Poštnlna plačana v flotoplnl IX. lejtnik. 1931. mdrcius 20. 4. numera. Meszecsne verszke novine. Vu imčni prekmurszke evang. sinyorije recfifel i vodavnlk: fLISZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopiszi sxe morejo v Pueonce posiiaSi. Csek racsuna st. 13,586; Ime »Diisevni Hszt" Puconci. Cejna na cejlo lefo 20 Oin., v zvfinsztvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivieme vszaki evang. tiiihovnik i vucsitel. Batrivnoszt. nI ne presztraste sze vu nikom od ii protisztojecsi; stero je nyitn isztina kazanye szkvarjenya, vdm pa zvelicsa-nya.a (Filip. 1, 28.) Szvet je ti batrivni! . . . Evangeli-csanszki krsztsanye — mete tak batrivnoszt! Nevcaglfvo, brez vszake bojaznoszti sztoj-te tam, kama vasz je posztavo Bog. Pred-vszem naj vasz ne bode szram nas naj-dragsi kincs: te evangelium. Zatčm naj vasz ne bode szram vadliivati pred liidrni vase evangelicsanszko krsztsanszko ogvii-sanye! . . . Kaksa skoda, ali bantlivanye vasz ma doszegnoti za toga volo? . . . More bidti, ka vasz vooszmejejo . . . ali to ne vzemte tak, iiki bantiivanye, nego tak, liki odlikovanye! ,,Vervao szem, zato szem gucsao, veli eden 'Zoltdr. Ti szi tudi du-'zen gucsati! Csi pa mucsis bojazlivo tam i te, gda bi mogao batrivno gorizdignoti recs tvojo, ar te je celo gorizburkalo os-potarivanye ti nepobo'zni, — ti pa itak brez recsi znasas to, ne kabi z batrivnim szvedosztvom dolivdaro na toga nepobo'z-noga — te szi ti zatajo tvojega Jezusa, tvojo vero ino kak ta recs jeszte: vkiip-no kavulis z vukmi! ... Pri najprvoj szpovedi tvojoj nenihaj vo z tvoje molitvi pokore eto vadltivanye: Vnogokržt szem bojazlivi bio . . . zatajo szem te z mucsa-nyem mojim . . . Ah, Goszpodne, vcsini me batrivnoga, mocsnoga . . . nevr'zi me vo z* vitčznoga serega oni, steri sze za te-be bojujejo! Csi pa scsčs bidti dober vitez Jezus Krisztusa, te potrebiijes escse k-batrivnoszti poniznoszt tiidi. Vu boji tak vszigdar Krisz-* tusa diko trbe iszkati ino poveksavati, ,ni-J kaj po nyevki, ali marnoj diki ne csinte,! nego szponiznosztjov eden driigoga o••- III. Prezbiterov pozva-nye i dia'znoszfi. 1. Cšrkevne usztavel pravil zrendelii- vanya. Nase autonomie griintno zah- tevanye. Presbiterov du znoszti cerkevna usztava na-kratci, ali donok dosztagovorecs etak szpise napre: nPrezbiteriuma (c^rkevnoga tanacsa) du'z-noszt je: poszkrbeti sze, da sze vu grnajnaj i solaj vsze prav i v-dobrom rčdi godi." Na toj podlagi naszlediivajocse szpise pred nyd: a.) Presbiterium napre pripravi pred gyiiles dane naloge; b.) Poszkrbi sze, da sze gyulesa szkoncsa-nya v-'zitek posztavijo i zvrsijo. c.) V szilni. ali neodlasani, tak tudi v-mžn-si dugovžnyaj vu tom trosti, ka gyiiles nyi delo szledi na meszti nihž i oszvoji, poleg najbogse-ga previdenya szamo vuszebi csini; d.) Razpravla poszebni voposzlani nazaviip-noszt naznanila; e.) Pazi na gmajnarov ludi gibanya podat-ke i vkup poszfdvi placsilni vernikov imenik, poleg potrebcsine ga vopopravi, dopuni; Pozvanye 'zenszek. , ¦'" ' Poszlov.: JUVENTUS. D^nes je zacsno po nocsi voosztanyiivati po krcsmaj. Obprvim szamo ednok na tjeden potem dvakrat, nazždnye vszaki den. Od toga vremena szo vedno pomenkavali penezi. Escse z tisztoggfka je 'zeni vszaki tneszec prvoga dao, je pomali doszta nazajzgy^csao od nye. Vendar je to szama mala suma bila, ali csi zmaloga nazajvzemejo, escse menye osztane. I csi je so z domi, ali je prisao, nigd&r je n§ vzeo na pa-met, ka na pragi tam kiicsi eden nepozvani i neprijeten goszt — te'zka szkrb. Klara sze je ne tozila, ne jokala. Csi je glih ne vnogo szkuszila v zivlejnyi szvojem, obcsiitila je, 'zenszko szrdce nye je posepnolo, ka vnogokrat szkuz^ szo na veksi kvar, kak haszek pri osznavlanyi edne cslovocse dflse. Meszto szkuz