3,7 2 9 96 90 8 6 0 0 0 0 1007,9 20,0 
Letališč e Portorož 2 25,9 3,5 32,1 19,5 37,4 22 14,1 10 0 31 0 373 119 2,6 1 14 61 83 4 4 0 0 0 0 1013,6 20,5 
Godnje 295 25,0 5,2 31,4 18,3 37,0 21 13,0 31 0 30 0 332  2,2 1 18 85 88 7 4 0 0 0 0   
Postojna 533 22,0 4,3 28,6 15,0 34,5 22 9,5 11 0 24 0 300 114 3,8 3 6 107 94 7 9 1 0 0 0   
Koč evje 468 21,1 3,3 29,2 14,5 36,0 7 9,5 10 0 23 0   4,3 6 7 115 90 6 1 1 0 0 0   
Ljubljana 299 24,3 4,4 30,2 18,7 36,5 23 13,0 31 0 24 0 295 113 4,2 5 5 118 96 7 8 0 0 0 0 981,6 19,6 
Bizeljsko 170 23,2 3,8 29,8 17,4 36,2 17 12,0 11 0 24 0   3,6 6 13 83 82 8 4 1 0 0 0  18,5 
Novo mesto 220 23,8 4,5 29,8 17,5 36,6 17 12,2 10 0 24 0 272 101 3,8 6 13 86 72 6 6 0 0 0 0 990,3 20,1 
Č rnomelj 196 24,4 4,3 30,3 16,4 37,0 17 11,0 10 0 24 0   3,6 6 15 107 96 6 8 0 0 0 0  20,3 
Celje 240 22,5 3,4 29,3 16,5 35,6 17 11,0 11 0 24 0 276 103 4,5 6 6 133 100 8 11 0 0 0 0 987,8 21,0 
Maribor 275 23,2 3,6 29,0 18,0 35,2 6 12,4 10 0 22 0 278 111 4,6 6 9 87 74 7 5 0 0 0 0   
Slovenj Gradec 452 21,6 4,0 28,0 16,0 34,4 6 9,8 10 0 22 0 265 108 5,0 6 4 93 66 11 7 2 0 0 0  19,9 
Murska Sobota 188 23,0 3,8 29,2 17,1 35,6 23 11,5 10 0 22 0 283 109 4,4 6 5 114 108 8 3 1 0 0 0 994,2 20,3 
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm)   
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja   
 
