AKTUALNO VPRAŠANJE
Ker so priprave na izid prve številke kulturne revije »GORENJSKA« menda že skorajda zaključene, smo se obrnili na uredniški odbor te revije, da bi zvedeli kaj več o njenih smotrih in namenih. Zvedeli smo tole:
»Revijo bo izdajal »Gorenjski tisk« s subvencijo okraj. Sveta za kult. in prosveto. Revija naj bo predvsem zrcalo kult. življenja Gorenjske, žarišče, ob katerem se bodo zbrali gorenjski kulturni delavci — obenem pa naj
obravnava kulturne probleme naše pokrajine na tak način, da bo v pomoć tudi prosvetnim društvom, prosvetnim delavcem in šolnikom. Imela bo leposlovni del, v rubrikah likovna umetnost, arhitektura, urbanizem, spomeniško varstvo in pod. bo obravnavala probleme Gorenjske s teh področij, nadalje bodo našle prostor v njej literarna, gledališka in filmska kritika in esejistika, glasbena problematika, pedagoška problematika in kulturno politična vprašanja ter načelni pogledi na  delo »Svobod« in kulturno
prosvetnih društev. Prvo številko bomo v kratkem oddali v tiskarno. Bo dvojna — za mesece januar, februar, marec in april ter bo izšla enkrat aprila. V letošnjem letu bo namreč revija izhajala dvomesečno, kasneje, če se bodo pokazale potrebe in možnosti, pa mesečno.«
Najaktualnejše vprašanje je zdaj — kako bo Gorenjska revijo sprejela. Od tega je namreč odvisen njen obstoj in razcvet. To pa je stvar nas vseh!
AKTUALNO VPRAS
»S
SEZONSKO
GORENJSKE
GLASIIO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
^ETO X. ST. 25 — CENA DIN 10.-
Kranj, 29. marca 1957
DELO OBČINSKIH ORGANOV
pri urejanju tarifne politike
Popolnoma točna je ugotovitev, ki so jo podali že nekateri predstavniki ObLO, da občinski ljudski odbori, predvsem pa njihovi organi — sveti za delo — niso praktično še nič storili na področju proučevanja in vodenja ta-Tifne politike kot važnega faktorja, ki lahko vpliva na dvig produktivnosti •dela. Tako se nam ta pomanjkljivost v tem času močno maščuje. Maščuje se nam namreč predvsem to, da nismo usposobili teh organov, da bi saino-stojneje reševali probleme in vodili •določeno politiko, to nalogo pa bi mo-TaH opravljati prav zdaj, ko so tarifno-Politična vprašanja in problemi naj-kolj v ospredju spričo poviševanja Plač jn revizije tarifnih pravilnikov. **lede na to, da je občinskim ljudskim ^dbororn zaupana že od začetka leta 1956 dolžnost in pravica, da skupno z delavskimi sveti in sindikalnimi organi sodelujejo pri potrjevanju tarifnih pravilnikov, ne bi bilo docela utemeljeno opravičilo, da za aktivnejše delo teh organov na tem področju ni bila Podana zadostna materialna osnova s samimi veljavnimi predpisi. Dejansko so do sedaj občine le formalno potrjevale tarifne pravilnike, zanašajoč se na to, da se s temi problemi taiko in tako strokovno ukvarja okrajna komisija za plače. Tudi sicer je bil do sedaj Postopek potrjevanja tarifnih pravilnikov pri občinskih ljudskih odborih včasih dokaj dolgotrajen. Niso bili osamljeni primeri, da so gospodarske organizacije čakale tudi po več mesecev na potrditev posameznih sprememb tarifnih pravilnikov. To dokazuje, da so ObLO dejansko posvečali temu premalo pozornosti. Glede na tako stanje bo brez dvoma ena izmed važnih nalog tako za OSS Kramj kot «a svet za delo pri OLO Kranj, da se prične sistematičneje usposabljati ob-
činske organe za njihove naloge na področju organizacije dela in plač v gospodarstvu, ki je neločljivo povezano z našim gospodarsko-političnim problemom — produktivnostjo. Nekaj bo v tej smeri storjenega z novo prakso potrjevanja tarifnih pravilnikov, po kateri se vrši razprava in sklepanje o potrditvi posameznega tarifnega pravilnika na skupnih sejah odborni-ških komisij ObLO in komisiij OSS Kranj. Vsekakor pa bosta morala tako OSS kot svet za delo ipri OLO, ki sta se do sedaj največ ukvarjala s problemi s področja dela in tarifne politike, nuditi več pomoči občinskim organom pri njihovem usposabljanju.
Pri takem stanju stvari in dokaj šibkem vplivu občinskih ljudskih odborov na vodenje take tarifne politike, ki bi v največji meri vplivala na dvig storilnosti dela, obstojajo pogoji, da pride do preveč centralističnega urejanja in vodenja tarifne politike — »vodenja od zgoraj« kot pravimo. Taki pojavi pa v svojem bistvu lahko rode birokratske tendence vmešavanja v pravice organov delavskega upravljanja in kratenja teh pravic. To pa bi bilo škodljivo in nezdružljivo z načeli delavskega in družbenega upravljanja.