je vsze szvojo krotkoszt, liib^zen i proszten cajt na mo'za potrosila. Salila sze je ž njim. Vszaki den je drfiga bila. Ednok zami-slena, tak dabi sze nye kaj lepoga szenya!o; driigics, kak kakse vrocse krvi dama, stera nerna druge miszli, zapelati koga; vcsaszi sze je pa napravila, kak kaksa szlara profeszorca z okola-mi na ocsaj, Ali vsze to je szamo do cajta hasznilo Vadai D. je pa zacsno szvoj lehkoski 'zitek. Vszdki den je po polnocsi priso domo. Kartao sze je, pio je i sli szo penezi. Eden 'zaloszten jeszenszki vecser je Klžra ravno pri obloki sztžla, szvoje vrocse cselo je na okno pritisznola, na steto szo debele kaplice de'zd'za kapale i razbile szo sze od gla'zojne. V totn nedovedenom cajti sze je posztavo domo, pred Klžro Vadai D. Lica szo nyemi gorele, ocsi szo nyemi nemžrno be'zala szemta, ali nž szo sze viipale szrecsati z-'znyžnim poglždom. marcius 20. DUSEVNI LISZT "¦V Sztran 39. f.) Na pomocs je predszedniksztvi pri rčda i mira obarvanyi, tal vzeme vu gmajne sziroma-kov i szirotic poszkrblenoszti; g.) Podgovoren je, da sze cčrkevni hrami ve dobroj sztžvi dt'zijo; h.) Poprek szkrb ma na to, da sze cčrkev-ne vrednoszti obarvanye, gori obdr'zanye poleg zakonov i te zrendeliivany popolno zdr'zijo i szpunydvajo. Vkiipno, poleg zakona i zrendeliivany pres-biterov duznoszt je: vu gmajni poleg dobroga diiha i rčda delovati, gmajno voditi, vu nye znotresnye diihovno podigavanye citnprati, vu malerialni dugovLny opravicaj, vu krsztsanszkoj lUbezni delaj tal jemati, szv. m. cerkev braniti i nyč interese zagovarjati. Koga szrdce za szv. m. cdrkev bije; ki vu na nyega zavfipanoj cseszti ne zvonesnye presti-manye, szebicsne cile iscse, nego na szifi'zbo-pozvanye vidi, — pred onim je szvekla te duz-noszti velikoszt i znamenitoszt. On ne szamo poleg §§-sov napreszpiszanya, nego poleg vod-jeny& diiha szvetoga poravnava szebe vu toga szvčtoga cila doszegnenyi, celo szvojo pascsli-voszt, szpodobnoszti szvoje te najveksi tžl aldfl-je k-one gmajne napreidenyi ino ocvetki, kama ga je verebratov zavupnoszt posztavila. Gda od nasi presbiterov du'znoszt gucsi-mo, vu cžrkevni jusov i du'znosztaj edno k-tomi drugomi priglihavavsi, je nevtajeno potrebno, da oni z evangliumom preszvetleni sztojijo pred na-mi. Nasa autonomia, ali szi bojdi szamoladnoszt poleg obcsinszkoga poposztva principiuma jako. lepi jus ogvusa vernikom, stere poleg evange-lioma navuka, ne za mladoletne, nego za pri-sztarne pozna. Z-temi jusrni je vernikom odpre-ta i ogviisana pot k-vszem orgžnom pri ravna-nyi matere cčrkvi. Preminocsa vreniena szo szvedosztva na to, gda szo zvonesnye zmo'z-noszti napadale szv^te nase materč c^rkvi sza-mosztojnoszt, nakeliko szmo branili i verosztii-vali ober te jusov i szlobodscsine i keliko dl-dovnoszti szmo prinasali zato, naj szvojo cer-kevno autonomio obarjemo i neocsrbinyeno, kak dragi kincs damo prek pohodnikom szvojim. Autonomio szmo cseresz prek vecs sztotin let gotovi bili z-krvi prelevanyem braniti i obarvati, stera je i z-ednim nšsz branila. Ali, jeli je za-doszta to, csi ednoga grada csiivajocsi sereg szamo grada zvonesnye sztene i mocsine brani i potrdjava, za td pa, csi je odznotra grdda dvoriscse, dvorane i driigo vredi, doszta negene i nema szkrbi. Nase materd c^rkvi vezdasnyi po-lozaj nasz toplo opomina, naj verosztiijemo. Kakste vu velikoj meri szkrbno csuvamo auto-nomie zvonesnye niocsine, to je vu szebi escse ne zadoszta, brezi znotresnyega, dUsevnoga cimpranya i podigavanya i zdrznoga cilavnoga dela na prisesztno gledocs nebomo mogli obar-vati nase szv. materč cerkvi. Jaj bode nam, csi »Klara, daj mi peneze" - je pravo. Klara sze je zaloszno zgJednola na nyega. M'Ze szem ti vszaki krajcar ta dž!a, Denes, ne-ga vecs." MAli meni szo