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS
i
 £ 12 °C). 
∑ =
-  =
n
i
i
TS C TD
1
) 20 (
 č e je 
C
i
TS  £ 12
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
18 
Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, julij 2015 
Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, July 2015 
Postaja I. dekada II. dekada III. dekada 
 T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
T povp Tmax 
povp 
Tmax 
abs 
Tmin 
povp 
Tmin 
abs 
Tmin5 
povp 
Tmin5 
abs 
Portorož 25,4 31,6 34,7 18,9 14,1 17,5 10,8 26,2 33,1 35,1 19,1 15,3 18,3 14,5 26,0 31,6 37,4 20,3 16,7 19,3 15,3 
Bilje 25,1 31,8 34,7 19,0 15,2 18,2 14,6 26,2 33,8 36,5 18,6 14,3 17,3 13,4 24,9 30,9 38,0 19,2 15,2 18,4 13,1 
Postojna 23,1 29,5 32,6 15,2 10,5 14,0 9,5 23,2 30,8 33,0 13,9 9,5 12,9 8,8 19,9 25,8 34,5 15,8 11,3 14,9 10,9 
Koč evje 22,0 30,4 36,0 14,4 9,5 12,4 7,8 22,6 31,4 35,7 14,2 9,5 12,1 7,5 19,0 26,0 34,8 14,9 11,3 13,3 9,8 
Rateč e 20,7 28,1 32,4 13,1 6,9 10,5 3,9 21,5 28,9 32,4 13,5 8,7 10,4 5,6 17,3 22,8 31,0 13,3 10,6 11,7 9,6 
Lesce 22,6 28,5 33,5 15,8 10,0 15,7 12,5 23,0 29,5 33,2 16,6 11,1 15,6 10,5 19,5 24,3 33,0 16,2 12,8 15,7 12,0 
Slovenj Gradec 22,6 29,6 34,4 15,5 9,8 13,3 9,0 23,3 30,1 34,4 16,5 10,4 15,6 10,0 19,1 24,5 34,0 15,8 13,3 15,7 13,0 
Brnik 23,6 30,0 34,9 16,6 11,2   23,9 31,3 34,9 16,4 11,2   20,4 25,6 34,5 16,5 13,1   
Ljubljana 25,3 31,5 36,1 19,0 14,5 16,1 12,1 26,3 32,8 36,3 19,3 13,9 15,7 11,0 21,7 26,8 36,5 17,9 13,0 16,3 10,7 
Novo mesto 24,7 31,1 35,7 17,5 12,2 15,8 10,7 26,0 32,7 36,6 18,2 12,3 16,3 10,6 21,0 26,1 35,2 17,0 13,1 16,3 12,5 
Č rnomelj 24,9 31,1 36,7 16,2 11,0 14,1 10,0 26,5 32,8 37,0 16,4 11,0 14,8 9,5 22,2 27,3 36,0 16,7 13,5 15,9 12,5 
Bizeljsko 23,4 30,5 35,4 16,8 13,6   25,2 32,1 36,2 18,3 12,0   21,1 27,2 36,0 17,1 14,0   
Celje 23,1 30,6 34,9 16,3 12,6 29,0 11,5 24,4 31,8 35,6 16,8 11,0 15,2 11,0 20,2 26,0 35,5 16,4 13,0 15,8 12,5 
Starše 24,4 31,1 35,0 18,8 13,0  11,2 25,4 31,5 35,5 19,6 16,5  11,4   35,1     
Maribor 23,8 30,3 35,2 17,5 12,4   25,0 30,8 35,2 19,0 13,8   21,0 26,2 35,0 17,5 14,3   
Murska Sobota 23,4 30,5 35,2 15,9 11,5 14,9 10,2 24,3 30,6 34,5 17,9 11,5 16,7 10,6 21,4 26,9 35,6 17,4 14,6 16,6 13,2 
Veliki Dolenci 23,8 29,6 34,5 17,1 11,4 10,9 9,6 24,1 29,0 33,5 17,8 11,4 11,4 10,0 21,0 25,5 33,5 16,9 13,5 7,9 4,0 
 
 
LEGENDA: LEGEND: 
 
T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) 
 − manjkajoč a vrednost  − missing value 
 
Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) 
Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 
Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
19 
Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, julij 2015 
Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, July 2015 
Postaja Padavine in število padavinskih dni 
 I. II. III. M od 1. 1. 2015 
 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR 
Portorož 4,9 1 0,0 0 56,3 4 61,2 5 319 
Bilje 35,0 2 0,0 0 61,3 7 96,3 9 565 
Postojna 17,7 2 2,3 2 87,2 7 107,2 11 594 
Koč evje 18,6 2 0,3 2 95,9 6 114,8 10 723 
Rateč e 24,3 2 0,9 2 79,7 10 104,9 14 611 
Lesce 68,6 2 9,3 3 81,2 8 159,1 13 741 
Slovenj Gradec 33,4 1 9,8 3 49,4 9 92,6 13 579 
Brnik 16,6 1 3,9 4 72,8 7 93,3 12 611 
Ljubljana 23,9 2 0,3 1 93,4 7 117,6 10 669 
Sevno 29,0 2 0,8 2 77,3 7 107,1 11 611 
Novo mesto 16,4 2 0,4 1 69,4 8 86,2 11 645 
Č rnomelj 18,3 2 0,7 2 87,8 6 106,8 10 753 
Bizeljsko 19,7 2 0,3 1 62,6 7 82,6 10 483 
Celje 19,1 2 0,6 3 113,7 8 133,4 13 621 
Starše 25,1 1 2,4 3 47,6 4 75,1 8 487 
Maribor 40,8 2 5,1 4 41,2 8 87,1 14 501 
Murska Sobota 63,9 2 4,3 3 45,7 7 113,9 12 427 
Veliki Dolenci 37,7 2 14,9 3 39,0 6 91,6 11 344 
 
 LEGENDA:               
I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2015 
RR − višina padavin (mm) 
p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm 
od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) 
  
  
  
  
LEGEND:  
I., II., III., M − decade and month 
RR − precipitation (mm) 
p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more 
od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 
  
  
0
200
400
600
800
1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul
višina padavin (mm)     
LJUBLJANA
 

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
20 
 
Ljubljana Maribor Kredarica 
   
Novo mesto Portorož – letališč e Bilje 
 
 
 
Zaradi obnavljanja postaje ni podatkov. 
  