Občinski sindikalni sveti so se do sedaj že dokaj več kot ObLO ukvarjali s tarifno - političnimi vprašanji. Pomanjkljivost njihovega dela pa je v tem, da so v teh vprašanjih predvsem premalo usposabljali občinske svete za delo ter sploh premalo navezovali stike s temi organi ObLO. Mogoče bi bilo primerno razmisliti tudi o tem, da bi bili člani odborniških komisij za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri ObLO vključeni tudi v svetih za delo. Tako bi bili ti organi že po svojem sestavu boljše in več upo-znani s problemi s tega področja in
tudi pričeli voditi te politike. S tem pa se načenja vprašanje sestava občinskih svetov za delo, kateremu so nekateri ObLO posvetili premalo pozornosti. Naloge s področja dela, v katero spada poleg drugega tudi tarifna politika, so tako važne, obsežne in tudi zahtevne, da bodo morali ObLO predvsem tudi proučiti vprašanje, če so ti sveti v sedanjem sestavu dovolj močni, da bodo kos tem nalogam. Predvsem pa mora postati jasno, da morajo sveti za delo reševati probleme s področja dela prvenstveno iz ekonomako političnih, in ne socialno političnih stališč.
Kakor kažejo rezultati, so občinski sindikalni sveti dokaj uspeli aktivizi-rati sindikalna vodstva v podjetjih za to, da se le-ta aktivno vključujejo v razprave o tarifno političnih problemih gospodarskih organizacij v smislu stališč, ki jih je predsedstvo OSS Kranj sprejelo že decembra lani. Seveda tudi pri tem ni šlo brez negativnih pojavov. Tako imamo primere, da so se sindikalna vodstva v nekaterih podjetjih izrecno zavzemala za močnejše povišanje plač uslužbencev, o plačah delavcev pa so razmeroma malo razpravljali. Seveda je vtzrok za tak pojav v tem, da prevladujejo v takem sindikalnem vodstvu pretežno uslužbenci, kar tudi sicer hromi delo takih sindikalnih vodstev. Nadalje so bili primeri, da vodstvo sindikalne podružnice podjetja ni iskalo pomoči pri občinskem ali okrajnem sindikalnom forumu, temveč je skušalo mimo teh pri republiškem odboru strokovnih sindikatov iskati opore za reševanje svojih tarifnih vprašanj, kar pa je imelo negativne posledice pni potrjevanju predloženega tarifnega pravilnika. Vsekakor pa je mnogo več pri-(Nadaljevanje na 2. str.)
GOSTINSTVO
IN DELAVSKO SAMOUPRAVLANJE
Prav v našem — kranjskem okraju, se je delavsko samoupravljanje prvič v zgodovini delav. gibanja začelo pred sedmimi leti uveljavljati. Ne moremo mimo tega, da ne ugotovimo, da je v tem začetnem obdobju pa vse do danes nedvomno doseglo precejšnje uspehe in upravičilo svoj obstoj. To ni bila le stalna šola delavcev-pro-izvajalcev, marveč tudi dokaj prožna vzmet napredka našega gospodarstva v celoti. To je bolj ali manj že dokazano. — Dejstvo pa je tudi, da so se sa*-moupravni organi borili tudi z dokajšnjimi težavatmi v svojem razvoju do danes. Temu se seveda ni bilo in tudi v prihodnje se še ne bo moč izogniti — čeprav bo nemara vsaj tistih začetnih težav čedalje manj ...
Največji napredek je doseglo doslej brez dvoma delavsko samoupravljanje v industrijskih podjetjih. V ostalih gospodarskih panogaih pa je bil razvoj samoupravnih organov (trgovina, obrt itd.) odvisen od drugačnih objektivnih pogojev. — Precej neraziskan oziroma neobdelan pa je sistem delavskega samoupravljanja v gostinstvu, predvsem sezonskem, ki je značilen prav za Gorenjsko.
Gorenjska je v celoti turistično področje. Ker zimski turizem ni v takem obsegu razvit, da bi bile hotelske zmogljivosti tudi pozimi polno zasedene — tako kot poleti, denimo v juliju ali avgustu — ima gostinstvo na Gorenjskem izrazito sezonski značaj.
Prav ta sezonski značaj turizma daje tudi kolektivom gostinskih podjetij pri njihovem delu in prav tako pri samoupravljanju svojevrsten pečat.
Vzemimo za primer Bled. — Skoraj vsi hoteli v tem letovišču so pozimi zaprti, razen morda enega. Uprave podjetij zadržijo skozi vse leto zaposlene le tiste ljudi, ki so podjetjem neobhodno potrebni, medtem ko sezonska delovna sila prihaja v podjetje skoraj vedno od drugod in se vsako leto menja. Na Bledu išče zaposlitve le v sezoni in želi v tem času zaslužiti kar največ, ne oziraje se tudi na to, koliko ur traja delovni dan.
Iz večkratnih razgovorov z vodilnimi predstavniki gostinskih podjetij se da ugotoviti, da sezonski gostinski kader tudi ne kaže za delavsko samoupravi janje kdove kakšnega zanimanja, kar opravičuje s tem, da so pač sezonski delavci, letos tu, prihodnje leto drugje in se v tem kratkem času ne vživijo v novi sredini. Mimo tega tudi trdijo, da v sezoni pač ni dosti časa za razprave, seje in sestanke organov samoupravljanja, ker je troba v prvi vrsti skrbeti za 6:m .boljše izkoriščanje dokaj kratke turistične konjunkture.