potrebni! Prevecs potrebni, ka naj tak vcsinim ? !" Nemerno je so parkrat vdiljek po hi'zi, naednok je sztano pred velkim omdrom. Zamisle-no je poglajuvo okoli szebe. Ocsi sze nyemi hitro zbliszkecsejo, tak dabi kakse velko gori-džnye ršso. Prejao je 'zeno za roko: BKlara, daj mi tiszte sze .. . ve je nazdj dam!" Klara szi je zbojeno cuknola nazšj roko, tak dabi szi jo zezgžla. Na bledi nyenih licah szo sze rdčcse rozse szkazale: BDenes . . . sza-mo me to ne proszi I ... Tiszti szo ne najni!" — pr&vla njemi je, vsze molčcs. BOkrždneva tisztoga, steroga escse nega." Te peneze szta te zacsnola vkrajdevati, gda je Klara mdle szrajcsice zacsala sivati. Tisztomi szta je sparala, steroga szta med szebov xt6 dragi tr^fji" zvala. Zdaj szta tam sztala, eden proti ovomi obrnyeniva. Zena je szkuznatimi ocsžmi z tak-sim glaszom, steri szamo z najglobse globocsine szrdca zna pridti, opominajfics goriszkricsala: BDenes, Denes, jasz sze bojim I ... Nžj ti je tak ta dam ? . . . ? M6'z je goripogledno. Velka tihocsa je bi-la v hi'zi, szamo szo de'zd'za kaplice bile vo nikso zalosztno noto po okni. Ednok szamo, tak dabi eden, ozdal^cs prihajajocsi, tiihinszki glžsz potro tihocso : BSze je daj I" . . . v drfigom megnyenyi szo zaskripale dveri. Klara szi je jocsics nagnola glavo na szto: »Okradno je toga labl^noga tretjega !" . . . Od toga csasza, tak dabi nikak raed nyi-dva sztopo. Niksa csarna tenya, niksi grozen Sztran 40. DOSEVNI LISZT marcius 20. nesztanoma szamo juse szpominamo i na nye sze zezavamo i poleg toga sze szpozabimo i zamiidimo velke duznoszti szpunyavati. Cerkvi pogiibel sze sziine na nasz teda, csi sze ti nap-rehodecsi szpozabijo z-toga, kak szmo to 'ze prvle trdili: Ka li szamo z-dobri vernikov mdjo gtdtati dobri prezbiter/e, ke 'zitek je pelda i ve-lika mocs vu gmajne znotnsnyem clmpranyi i kim je presbiterstvo ne nyegove zvisenoszti, sze-bicsnoszti, nego pobo'znoszti dela presztor. Zato esze zamerkarno, ka nase cerkvi usztava od ver-nikov duznoszti pravi: nOd %majn kotrig sze 'zele, da pobdzno i jdkosztno 'zivejo, cerkevne miloszti ddri vzivajo, tnatere cerkvi i sol dobroto tak vu poszebnom 'zivlLnyi, kak vu szlii'zbi bodocsi napre pomaga-jo, na nyi zaviipane opravice na szebe vzemejo; nadale je nyi ddznoszt escse za dece verszko vucsenye i oszn&vlanye sze poszkrbeti, cerkevne z&kone i zrendelilvanya zdrzati, pravdeno cerkev-no obl&szt postilvati i nye podlo'zni bidti.u Dober prezbiter je tak, kak naprGhodčcsi cslovek vernikov peldo davajocsa kotriga, stero z-priszegov potrdjene obliibe szamo od szebe mk szhajati; cerkvi ma porocsiti vrelo szvojo vero, dtt'znoszti znanye, poleg diisneveszti verno sz1ii'zbo; neszmi pozabiti, ka vu Bo'zem orszagi sze prednyoszt i viszikoszt poleg vcsinyene szlu'zbe mertiika meri. Pri na te szlu'zbe poza-vanyi csiije Goszpodna, Zvelicsitela ete recsi: nNeiscsem /6, ka je vase, nego vasz szame." Da je tii poleg duhovnoga 'zitka valon szlfi'zba najfontosnesa 'zitka pelda, z-presbiter-szkim pozvdnyem hodčcse dii'znoszti v-poszeb-ne §§-se niti nemoremo notri vtalati. Ali opra-vice v-csupore namenimo posztaviti i vni'ze popiszani etak velimo od presbiterov du'znoszt, kakda sze one na cčrkevnoga pola velikom presztori, nadale vu familiszkom i tiivaristva 'zit-ki majo szpunyavati i odpravlati. Vrag vu Prekmurji, Mi evangelicsanje to verjemo, ka je to hfl-do, stero nasz szkusdva i vu greh zmre'zi, ne drugo, kak nase grehsne miszli, tela po'zelenye, ali pa hudi ludi zapelavanye; ali da jesztejo escse i dneszden zaosztdnyeni, z-blodnim satrti-vanyem napunyeni, kmicsnoga mislenya liidje, steri to verjejo, ka jeszte vrag, to je to eden taksi grozen bivatek, sieri vu cslovecsoj podobi bodocsi, konyszkikopit nog^, rogle, csarno