Slika 25. Vetrovne rože, julij 2015    Figure 25. Wind roses, July 2015 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
21 
Slika 26 Pašniki na Koč evskem. 
Knežja Lipa, 10. julij 2015 (foto: 
Iztok Sinjur) 
Figure 26. Knežja Lipa, 10 July 
2015 (Photo: Iztok Sinjur) 
 
 
Na Kredarici je sunek vetra veter v 8 dnevih presegel 10 m/s, od tega le enkrat 20 m/s; najmoč nejši 
sunek je dosegel 22,5 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 46 %, 
jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 35 %. V Mariboru je zahodseverozahodnik s sosednjima 
smerema pihal v 42 % vseh primerov, jugjugovzhodnemu vetru s sosednjima smerema pa je skupno 
pripadlo 29 % vseh terminov. Sunek vetra je dosegel 14,8 m/s; bili so 4 dnevi s sunkom vetra nad 
10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 9 dni s sunkom vetra nad 10 m/s, najmoč nejši sunek je 
dosegel 17,0 m/s zadnji dan meseca. 
V Novem mestu zaradi prenavljanja samodejne postaje nimamo podatkov. 
Prva tretjina julija je bila povsod opazno toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, več ina krajev je bila 
4,2 do 5,9 °C toplejša od dolgoletnega povpreč ja; največ ji odklon je bil v Postojni, kjer je dosegel 
6,0 °C, najmanjši presežek pa v Portorožu s 3,6 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, 
v Murski Soboti so nekoliko presegli dvakratno dolgoletno povpreč je, v Lescah je padlo 167 % dolgo-
letnega povpreč ja, v Velikih Dolencih so namerili 142 %, v Mariboru pa 121 % dolgoletnega 
povpreč ja. Drugod niso dosegli niti treh č etrtin dolgoletnega povpreč ja, za katerim so še posebej 
zaostajali na Obali. Sonč nega vremena je bilo povsod opazno več kot obič ajno, na Obali so dolgoletno 
povpreč je presegli za 27 %, v Ljubljani pa kar za 41 %. 
Tudi druga tretjina meseca je bila obč utno toplejša od dolgoletnega povpreč ja, odkloni so bili 
več inoma med 4,4 in 6,1 °C, manjši presežek so zabeležili v Portorožu (3,9 °C), več jega pa v Novem 
mestu (6,3 °C). Padavin je bilo malo; v Velikih Dolencih so dosegli 42 % dolgoletnega povpreč ja, v 
Lescah in Slovenj Gradcu 19 %, v Mariboru 11 % in 10 % v Murski Soboti, drugod je bilo padavin 
komaj za slab vzorec ali pa jih sploh ni bilo. Tudi druga tretjina julija je prinesla opazno več sonč nega 
vremena kot obič ajno, v Rateč ah so dolgoletno povpreč je presegli za 17 %, v Ljubljani pa za 42 %. 
V zadnji tretjini je bil temperaturni odklon precej manjši, v več ini krajev je bila zadnja tretjina julija le 
za 1,0 do 2,0 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, najmanjši odklon je bil z 0,9 °C v Celju, 
največ ji pa v Biljah (3,4 °C) in Portorožu (2,9 °C). Padavine so v zadnji tretjini meseca povsod 
presegle dolgoletno povpreč je, v Velikih Dolencih le za 9 %, v Celju pa je padlo skoraj trikrat toliko 
dežja kot obič ajno, saj je presežek znašal 184 %. V zadnji tretjini julija je bilo le na Obali malenkost 
več sonč nega vremena kot obič ajno (presežek je znašal 3 %), drugod je bilo bolj oblač no kot obič ajno 
in zato je bilo tudi manj sonč nega vremena kot v dolgoletnem povpreč ju, primanjkljaj je bil največ ji v 
Novem mestu, Celju, Slovenj Gradcu in Rateč ah, kjer so dosegli le od 50 do 60 % dolgoletnega 
povpreč ja. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
22 
Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature zraka, padavin in trajanja 
sonč nega obsevanja od povpreč ja 1961–1990, julij 2015 
Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean air temperature, precipitation and sunshine duration 
from the average values 1961–1990, July 2015 
Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje 
 I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M 
Portorož 3,6 3,9 2,9 3,5 17 0 246 83 127 129 103 119 
Bilje 4,2 4,5 3,4 4,0 78 0 181 90 132 137 93 120 
Postojna 6,0 5,1 2,0 4,3 42 6 256 94 136 132 79 114 
Koč evje 4,6 4,4 1,0 3,3 43 1 245 90     
Rateč e 5,3 5,5 1,4 4,1 50 2 192 70 134 117 58 101 
Lesce 5,1 4,9 1,4 3,7 167 19 185 116     
Slovenj Gradec 5,5 5,4 1,4 4,0 71 19 118 66 137 135 56 108 
Brnik 5,6 5,1 1,7 4,1 42 8 169 70     
Ljubljana 5,9 6,1 1,6 4,4 57 1 228 96 141 142 62 113 
Sevno     71 2 224 90     
Novo mesto 5,8 6,3 1,5 4,5 41 1 197 72 133 137 54 106 
Č rnomelj 5,3 6,1 2,0 4,3 48 2 230 96     
Bizeljsko 4,4 5,5 1,6 3,8 55 1 215 82     
Celje 4,4 4,9 0,9 3,4 42 1 284 100 131 126 57 103 
Starše 5,3 5,7   71 5 138 64     
Maribor 4,6 5,1 1,3 3,6 121 11 113 74 137 134 67 111 
Murska Sobota 4,5 4,8 2,0 3,8 214 10 137 108 131 124 73 109 
Veliki Dolenci 5,1 4,7 1,8 3,8 142 42 109 93     
LEGENDA:         
Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) 
Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) 
Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) 
I., II., III., M − tretjine in mesec 
LEGEND:         
Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) 
Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) 
Sonč no obsevanje − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) 
I., II., III., M − thirds and month 
 