Poleti — v sezoni torej ni nič. Pozimi pa tvorijo večino kolektiva v podjetjih le obrtni in pomožni delavci, ki se pečajo t obnavljanjem dn popravljanjem hotelov in ki — po izjavah nekaterih gostinskih delavcev — ne zastopajo v organih delavskega samoupravljanja interesov gostinstva v prvi vrsti, pač pa predvsem lastne, ozke interese. Tako se je v nekem hotelu delavski svet zavzemal (in s svojimi težnjami tudi uspel), da se predvsem nabavijo v podjetju mizarske mize, oblici in vsemogoči drugi mizarski material, medtem ko uprava podjetja s problemi in potrebami podjetja, ki so pereči in aktualni prav pred glavno turistično sezono, v delavskem svetu ne more prodreti. Še en primer: v nekem drugem hotelu na Gorenjskem je prav tako delavski svet pri sestavi novega tarifnega pravilnika najbolj upošteval delovna mesta, zasedena od obrtnih — v gostinstvu torej pomožnih delavcev, vsi pa so se upirali, da bi ustrezno nagradili ključno mesto v podjetju — šefa kuhinje — od katerega je v marsičem odvisen uspeh podjetja v celoti itd.
Omenjeni problemi delavskega samoupravljanja v sezonskih gostinskih obratih predstavljajo slej ko prej le drobtinice celotnega problema samoupravljanja v tej gospodarski panogi. To je dejstvo. Da jih je še več, ni nobenega dvoma. Zato je treba vsekakor pozdraviti zamisel, katero je oživotvoril tudi ob;;mi zbor Okrajne gostinske zbornice, po ustanovitvi posebne komisije v okviru zbornice, ki bo proučevala delavsko samoupravljanje v gostinstvu. Potrebno bo le poskrbeti za ustrezen sestav omenjene komisije in imenovati vanjo res tiste predstavnike podjetij, ki bodo lahko koristili razvoju samoupravljanja v gostinstvu.
Prav gotovo pa je, da je sedaj, ko se pripravljamo na prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije, brez dvoma najprimernejši čas sprožiti v kolektivih gostinskih podjetij temeljito razpravo o problemih delavskega samoupravljanja v taj dejavnosti. Pomagati bo tudi treba kolektivom do ustreznih ugotovitev, predlogov in mnenj o teh vprašanjih, kajti prvi kongres samoupravljalcev bo moral dati odgovor tudi na marsikatero slabost in nejasnost ter posredovati za delo samoupravnih organov v sezonskih gostinskih podjetjih v bodoče.
I. Ausec
Petar Stambolić
V torek dopoldne so na skupni seji otbeh domov Zvezne ljudske skupščine izvolili za novega predsednika Ljudske skupščine FLRJ tov. Petra Stamboliča, ki bo na tem mestu nasledil .pokojnega Mošo Pijada.
Tov. Petar Stamibolič se je rodil 12. julija 1912 v Brezovi pri Ivanjici t Srbiji. Doštudiral je agronomijo na zagrebški kmetijski fakulteti. Ko je prišel leta 1931 študirat v Beograd, se je vključil v napredno študentsko gibanje. Leta 1933 je postal Petar Stam-bolič član SKOJ, dve leti kasneje pa član KPJ. Med vojno je pomagal organizirati vstajo v Srbiji in je 1. 1944 postal komandant Glavnega štaba NOV in partizanskih odredov Srbije. Od II. zasedanja je bil tudi član predsedstva AVNOJ. Po osvoboditvi je zasedal zelo odgovorna mesta. Od leta 1953 dalje je tov. Petar Stamibolič predsednik Ljudske skupščine Srbije, razen tega pa je sekretar Izvršnega komiteja CK ZK Srbije, član Izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije in član predsedstva SZDL Jugoslavije.
RAZPISALI SMO ANKETO O POSTREŽBI IN VLJUDNOSTI . . .
Tudi pri samoupravljanju v trgovinah lahko opazimo dokajšen napredek. Skoro v vseh trgovinah imajo že izvoljene potrošniške svete, vendar vsi še ne delajo zadovoljivo. Ponekod so potrošniški sveti že dobro vplivali na to, da so po trgovinah odpravili marsikatero pomanjkljivost. Precej potrošniških svetov pa obstaja še samo formalno.
Dokaj dobro se je uveljavil potrošniški svet v trgovskem podjetju »Rožca« na Jesenicah.
»Ker ima naše podjetje šest podružnic,« mi je med drugim dejal predsednik tega potrošniškega sveta Slavko Grm, »ima vsaka podružnica svoj potrošniški svet, predsedniki teh svetov pa so hkrati tudi člani centralnega potrošniškega sveta. Razprave na sejah svetov so prav živahne in reči moram, da člani dobro spremljajo poslovanje podjetja. V interesu nas vseh je, da bi trgovina čim bolje in čim ceneje oskrbovala potrošnike.«
»Ste seznanjeni s pomanjkljivostmi preskrbe dn kako jih skušate odpraviti?«
»Zato, da bi trgovina lahko čim bolj ustregla željam kupcev, smo v zadnjem času razpisali med potrošniki anketo, v kateri jih povprašujemo, kako so zadovoljni s postrežbo, če je strežno osebje dovolj vljudno, hitro, če so zadovoljni s kvaliteto blaga, kaj jim ni všeč itd. Prepričani smo. da bomo iz odgovorov odjemalcev dobili marsikatere d>bre predloge za izboljšanje.«
»Kakšno je sodelovanje potrošniškega sveta z gospodarskim svetom pri občini?«
»Sodelovanje z gospodarskim svetom pri Občinskem ljudskem odboru ni ravno najboljše.«
»Kako gledate na novo delitev dobička v trgovinah?«
»O tem pravzaprav še nismo razpravljali skupaj s člani potrošniškega sveta, zato ne morem reči nič konkretnega. Menim pa, da bo nova delitev dobička v trgovinah dobro vplivala na poslovanje in hkrati vzpodbujala trgovine, da bodo kupovale in prodajale blago po čim nižjih cenah.«
I i.