ko-szminye ma, zvepleni szapot tnecse vo na gobec i Bog zna kaksi sztrahsnik je! — Csi bi isztina taksi bio, kak ga vu vecs mesztaj doli majo zmalanoga, zagviisno bi menye hiidobe bilo med liidmi, ar sto bi sze viipao k-nyemi pribli'zavati i 'znyim sze tuvžrisivati ? Vszaki bi sze ga 'ze ozdal^cs ogno. Tak sze csiije gucsati, ka ne džvno sze je v-Prekmurja ednoj veksoj veszi szkazao eden tiibinec, ki je vedno med nyidva sztopo, gda sze je eden na driigoga zgledno, tak dabi ne scseo, ka b\ eden drflgomi vecs v szrdce vido. Tak szta sze glčdala, tak szta giicsala eden z driigini, kak dva tflhinca. Ali szta zato vedno eden drii-goga sercavala. Te dni sze je zgodilo nikaj, ka je Dčnesa malo sztroszilo v szrdci. Klžra ]e zaszpšla pri sztoli. Roke szo riye trfidno povisznole. Prvics gda jo je na pamet vzeo, sze je malo zaszmehao, ali potom nyenii je niksa bojazen zaszedla szrdce-Szen je vszigdžr odkritoszrcsen, poka'ze cslovoka kak je. Gda cslovek szpi, te sze nyemi pokaze tiszto trpJenye na obrdzi, tiszta* 'zaloszt, stero v szrdce noszi. V sztie cslovek nikaj nernre zatajiti, Szen ga voovadi. Denes je zdaj tudi pred sze-bov vido edno bledo, od trplenya ztnantrano 'zenszko. Ocsi szo nye notriszpadnole, parbrazd na cseli i cela je tak vovidla, kak edna od szunca po'zgana, od votra zmantrana, na po povehnyena roza. - . Kak jo je gledao, oglaszila sze nyerai je diisnaveszt, stera ga je karala . Ka szi vcsino 'znye, ka szi vcsino z tL lepe cvetecse ro'ze?! Od toga vremena mao je bole z odpretimi ocsami hodo i pazo je na 'zeno, naj v rčdnom vremeni ide szpat. T6 nye je osztro zapovedo. Ali zato, gda je ob ponocsi domo priso, je na pamet vzeo, ka je cilinder na lampasi escse topel. Klara je szamo te pogaszila lampas, gda je on vrdta odklenyiivao. Tak je slo to den za dnevom. On je lumpao. Klara je pa delala. Od toga mao je bole poreci osztany{jvao voni. Ednok keszno vecsžr, gda je on 'ze szpao, sze je na niksi mali rogžt prebfldo. Lampas je goro, pri sztoli nyemi je zena strikala. Gda je on zaszpao, ona je na tihoma gorisztanola i dale je delala. Z krotkim giaszom, v sterom je tiidi marcius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 41. taksi vrag. Po vecseraj gda sze 'ze posteni liidje napocsinek povrnčjo, taksega hipa je pra prisao v-edno dvoriscse i okoli edne gruske je pleszao. Ne je csiido, csi sze je na plesz vzčo goszpon vrag ocsa, vetn teliko lfidi jeszte na«zvčti, ki szo vszi nyegovi porobi i tak sze povoli zroka raa veszeiiti i z-radoszti pleszati! Veszi pokoj, mirovnoszt je naedtiok zbur-kana. Nistemi, ti batrivnesi szo uprav pršsli proti onomi dvoriscsi, ozdalecs szo nasztregali proti griiski, csi je reszan tam te vragics ? — Persze, ka je tara bio I Vu velikoj bojazni szo ne ednoga, nego tri vidili naednok, nateliko nyim je bojazni fantazija gori potegnola glav zivce. Ti bole bojazlivi szo pa doma v-posztelaj med blazine pokopani drgetali od sztraha, szen riyim je nikak ne prisao na ocsi, sto bi mogao tak-sega hipa szpati, da je vrag tak bliizi ? K-koncovi szo vescsarje tak szkoncsali, ka grusko, stera poszrediije vraga, szkazanye, vo trbe vszecsti. Vboga, nedirzna gruska je pre-pravlena, doli szo jo vszekli, na drovna drva z-razkalali i 'zč'zgali, naj nema vrag prilike okoli nye sztčble pleszati. Ali bole bi bilo, csi bi je nebi vovszekl1', kamcsi bi vrdg te na dvoriscsi osztano, ali zda, da je vecs ne naisao dreva, sze je vu hrambo zoszelo, gori je odisao na pod i celo vesz nčcs je szemta drkao, rogateo i posztrahsiivao hize sziancsare. ¦ . : * ¦ Eden batrivnesi cslovek je donok viipao vo idti na dvoriscse, gori je nasztregao na pod i Bi3g dragi, ka je vido tam ? Edno szemta drka-jocso belo macsko ! Tak je ne vrag, nego macs-ka, szi je