 
Na Kredarici so bili julija 2015 brez snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša 
snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo neprekinjene meritve. Med bolj zasnežene 
julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od zač etka 
meritev je bila Kredarica 20 julijev brez snežne odeje. Sneg je največ dni obležal v juliju 1978 (25 
dni).  
0
5
10
15
20
25
30
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010
število dni
KREDARICA
 
Slika 27. Število dni s snežno odejo v juliju in 
povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 27. Number of days with snow cover in July 
and 1961–1990 normals 
 
Julija so nevihte pogoste. Med prikazanimi postajami je bilo dolgoletno povpreč je nekoliko preseženo 
le v Rateč ah, drugod je bilo manj nevihtno kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ dni z nevihto ali 
grmenjem je bilo na Kredarici, zabeležili so jih 12, dan manj v Celju. V Postojni jih je bilo 9, po 8 v 
Ljubljani, Č rnomlju, Rateč ah in Lescah. V Murski Soboti so bili le 3 taki dnevi, na Obali, Krasu in 
Bizeljskem so zabeležili po 4. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
23 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
NOVO MESTO
 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
MURSKA SOBOTA
 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
RATEČ E
 
Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju in povpreč je obdobja 1961–1990 
Figure 28. Number of days with thunderstorms in July and 1961–1990 normals  
Slika 29. Bambi, 25. julij 2015 (foto: 
Aljoša Beloševič ) 
Figure 29. A young roe deer, 25 
July 2015 (Photo: Aljoša Beloševič ) 
 
 
 
Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V Slovenj Gradcu so imeli 
dva dneva s pojavom megle, po en tak dan je bil v Murski Soboti, na Bizeljskem, v Koč evju in 
Postojni. 
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali 
opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre-
menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k 
manjšemu številu dni z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo, vključ no s tokratnim, pet 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
24 
julijev brez megle. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. Dolgoletno povpreč je ni doseženo že od 
zač etka osemdesetih let.  
Slika 30. Število dni z meglo v juliju in pov-
preč je obdobja 1961–1990 
Figure 30. Number of foggy days in July 
and the mean value of the period 1961–
1990 
0
5
10
15
20
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni
LJUBLJANA
 