i
J
08
.Z
r
A Preteklo sredo je prispela z Brionov v Ljubljano delegacija Komunistične partije Francije. Sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko je priredil članom delegacije KPF in ZKJ kosilo, nakar so si francoski gostje ogledali znamenitosti mesta. Člani delegacije KPF se bodo danes vrnili v Francijo. »
A Kakor poročajo, je generalni sekretar OZN Ilammarskjdld odpotoval z letalom iz Kaira v Bejrut, od koder bo nadaljeval pot v New York. Pričakujejo, da bo Hammarskjold v New Yorku nadaljeval razgovore z delegacijami iz raznih dežel, da bi uredili najvažnejša vprašanja Bližnjega Vzhoda. A 27. marca je predstavnik zunanjega ministrstva v britanskem Spodnjem domu povedal, da je britanska vlada svetovala lastnikom britanskih ladij, naj vse dotlej, »dokler položaj ne bo postal bolj jasen« ne uporabljajo Sueškega prekopa. — Medtem pa poročajo iz Kaira, da je britanska 1500-ton-ska ladja »Marija Victorija« danes plačala egiptovski upravi Sueškega prekopa 800 dolarjev za prehod skozi prekop, ki naj bi ga preplula jutri. Danes je plulo preko prekopa več ladij. Plovba je potekala normalno.
A V sredo opoldne je bila zaključena stavka v tržaškem občinskem podjetju ACEGAP in se bo jutri vrnilo na delo 2400 delavcev. Tramvaji in trolejbusi, kl so 24 dni počivali po remizah, bodo začeli zopet obratovati. — Sklep o prekinitvi stavke so delavci sprejeli po referendumu, na katerem sta se približno dve tretjini delavcev izrekli /a sprejem kompromisnega sporazuma med predstavniki sindikata in Upravno komisijo, ena tretjina pa proti. Sporazum, ki so ga nocoj delavci odobrili, je bil sklenjen po enajsturnih pogajanjih.
A Preteklo sredo je kamion jugoslovanskega odreda v sestavi varnostnih sil OZN na področju Sun El Menita, 7 km od demarkacijske črte, zavozil na protitankovsko mino. Vozilo je bilo močno poškodovano, medtem ko se šoferju in pomočniku ni idČ zgodilo. Komisija, ki je prispela na kraj nesreče, je ugotovila, da je vozil kamion po poti, po kateri že dva meseca vozijo vozila varnostnih sil OZN. Vse kaže, da gre za sabotažo, kajti komisija je našla v neposredni bližini vojaško torbico in civilni plašč. V pesku so našli tudi sveže odtise nog iz smeri demarkacijske črte.
A Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Sveto-zar Vukmanović je s člani jugoslovanske delegacije obiskal v torek mesto Kafr el Davar, kjer si je ogledal tovarno viskoze in tekstilij. Uprava podjetja je priredila gostom kosilo, na katerem so izmenjali prisrčne zdravice. Tudi na ulicah Aleksan-drije, kamor je pripotovala delegacija, so priredili jugoslovanskim gostom prijateljski sprejem. Ob tej priliki je sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanović vabilo sirske vlade, naj z ostalimi člani jugoslovanske delegacije uradno obišče Damask.
A Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval z redom zaslug za narod I. razreda kolektiv trgovske ladje »Dinara« za izkazovano požrtvovalnost in visoko zavest pri izvrševanju svojih nalog. Ob tej priliki je bil odlikovan tudi poveljnik ladje Martin Kovače vic z Redom zaslug za narod II. razreda. — Dinara je bila več. kot tri mesece blokirana v Sueškem prekopu in se zdaj vrača v domovino. A Konec meseca bodo prišli na obisk v Jugoslavijo romunski zadružniki. Pri nas se bodo mudili 10 dni. Ob tej priliki se bodo seznanili z razvojem jugoslovanskega zadružništva in obiskali več zadružnih organizacij v Srbiji, na Hrvatskem in t Sloveniji.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600  DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
LJUDJE IN DOGODKI
NEUNIČLJIVA KLICA NOVEGA
»Zgodovinska izikušnja jugoslovanske ipartije je v tem, ker je v delavskih svetih videla takšno obliko gospodarske demokracije, ki približuje in seznanja neposredne proizvajalce s socializmom.«
Tako ugotavlja referat varšavskega komiteja Združene delavske partije Poljske. Delavski sveti so se v nekaj mesecih po »'poljskem oktobru« (znamenitem VIII. plenumu ZDPP lani oktobra) razmahnili po vsej Poljski in jih je danes že na stotine. Največ jih je seveda tam, kjer je industrija najmočnejša, delavstvo najštevilnejše, tradicije delavskega gibanja pa najmočnejše. To je predvsem v Varšavi, Katovvicah in Lodzu. V Varšavi sami so že v 4 petinah vseh podjetij vzpostavili delavske svete. Plenum varšavskega komiteja je torej izredno važen dogodek v poljskem notranjepolitičnem življenju, ki kaže na bistvene smernice razvoja socialistične demokracije v novi Poljski pod vodstvom Wladisla-wa Gomulke.
Oktober je položil temelje delavskemu samoupravljanju na Poljskem, prvo obliko pa jim je dal Zakon o delavskih svetih 19. novembra lani. Toda vse to so šele začetni koraki, delavska demokracija si šele utira pot na Poljskem. Osmi plenum ZDPP
in Zakon pa stta že dala organom delavskega samoupravljanja določen smisel in mu tudi že določila prve naloge v proizvajalnih podjetjih kot važnim činiteljem delavske demokracije.