polehsajocs zdehnoia gori cela v^sz. • Vrag je bogme! Zsgvusno je vrag, szo pravli obcsine ti csednesi (?) Vem je vrag zato vrag, ka ne hodi vszigdar vu szvojem tčli, nego vcsaszi, kak bela macska, vcsaszi, kak iepa deklina i escse vu driigom kepi sze pršbli zava k-liidem i na greh je zapelava. Jeli je tak mžcska ta bela macska, ali je pa vrag ? je bilo vu veszi veliko pitanye. Jeli sze naide taksi cseden cslovek, steri bi na to pitanye odgovor znao dati i liidi po-kojiti ? — Ka bi sze nebi naisao? Najsao sze je li na hitrorna eden moder cslovek, steri je obecsao, ka do utra gviisen odgovor d& na to pitanye: jeli je macska na hize podi szemta drkajocsa bela macska, aJi pa vrag ? Te modriak je nž csinio driigo, vecser je )ri falacske mesza djao na pod hi'ze i dogojdne je csakao, vu szebi szi je pa tak miszlo ; csi v-gojdno nede tre falacsecov mesza na podi, te je je zagviisno bela mžcska pojela, i te je ona ne vrag, nego prosztna parovna macska; ali csi sze mesza netekne, teda je bela macska vrag, sieri braszkoga mesza ne je. I ka sze je zgodilo ? T6, ka szo na drfigi džn tri falacske mesza nedoteknyene naisli na podi. malo vocsimLtanya bilo, ka ga je ne bogala, je pravo : »Klara! Klara! . . . Ona sze je britko zajokala, szedevsa szi na nyegvo poszteio. On nye je nikaj ne znao praviti, ar, sze je mogo szam szvojimi szkuzami boriti, szamo jo je bo-'zo po lepi, mehki vlaszaj. Ona je pa med szkuzami, ali z blaszenov radosztjov pravila: ^Zato tž mi!i tietji najde to szvoje." Na to szo 'ze nyemi tiidi bisztre kaple tekle po licaj. T€ den je Denes driigi gržto, kak je pa prvle bio. V 'zaloszni szkuzaj szvoje Klare je szpozno szvoje pokvarjeno, 'zaloszno 'zivlenye, v szvoji szkuzaj je pa najso ocsiscsenje szvoje duse. Z nacsisimi ocsdmi je zacsno gledati szvet. Gda sze je na szvoje drage obleke i na 'zenin ponoseni gvant zgledno. szram ga je gra-talo. Pri kartanyi nyemi szo na patnet prisle 'zenine szkuze i vola nyemi je odisla dale sze spilati. Domo je odiso i tam je povrgo pajdase. Kebzuvo je, ka obri szvoji 'zeleny i obri sza-moga szebe, ka je pa ne lehko, zacsa goszpod bidti. Raduvo sze je nad tem. Ali ne je miszlo nato, ka to povrnenje nema szebi hvaliti; ka dobroga, lepoga sze zacsa v nyegovom 'zivlenyi kazati, vsze to z edne pobo'zne i molčcse 'zen-szke duse szija na nyegvo okorno szrce. Eden lepi, blaj'zeni den — ar je zacso pa vszaki den blajženi bidti nyima — je Klara szmejecs poszedila k szebi Deness. Ne za nyeno volo, ona je zadovolna — pravla je ali za toga dragoga trčtjega volo, steri ma ptidti i za steroga sze tudi trbej szkrbeti, pa te ona tiidi nede mela vremena peneze szlii'ziti z strikanyom. BDeni doli te zždjen ekzamen, naj bode birov toga dragoga tretjega ocsa. Vido bos, ka de natna slo, oba va sze vcsila." I tak sze je zgodilo, kak je Klara vozbro-dila. Te'zko delo je to, gda v letaj cslovek szede k knigam. Delati, to escse, ali na ekz&men sze vcsiti, to je preci 'zmetno za sztaresega cslovoka, ki je ze ozenyen i szkoron ocsa bo. Ali Klara je telko sšle zmesala med to le'zko delo, ka sze ga je mo'z ne navolo ; z taksov tidov volov je sztala poleg nyega, ka je je nč viipo \-} Bodocsa vu velkoj moki: , f:i.-.,-;i ^Oh piiszti me notri ocsa, ,. v • Ti vekivecsna milosztsa: ¦ f. Odpuszti, ka szem odala ^. !.•> Szina tvoj'ga jedinoga!" — MSto szi ti gresen szin? Ka mas? Naj csujeml" . . . »Iskarjoth Judas!" . . . Ah! groza zide po nebi, . . . Zvezde kaplo . . . sztrahsno grmi! . . . Hozžnna henya . . . ali szam Bog vopovej szvoj szod zda tam! . . . Hflda dusa sze presztrahsi Ino od tisztec vkraj be'zi, A '¦¦ ¦:~.