Na sliki 31 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na 
morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V zač etku meseca je 
zrač ni tlak narašč al in se 3. julija ustavil na 990,6 mb, kar je najvišja vrednost v juliju 2015. Sledilo je 
upadanje in 8. dne je bil povpreč ni dnevni zrač ni tlak 975,2 mb. Sledil je hiter porast na 985,8 mb 
10. julija, po manjšem upadu je 16. julija zrač ni tlak znašal 984,0 mb, sledilo je več inoma upadanje in 
25. julija je bil zrač ni tlak le 974,9 mb, po prehodnem porastu pa je bila najnižja vrednost meseca 
dosežena 27. julija z 974,8 mb. Do konca meseca se je zrač ni tlak dvignil na 982,8 mb. 
970
975
980
985
990
995
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
zrač ni tlak (mb)  
LJUBLJANA
 
12
16
20
24
28
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
tlak vodne pare (mb)  
LJUBLJANA
 
Slika 31. Potek povpreč nega zrač nega tlak in povpreč nega dnevnega delnega tlak vodne, julij 2015 
Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2015 
Na sliki 31 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. 
Povpreč ni tlak vodne pare je v zač etku meseca več inoma narašč al in 6. julija dosegel 22,9 mb, sledilo 
je upadanja in 10. julija je bila s 14,0 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Sledilo je postopno 
narašč anje vse do 16. julija, ko je bil delni tlak vodne pare najvišji, znašal je 23,2 mb. Delni parni tlak 
je ostal razmeroma visok vse do 25. dne, nato je 26. julija v hladnem zraku hitro upadel na 16,3 mb, 
po manjšem porastu je bil zadnji dan meseca 15,4 mb. 
SUMMARY 
The mean air temperature in July was well above the 1961–1990 normals, July 2015 was the warmest 
ever, only in Murska Sobota was the mean monthly temperature equal to the one achieved in July 
2013. Across most of Slovenia the anomaly was from 3 to 5 °C, the exception was Godnje with the 
anomaly 5.2 °C. There were two heat waves in July, the second one was more oppressive. 
Temperature significantly dropped on the last Sunday in July and till the end of July temperature 
remained 10 to 20 °C lower than during the heat wave. 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
25 
Most of precipitation fell during the last third of July. The most abundant precipitation was observed on 
some parts of the mountains, where precipitation exceeded 180 mm. On the other hand on the Coast 
only 61 mm fell. The long-term average was exceeded only on some places of north Slovenia. Across 
most of Slovenia 80 to 100 % of the normals fell. The largest negative anomaly was reported in 
Slovenj Gradec and Log pod Mangartom with 66 % of the normals. 
The sunshine duration in July was above the long-term average. About one half of Slovenia reported 
the anomaly up to 10 %. North of Štajerska, Posavje, Ljubljana basin, most of Notranjska, Kras, Coast 
and Goriška reported the anomaly up to 20 %. 
There was no snow cover on Kredarica in July 2015. 
 
Slika 32. Lovrenška jezera na Pohorju. 16. julij 2015 (foto: Iztok Sinjur) 
Figure 32. Lovrenška lakes on Pohorje, 16 July 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 
Abbreviations in the Table 2:  
NV  − altitude above the mean sea level (m) PO  − mean cloud amount (in tenth) 
TS  − mean monthly air temperature (°C) SO  − number of cloudy days 
TOD  − temperature anomaly (°C) SJ  − number of clear days 
TX  − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR  − total amount of precipitation (mm) 
TM  − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP  − % of the normal amount of precipitation 
TAX  − absolute monthly temperature maximum (°C) SD  − number of days with precipitation ≥ 1 mm 
DT  − day in the month SN  − number of days with thunderstorm and thunder 
TAM  − absolute monthly temperature minimum (°C) SG  − number of days with fog 
SM  − number of days with min. air temperature < 0 °C SS  − number of days with snow cover at 7 a. m. 
SX  − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX  − maximum snow cover depth (cm) 
TD  − number of heating degree days  P  − average pressure (hPa) 
OBS  − bright sunshine duration in hours  PP  − average vapor pressure (hPa) 
RO  − % of the normal bright sunshine duration