Kljub temu pa še niso vsem jasna pota, ki naj bi jih ubrali delavski sveti v prihodnje. Tudi mnenja o tem so si precej deljena. Medtem ko eni trdijo, da gospodarska administracija preveč zapostavlja delavske svete in jih degradira na posvetovalne organe državne uprave (ta ima še vedno v rokah planiranje, določanje cen, razdeljevanje proizvodov itd.), pa so drugi mnenja, da je treba vse spremembe v gospodarskem sistemu in s tem tudi glede pristojnosti delavskega upravljanja uresničevati postopoma in zelo oprezno, da ne bi prišlo do večjih neravnovesij in neredov.
Delavski sveti se srečujejo pri svojem delu z raznovrstnimi težavami, k1" izhajajo iz nedoločenih in premalo jasno začrtanih pristojnosti svetov kakor tudi zaradi odpora državne administracije, ki bi še vedno raje vozila po starih, vpeljanih tirih. Tako na primer državni organi v nekaterih vejah še niso predpisali, kako naj bi razširili pristojnosti delavskih svetov, čeprav bi po zakonu to bili dolžni storiti. Tu ni po sredi samo nemarnost ali slučajna na-
paka. Posamezna ministrstva in generalne direkcije delajo še vedno po starem, kot da delavskih svetov sploh ni. Takih primerov je torej še dosti. So pa seveda tudi drugi, nasprotni: napake s strani delavskih svetov samih, ki škodujejo njihovemu ugledu in raizvoju. Ponekod so skušali pač Izkoristiti delavske svete, da bi večji del dobičkov podjetja »pretopili« v plačni sklad in si ga razdelili med seboj. To je seveda napačno pojmovanje delavskega samoupravljanja, hkrati pa nasprotuje vsem obveznostim do družbe.
Delavski sveti tudi še v okviru stare zakonodaje niso mogli najti prave vsebine dela in se večinoma ukvarjajo z vprašanja, ki bi jih lahko mirne duše opravljale tudi sindikalne organizacije (n. pr. boj proti nedisciplini, za varčevanje, za povečanje storilnosti, za znižanje stroškov proizvodnje itd.). Zato bo treba predvsem teoretično in nato tudi praktično obdelati vprašanja nadaljnje razvojne poti delavskih svetov, seveda v skladu s posebnostmi poljskega življenja in pogojev.
ZDPP (Poljska partija) doslej ni utegnila posvetiti več časa temu sicer važnemu vprašanju. Dogodki po »oktobru«, zlasti pa nedavne volitve, so preveč zavzele  vse  vodilne  kadre polj-
ske partije. Toda zdaj, ko je bitka dobljena na teh frontah, se bo »ofenziva« ZDPP prav gotovo usmerila na gospodarsko področje, zlasti na razširjanje socialistične demokracije v proizvodnih odnosih. Varšavski plenum je že napovedal takšno »ofenzivo«, sekretar CK ZDPP Vitcld Jarosinski pa je izjavil, da bo prihodnji, deveti plenum CK ZDPP razpravljal poleg ideoloških vprašanj, predvsem o delavskih svetih.
Delavska demokracija je torej pognala globoke korenine na Poljskem, delavski razred si je tamkaj kot eno najpomembnejših pravic priboril pravico do samoupravljanja. To spoznanje, ki je izraslo iz potreb samih, iz nujnosti gospodarskega in političnega položaja, daje tudi trdnost in neomajno perspektivo prihodnjega razvoja delavske demokracije na Poljskem.
Za poljski delavski razred je cilj jasno in nedvoumno začrtan. Vprašanje je samo, po kateri poti bi ga bilo najlaže doseči. Poljske izkušnje v teh naporih bodo nedvomno pomembne, ne samo za ustvarjanje socialistične demokracije na Poljskem, pač pa bodo z novimi rešitvami in metodami obogatile izkušnje mednarodnega delavskega gibanja.
MARTIN TOMAZlC
.J
kratko, vendar zanimivo
V NEDELJO VELESLALOM
NA KRVAVCU
V nedeljo, 31. marca bo na Krvavcu tradicionalni med-društveni veleslalom, ki ga prireja Športno društvo »Triglav« iz Kranja. Člani, članice in mladinci bodo tekmovali za prehodni pokal Planinskega društva Kranj. Ta pokal pripada do sedaj SD »Triglavu« iz Kranja. Start tekmovalcev bo ob 10. uri. Z dograditvijo žičnice na Krvavec bodo smučarji dobili novo smučarsko postojanko, ki bo v kratkem času dostopna vsakomur. Zato pričakujejo tudi napredek smučarskega športa na Gorenjskem.
SMRT POD VOZOM
Dne 24. marca ob 8. uri zjutraj je odšel Jože Pavec iz Poženka v Cerklje. V družbi Franca Šumenj aka se je tisti dan s kolesom ustavil tudi pri posestniku Rudolfu Erzarju v Pšenični polici. Šumenjak je Jožeta Pavca Ob odhodu odpeljal na svojem dvovprežnem vozu proti Cerk-ljaim. Ob 21.30 uri pa so našli Jožeta Pavca mrtvega ob cesta. Cerklje-Pšenična polica. Zdravnik je ugotovil, da ima zdrobljen desni rebrni koš in udarec na levi strani reber. Sklepajo, da je med vožnjo padel z voza in da je šlo preko njega kolo. Pokojnik je bil oče 7 otrok. Preiskava se še nadaljuje.