~rši-'< ¦-, Sztran 44. DOSEVNI LISZT marcius 20. Be'zi% — be'zi, — tecsasz be'zi, Dokecs k-pekli nepribezi: »Odprte rai! . . . velki greh mam, Naj vzetnem lon, ar dobro znam, Ka me tak nerejsi niscse, Vredna szem kastige vecsne. Nejga od mene veksega Na szveti etom grčsnoga" ! ,,Stoszi?... szkvarjenya nov' sztancsar?" Dusa ercse: »'Skarjoth Judas!" Plamen hejnya . . . jaj . . . obnejtni I mantra v-ednom megnenyi . . . Groza obide pekel zda: »Nej te trbej! li idi vkraj! — Idi odtec, prekunyen szin, Pekel ie nialo za tvoj bin" i * * * Z-nebesz, z-pekla vosztirana, Bludi 'Jskarjotha diisa, Ni vu nebi, ni na zemli, Nemre ona me-zta naidti. Biodi, kak tenya mediava Kak edna nocsna szkiisnyava. Tii pa Goigothe pripra^la, Nevolo i raantre szpravla. Kak diih pokyarjeni hodi, Szkitajocsa sze med liidi, Ar na etoj gresnoi zemli Golgothe iesztejo zda tiidi. Gde sze vszako dobro, szveto !Zene vmžrjat cseszto ono. Na bicsuvanye, kriz kak znas: Je pregnan vszaki Mess:as! . . . — Judas je med nami vszigdar, Nepreide, — neveszne nigdar; Ki dneszdčn tiidi odava: Neduznim Golgotho szpravla! VARADI ANTAL (F. J.) Ofrolfeom. Dva dobriva prijatela. Pripovejst z-poganskoga svejta. prest.: Ullen M. d. s. Pisala: Ana Ohler, (Nadaljavanje.) Tak pomali sta bila teva dva pojbeca pri-jatela. Že v gojdno rano je njeva viditi bilo bi-vole k mlaki gnati, či je glih Nadira oča z-ost-rimi kaštigami prepovedao. ali njeva sta zato li celi ddn vkiip bilž. Ja, Nadir je ešče svojemi prijateli dopiisto se na njuvi bivolaj po mlaki nositi. Tam na bivolov hrbtaj ležčč sta si senya-la dečka od vremena, gda nyeva velkiva bodeta. Či njima je vroče bilo, te sta v vodo zoskakala. Gda je to poganski veški pop vido, grdo ga je svadiJo, i je prorokiivao, ka naj bogecke pogiibel pošlejo na Nadira, zato ka se je on z krstšenikom zpajdašivao. Se ne dugo nato sta zginola dva najlepšiva bivola, ali nišče je ne znao zaka. Nadira oča je bio jako-jako čemeren i je sirtnaka Nadira grozno zbio, pa se je dro: ,,Sem ti ne prepovedao z tem psom, z tetn krst-šanom se pajdžšivati — zda se naši bogecke na nas čemerijo, pa so nam zato bivole spokla-li.a Kak na driigi d^n je pa eden zgino, tak so po celoj vesi gučali ka ga je David bujo. Ravnoč k tomi vremeni je pa on beli dii-hovnik v te kraj prišao, šteri je na krstšanskov svčtki Davida blagoslovo. ,,Zda" si je mislo David, Mmore ga Nadir viditi, i jas ga ščem prositi, ka naj na Nadira glavo svoje bele roke dene; Iehko de te mojemi prijateli tu tak dob-ro v szrdci, kak pa tneni." Nadir je prerazmo, i sta si. pogučala, ka ta eden den po stezaj v tisfo ves šia, gde je zda beli diihovnik. Tak sta se na drugi den na pot vzela, za tem sladtkim trostom. Že sta po poti za sebov mela, te nyidva je zgrabo eden poganski pop, pa je siromaka Davida nesmileno zbio, pa ga je doj vrgao, tak ka je omedlo i si ešče roko potro. Nadir se je zosagao pa je domo odbežao. Pop je preroino. Kak se je sunce nagnolo, se je David z nezavesti prebiido. Ali donok poleg grozni bo-Iečin se je po zemii kotao proti vesi. Medtem nyemi je preveč božno gratalo i se je ščeo na-zaj obrnoti. Od sami bolečin je pravo: BNe, jas nesmim nazaj, ka sam Nadiri obečao, to more biti, jas morem tistomi belomi človeki povedati, ka naj svojo roko na Nadira glavo dene." Tak je bila noč. Na sredi vesi pod moč-nim s^nčnatitn drevjom je stao be!i diihovnik. Z bleščeJim obrazom je gučao cn farar. Na to je par iudi vkraj stopilo i se je včasi nikaj pred predgara priklatilo. Ka, što je to bio? »David." Edna prahšnatna roka se je reverende tek-nola i eden tiihi glas je proso: »Liibleni farar, dente Vašo roko na Nadira glavo!" * Preminilo je dosta kednov i meszecov, da sta pa dva pojba roko v roki doj po včsi šla. Vekši je pazo na mčnšega, šteri je plontavi bio. BNadir, jeJi boš ti že skoron šo ?" pitao je te menši i je žalosno gledao v obraz svojega