OBETA SE VODIČ MESTA KRANJA«
27. marca je bil v sejni dvorani OLO Kranj občni zbor Turističnega društva Kranj, ki se ga je udeležil tudi tajnik Turistične zveze Slovenije tov. Ma-tajc. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je društvo v zadnjih letih preživelo krizo ter da ni toliko samo krivo, čeprav ni bilo posebno agilno, temveč je glavni vzrok pomanjkanje finančnih sredstev. V tem letu je ljudski odbor dodelil dotacijo 300.000 din, kar bo društvu velika pomoč pri nadaljnjem delu. Sklenili so, naj turistično društvo čimprej izda brošuro »Vodič mesta Kranja«. Društvo bo tudi pokrenilo živahno akcijo za pridobivanje tujskih sob pri privatnikih, ker jih v gostinskih obratih za prehodne goste ni dovolj na razpolago.
LOKOMOTIVA GA JE POVOZILA
Dne 27. marca ob 20.59. uri je prišlo do težje nesreče na železniški postaji v Lescah. Ko je pripeljal potniški vlak številka 918 na tretji tir, je strojevodja Tvrdi vozil stroj št. 28066 po drugem tiru s postaje Lesce proti Radovljici. Približno 10» metrov od železniške postaj« Lesce je stroj povozil 20-letnega delavca Dimitrija Velikcnja iz Dvorske vasi.  Ponesrečenec je
hotel čez tire in stroja verjetno ni videl. Kolesa so mu odrezala obe nogi nad koleni in levo roko nad zapestjem. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnišnico na Jesenice. Po zadnjih sporočilih bo ostal pri življenju. Nesrečo je zakrival sam. -JS-
GOZDNI POŽARI
Dne 23. marca ob 13.45. uri je je nastal požar nad železniško postajo na Jesenicah. Bil je hitro pogašen. Naslednji dan okrog 16. ure je ponovno pričelo goreti. Pri gašenju je sodelovalo številno prebivalstvo z Jesenic, prišli pa so tudi gasilci iz Mojstrane. Pogorelo je okoli 5 ha grmičevja.
V nedeljo okrog šestih zvečer je ob železniški progi Jesenice— Gorica v soteski nad žago lokomotiva zanetila požar. Ogenj se je razširil visoko v hrib v smeri Pokljuke. Gasilski četi z Bleda in Bohinjske Bistrice sla požar lokalizirali, nista pa ga mogli pogasiti, ker so jih ovirale pečine. Z.
Delo občinskih organov
PRI UREJANJU TARIFNE POLITIKE" (Nadaljevanje i 1. strani)
merov, v katerih so se sindikalne podružnice uspešno uprle škodljivim težnjam pri zvišanju oziroma reviziji tarifnih postavk, ki so bile v nasprotju s prejetimi stališči višjih sindikalnih vodstev (Centralnega sveta, RS in OSS).
Občinski sindikalni sveti so na priporočilo OSS v Kranju zahtevali OCf vseh sindikalnih podružnic, naj pismeno -poročajo o poteku in rezultatih revizije tarifnih postavk ozirema tarifnih pravilnikov. Ta poročila služijo tudi komisiji Okrajnega sindikalnega sveta pri razpravi in sklepanju o potrditvi posameznih tarifnih pravilnikov. Vztraja se celo na. tem, da se da pritrditev šele, ko sindikalna podružnica tako poročilo predloži. Pri tem pa bedo morali občinski sindikalni sveti seveda aktivneje skrbeti za to, da bodo ta poročila pravočasno zbrana, da se zaradi tega ne bi zavleklo potrjevanje tarifnih pravilnikov.
Občinske organe tarifne politike čaka torej obsežno področje dela. Le s krepitvijo teh organov in pa organov delavskega upravljanja v podjetjih bo moč zagotoviti uveljavljanje take tarifne politike, ki bo uspešno in ugodno vplivala na produktivnost dela. C. B.
RODITELJSKIH SESTANKIH
Roditeljski sestanki so ena izmed oblik dela šole s starši. Glavni namen roditeljskih sestankov naj bi bil — z nasveti pomagati staršem pri vzgoji otrok. Vendar se ponekod razgovori na teh sestankih še vedno omejijo na ozek pogovor o ocenah otrok, so še tako enostranski, da ne opravljajo svoje osnovne vzgojne vloge. Povprašali smo, kaj sodijo o roditeljskih sestankih:
Predsednik šolskega odbra II. gimnazije v Kranju: »Prav gotovo so roditeljski sestanki zelo pozitivna oblika dela šole s starši. Pri nas smo, kadar smo sklicali roditeljske sestanke, pripravili tudi predavanja za starše o vzgoji otrok, usmerjanju v poklice, odnosih v družini itd. Starši kažejo veliko zanimanje za roditeljske sestanke. Menim pa, da bi včasih na kak .sestanek prišli lahko tudi otroci, da bi se tako skupno pomenili. Seveda bi bilo to mogoče le tam, kjer so otroci že starejši.«
Ravnatelj III. gimnazije v Kranju: »Pri nas imamo dve vrsti roditeljskih sestankov. Dva sestanka letno organiziramo skupno za vse starše, kjer govorimo o vzgojnih problemih, težavah šole, o družini itd. Po prvi in tretji redovalni konferenci pa
skliičemo roditeljske sestanke, kjer se menimo tudi o ocenah dijakov. Reči moram, da je uspeh lep, ker sestanki niso usmerjeni izključno na pogovor o učnih uspehih. Težava pa je v tem, ker se starši zaradi prezaposlenosti, predvsem tam, kjer sta v službi oče in mati, ne posvetijo dovolj otrokovi vzgoji. Zaradi premajhnih prostorov pa staršem ne moremo ustreči, da bi vsi otroci hodili v šolo dopoldne. Udeležba na sestankih je 90 do 95%. Prav pa bi bilo, da bi na roditeljske sestanke hodilo tudi več očetov.«
Oče dijaka na I. gimnaziji v Kranju: »Roditeljski sestanki so vsekakor zelo potrebni. Vendar menim, da se na teh sestankih premalo resno obravnava celotna problematika vzgoje otrok. Vse stvari se obravnavajo preveč osebno in se v glavnem sukajo okrog učnih uspehov otrok. Dobro bi bilo tudi, da bi se vodstva šol posvetovala s starši, katera dan bi bil za te sestanke najbolj primeren. Včasih pa bi bilo morda koristno, da bi sestankom prisostvovali tudi dijaki, seveda bi bilo možno to le v višjih razredih gimnazije in na strokovnih šolah, kjer so otroci že starejši.« Lj.
USPEŠNO DELO RK KAMNIK
Na nedavnem občnem zboru RK Kamnik so ugotovili, da je v lanskem letu obiskovalo zdravstvene tečaje 171 deklet. Društvo je pokazalo posebno živahno dejavnost ari izbiranju in razdeljevanju hrane. Lani je bila ustanovljena postaja prve pomoči v Motniku, zdaj pa imajo v načrru še postaji na Selih in v Črni. Udeleženci so predlagali, naj bi v občini ustanovili izdelovalnico sadnih sokov.
Z.
PRIPRAVE NA VOLITVE DS V ŽELEZNIKIH
Pred dnevu je Občinski sindikalni svet v Železnikih sklical razširjeno sejo z zastopniki vseh sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij ZKS iz podjetij. Na posvetovanju so razpravljali o pripravah na volitve delavskih svetov. -ak
RAVNATELJI SOL IN VODJE PREDVOJASKE VZGOJE SO SE SESTALI
Pred dnevi so se sestali na Jesenicah ravnatelji šol in vodje pred-vojaške vzgoje, da bi organizirali akcijo za vstop mladincev v JLA. Predlagali so sestanke s starši, na katerih bi jim pojasnili potrebo po sposobnem naraščanju v naši armadi. Pni rej ali bodo tudi strokovna predavanja po šolah in ekskurzije v bližnje garnizone. S.
TEČAJ ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA
Predstavnice Zavoda za napredek gospodinjstva iz Kranja so organizirale na Dovjem celodnevni tečaj o uporabi električnega peče-njaka in električnega mešalca v gospodinjstvu. Koristnega tečaja, ki je trajal pet ur, se je udeležilo okrog 30 gospodinj z Dovjega in iz Mojstrane. -zk
KORISTNA PREDAVANJA O MLEKU
Uprava Zadružne mlekarne iz Kranja je v četrtek organizirala na Visokem, v Predosljah in v Šenčurju sporazumno s tamkajšnjimi kmetijskimi zadrugami poučna predavanja o mleku, o higienskem ravnanju 7. njim, o odkupni ceni itd. Kmetovalci so bili s predavanjem zadovoljni, le udeležba je bila premajhna. Cr.
KUHARSKI TEČAJ KZ DOVJE-MOJSTRANA
V gostišču Turističnega društva Dovje-Mojstrana že dalj časa traja kuharski tečaj, ki ga je pripravila Kmetijska zadruga za svoje članice. Vendar so udeležbo na tečaju omejili tako, da se n. pr. nekmečko dekle ni moglo priglasiti v tečaj. Zato je treba pohvaliti Društvo žena, ki je že tudi končalo s pripravami za nov kuharski tečaj, kjer ne bo nobenih podobnih omejitev.
-zk
Kranj, 29. marca 1.057
CAan Gorenjske 3
VOLIVCI V LASTNEM IKTERESU
SODELUJEJO PRI UREJANJU KOMUNALNIH ZADEV
Krajevni odbori v kranjski občini se dobro uveljavljajo kot družbeni organi lokalne skupnosti
V 22 krajevnih odborih v kranjski občini je 136 odbornikov, med njimi 21 odbornikov ObLO. Večina odbornikov je kmetov, ni pa •ned njimi niti enega mladinca in le ena sama ženska.
Krajevni odbori v tej občini — ugotovitve, misli in podatke povzemamo iz poročila in razprave na zadnji seji ObLO — večina bolj ali manj uspešno opravljajo svoje naloge, zlasti na komunalnem področju. Vsak krajevni odbor je imel v enem letu povpreč-" n° Po 8 sej; že to dokazuje njihovo resno voljo, da bi temeljito urejali krajevne zadeve.
Največ so se krajevni odbori kot organi krajevnega samoupravljanja ukvarjala s cestami, gozdnimi poti, razsvetljavo, urejanjem kopališč, razen tega pa so posredovali Mnenja in predloge za urejanje socialno -skrbstvenih zadev.
Občina je dala nekaj sredstev, volivci pa so dodali še svoje
Občinski ljudski odbor je lani dodelil krajevnim odborom za njihove komunalne potrebe v gotovini nekaj več kot 3,600.000 din fea elektrifikacijska in druga dela pa še ka-kih 8 milijonov). Ta sredstva seveda niso zadoščala, zato so se mnogi krajevni odbori Povsem pravilno usmerili v to, da so volivce pridobili za to, da so s prostovoljnim Qelom in materialom bistveno povečali skupno vrednost opravljenih komunalnih del. Na 9 način je bilo lani vloženih v komunalna dela od volivcev še okrog 7,300.000 din.