prijatela. ,,Neboj se David," odgovoroje; jas neidem sam — ti Ifl smeš z menov. Moj oča je pravo, ka on za tebe tii šče šolo plačati." „0 Nždir, što bi si to mislo" je David veselo skričao ,,što . . . , tvoj oča? šteri me je tak odiirjavao, zda tak dober!11 ,,Ja" je odvrno Nadir — ,,to je pa tak prišlo, ar on zda zna, ka si ne ti nase bivole bujo, liki poganski pop, te njim je dao čemčr pojesti, ravnoč te, šteri je tebč tak poškodii-vao." Davida oči so vlažne gratale. Nadir je djao svojo roko na Davida pl^ča i je navdiiše-no pravo: ,,Za mojo volo si ti na p6 mrtev bio, za mojo volo si ti po štiraj šo k belotni marcius 20. DUSEVNI LISZT Sztrdn 45. diihovniki, — za raojo volo si roni! Ali to te nesmi žalostiti, David — jas šččm tvoj prijatel bidti, kak dugo jas živo bodem — več kak to, tvoj brat — ar jas tiidi eden krstšenik bodem." 0 Jezusa evangelium, Ti presvetis srdca poganoml (Konec.) Prvi orszacski cerkevni gyu-les nase ptispekije. Februara 17. i 18-ga t. 1. je bio dr'zšni vu Novom Sadi prvi orszacski cerkevni gyiiles nase piispekije. Pred gyiilesom je oszvelna Boza szliizba dr'zana bila vu cerkvi, pri steroj szo nazocsi bili ban Donavszke banovine general Svetomir Matič, zasztopnik vojszkekomande general Živan MitroviČ, porgarmester Novi Sada Dr. Branislav Borota, kabinetsef banszke uprave Dr. Subotin, missionszki direktor z Berlina D. Fullkrug, glav-ni sinyor kalavinszke cerkvi Agoston Sandor, zasztopniki sinyorij itv. Po lepom popevanyi i trijezicsnom molenyi szo bacskajszki sinyor meli globoki miszel predgo na podiagi k Efez. 3, 13 21. Ouszvetna szlfizba sze je dokoncsa-la z Luthera peszmov. Po Bo'zoj szlfi'zbi szo szvetszki president nase cčrkvi Dr. Roth V. odprli prvo orszacsko szpraviscse z kratkim nazaj zgledom na delo zadnyi 8 Iet; z-zahva!nosztjov szo sze szpomi-nali z-miloszti Krala ino kralevszke vJžde, stera je nam vu deli usztave vszigddr na roko sla. Zahvalnoszt szo javili nadale nazocsim zasztop-nikora driigi cerkvčo, civilni i vojaski oblaszt. Dr. Fiillkrug je folmacso pozdrdve z do-movine reformacije, Agoston S. glavni sinyor pa pozdrave kalavinszke cerkvi. — Doszta piszme-ni ali telegraficsni poždravov je tiidi prislo, kakti od Gusztav Adolf Dfflsva, od Dr. Ilmels piispeka z Nemcsije, od D. Dr. Teutsch ptispe-ka z Rumunije, od Dr. Capesiusa visjega cer-kvenoga tanacsnika z Ausztrije, od Dr. Pslchau puspeka z Lettlanda, od Dr. Raffay piispeka z Budapesta, od Rodbe piispeka z Lunda (Svčdska), od Lutheranszke szvetovne zveze (Pras. Dr. J. Morehead, New York), od Dr. Jorgensena, Ko-penhaga itv. Orszacsko cčrkevno szpraviscse je szkle-nolo podanoszti telegram poszlati Njeg. Vel. krali, pozdravni telegram prvesemi ministri prav-de Dr. Milanu Srskiču i nadale trem szvetov-nim evang. cerkvenim drflstvam. Potom, ka szo escse missionszki direktor Dr. Fiillkrug prekdali pozdrave, sze je zacsnoJo tanacsiivanye. Puspekadminisztratora szkrblivo vkiipposz-tavleno, na vsze sztrani cerkevnoga 'zitka sze razpreszterajocse letno naznanilo sžo vszi nazo-csi bodocsi vozdrukano dobili v roke. :, Zatetn je razpravlano od rdzlocsni statu-tov (pravd) i szo te potrdjene. Zebršne szo bM vecsfele nazaviipnoszti; zvoljeni szo bili cseszt-nici za orszacsko naso cerkev; zvon piispeka ino szvetszkoga presidenta, na steriva vsze gma-ne do konca marca morejo dolidati szvoj votum. Szpravicse, stero je prevecs doszta dela melo zvrsiti, sze je na driigi den popolnocsi ob potre zaklucsilo. Razlocsni mali glaszi. Radoszti glasz: ,,Jasz szem ov dober paszter; te dober pasztčr dfiso szvojo polozi za ovce. Ndjemnik pa i ki je nš pasztdr, koga szo ne lasztivne ovc^, vidi vukž idocsega, i ni-ha ta ovce i bezi, vuk pa trga i razganya ov-ce. I jasz diiso mojo polozitn za ovce." (Jan. 10, 11, 12, 15.) Novi gmanszki inspektor. Legradszka fara szi je Zelko Kalmana z Csakovca zebrala za novoga inspektora, koga oszvetna instalacija marc. 20-ga bode. Nase krajine etoga vernoga szinš ob toj priliki z-liibeznosztjov pozdravlamo i Bo'zo miloscso proszimo na nyegovo inspek-torszko delovanye. Oszebni glasz. Dolnye Lendave novi 'zu-pan szo Siftar G6za bivsi poszlanec posztali, peneznik pa Skalics Sžndor diihovnik. Gratu-leramo! V-Apacskoj raztorjenoszti 'zivčcsi nasi veredomanyi szo dolikupili edno lepo vilo z versztvinszkov hrambov navkiip" i cojszlis^csov tri pluge zemlov. Z-tetn szo vu Apacsi griint polo'zili ednoj n6voj gmani. Bog je 'zivi i po-mori vu nyihovotn plemenitom deli I Raduje-mo sze! Nagla szmrt. Spellenberg Ftidrik diihov-nik v Banjaluki je febr. 12 ga sztaroszti szvoje 55. leti mro. Pri nyegovom szprevodi szo Dr. Popp piispek administrator gldszili recsi 'zitka. Te pokojfti jako veren i neobtrfidjeni duhovnik je z Wiirtemberga prisao k-nam po bojni. Do bojne je 14 let bio missionar v Afriki, potom pa 4 leta v francuzkoj bojnszkoj vozi. Doszta je pretrpo, doszta prehodo. Naj ma szladtek pocsinekl Podpora po szmrti. Nisterni szmiieni nasi amerilranszki bratje szo na mentuvanye Csahuk Sžndora 24 dollarov dali vkiip. Ta podpora pa je ze po szmrti toga lepoga trosta mladenca prisla i je na szprevodne sztroske obrnyena. Ta odicsena diisa pa itak znž od toga dobrocsine-nya i zradosztjov hvali vszem szmilenim da-ritelom. Szmrt vreliva kuratora. Ocsa nebeszki je edenzadriigim dva verniva safara pozvao do-mo z Puconszke fare. Te eden je Cselak Ivan z Lemerja, steri je febr. 25 ga sztaroszti szvoje 76. ieti zaszpao, ki je 22 let delao kak obcsinszki ¦¦(¦¦¦- Sztran 46. DOSEVNI LISZT marcius kurštor; te drflgi je Szlivnyek Ferenc z Szebe-borec, steri je tnarc. 6-ga sztaroszti szvoje 78. leti zaszpao, ki je 18 Išt delao kak obcsinszki kuržtor. Obadva szpomenek bojdi blagoszlovleni pri nžsz, imč nyidva pa nepozžbieno! Stero je Bog vkiip zvčzo, niti szmrt naj nerazloesi! Marc. 6-ga szmo na zadnyen pocsinek polo'zili v Polani Grabar Janosovo, sztaro 75 Jet i na drugi den jo je 'ze naszledu-vao nyčni vdovec, sztar 79 let. Po 57 letnom zemelszkorn vkiip'zivlenyi szta nadale vkiiper vu paradi'zomi. Turobni giaszi. Te szmileni koszec sze je vu tekdji ednoga meszeca 20krat szkazao v Puconszkoj fari. Doli je pokoszo dvž gingavivi ro'zi v Pu'zavci; nadale dve mladivi tuvdrisrci. kakti Kelemen Sžndorovo v Lemerji, sztaro 32 let i Bac Sandorovo v Brezovci, sztaro 36 let. Ti ovi vszi szo navekse ze lepa leta meli, kakti Horvath Jozef v Dolini 77 let; vdovica KovScs Janosa z Domanjsovec 59 let; Persa Mihaly z Predanovec 64 let; Temlin Jurijova z Moscsa-nec 63 let; Banfi Ivan z Lemerja 68 let; vdovi-ca Skalics Ivana z Vanecsa 88 let; Vlaj Ferenc — eden jako dober i ponizen cslovek, steroga je meo vszaki rad, — z Lemerje 74 leta; vdo-vica Fartely Janosa z Gorice 77 let, KoJosa Fe-rencova z Andrejec 58 let, vdovica Biikvics Miklosova z Lemerja 85 let, vdovica Ktihar Miklosa z Szebeborec 78 Ižt i Jan'za Jozef z Szebeborec 65 let. — Naj majo vszi szladtek grobszki szen 1 bla'zeno gorisztanenye! Nye 'zaliivajocsim pa naj da vszega trčsta Bog vu nyegovoj szvčtoj voli szi pocsinoti! Rimszki papa je palik nezadovolen. Kak szatn BSlovenec" pise, szvetovno csaszo-piszje je ne slo mlacsno mimo kre onoga govo-ra pdpo, vu sterom je nagJaszao szvojo nezado-volnoszt nad tem, ka sze vedno bole razsirjava v Italiji, zlaszti pa v Rimi protestantizem ino sze to »neszramno prozelitsko rovarenye do-voljuje", nocsi dolocsa zakon, da more osztati szveti karakter Rima nedoteknyen. (Jutro 1930. X 11/27; Szlovenec 1931. 11/27.) — Pri odpretji va^ tik&nszke radio s