Krajevni- odbor Trstenik, ki je bil zlasti prizadeven, je uvedel krajevni samoprispevek za zgraditev vodovoda. Tamkajšnji volivci so prevzeli obveznosti v denarju in materialu v vrednosti 2,700.000 din. Krajevni odbor J »vernik je bil lani delaven pri elektrifikaciji vasi Čepulje, Lavtarski vrh in Planica, k čemur so volivci prispevali s prostovoljnim  delom  in  materialom vrednost
1,850.000 din. Krajevni odbor v Beli je pridobil volivce za ureditev ceste Sp. in Zg. Bela, tako da je bilo moč vzpostaviti avtobusno zvezo. Krajevni odbor v Preddvoru je zainteresiral prebivalce za elektrifikacijo Preddvora in okolice; volivci so prispevali okrog 750.000 din. Volivci na področju krajevnega odbora Besnica pa so za elektrifikacijo prispevali v materialu, prostovoljnem delu in denarju vrednost 187.000 din.
Krajevni odbori naj bi imeli sagotovljeno minimalno materialno osnovo
Sredstva, ki jih je prispeval Občinski ljudski odbor Kranj za potrebe krajevnih odborov, so bila torej zelo rentabilno naložena; njihovo vrednost so krajevni cdbori oziioma volivci izdatno povečali. Vendar sredstva lani niso bila dovolj sorazmerno razporejena, ker občinski ljudski odbor v račetku lanskega leta še ni imel zadostnega vpogleda v komunalne potrebe krajevnih odborov. Izkušnje bodo leto6 omogočile pravičnejšo razdelitev teh sredstev na posamezne krajevne odbore. Pričakovati je namreč, da bo občina tudi letos dodelila krajevnim odborom sredstva, kolikor ji bodo dopuščale možnosti. V razpravi na občinski seji smo slišali tudi predloge, naj bi bili krajevni odbori soudeleženi na dohodkih občine, kar bi jih vzpodbujalo, da bi skrbeli za redno vplačevanje predvidenih dohodkov. Zelja je, da bi krajevni odbori že v začetku leta vedeli, na kolikšna sredstva bodo čez leto lahko računali. V nekaterih drugih občinah oziroma okrajih pa obstojajo celo tehtni predlogi, naj bi uzakonili obveznost občin, da zagotovijo krajevnim odborom vsaj minimalna sredstva. Upoštevati pa je treba pri tem seveda tudi to, da spričo skoraj enake proračunske situacije kot je bila lani, občina Kranj tudi letos ne bo mogla nuduiti krajevnim odborom zadostnih sredstev. Zato bo treba še nadalje zainteresirati volivce za sode-
LETOŠNJI IZVOZ
Tekstilna industrija na prvem mestu
Q
ORENJSKE
V gospodarstvu Gorenjske, ki se od leta leta lepše razvija, zavzema čedalje bolj pomembno mesto izvoz najrazličnejših izdelkov
estre industrijske strukture naših podjetij.
!udi v letošnjem letu predvideva okrajni
ružbeni plan povečanje izvoza za 15,6 Vo, da-s^"avno se je že lani, v primerjavi z letom l95|5 povečal izvoz za 33,2 •/••
Izboljšano stanje na inozemskih tržiščih "° v znatni meri vplivalo na povečani izvoz, Predvsem tekstilne in kovinske stroke.
v« upoštevamo devizni tečaj 300 dinarjev Za en dolar, potem bodo podjetja tekstilne |ndustrije izvozila letos za 616,394.000 dinarjev blaga, »Železarna« z Jesenic kar za 531 nulijcnov 803 tisoč dinarjev, lesno industrijska podjetja in obrati za 474,898.000 dinarjev, elektroindustrija za 239,588.000 dinarjev, 'ndustrija usnja in obutve za 204,568.000 di-narjev, kovinska industrija za 87,402.000 dinarjev ter industrija gradbenega materiala 2a nekaj več kot 4 milijone deviznih dinarjev.
Na seznamih izvoznih izdelkov bodo tudi •etos slej ko prej že v inozemstvu znani izdelki elektroindustrije, ki jih proizvaja »Iskra« v Kranju. Tudi kakovostna jekla Železarne z Jesenic bodo prišla letos v pre-Cejšnjih količinah do inozemskih kupcev, "oljši časi oziroma ugodnejše tržne razmere bodo vplivale letos tudi na povečani izvoz tekstilne industrije, ki bo izvozila v pretežni jneri na inozemskih tržiščih že priznane bombažne tkanine in platno. Tudi podjetje »Marmor« iz Hotavelj bo letos, kljub še organi-2acljsko in tehnično neurejenemu odkupu Marmorja, izvozilo nekaj več tega dragoce-nega kamna kot lani. Od podietij kovinske stroke bodo največ izvozile Tovarna kos in srpov iz Tržiča, »Veriga« iz Lesc, »Pilarna« ^ržič in »NIKO« iz Železnikov. Tudi za podjetja usnjarske stroke so letošnje izvozne Možnosti precej večje od lanskih, zlasti ker Se je odprlo vzhodnoevropsko tržišče.
Na letošnjem seznamu izvoznih izdelkov Gorenjske pa bo manjkala »postavka« celuloza in papir - izdelkov, ki so kritični tudi za naše gospodairstvo. Zato jih letos ne bomo izvažali.
To je le okvirni načrt letošnjega izvoza gorenjskih podjetij. Delovni kolektivi in vodstva podjetij pa bedo morali vložiti vse sile, da bi predvideni načrt izvoza tudi izpolnili, kajti cd tega v znatni meri zavisi tako izpolnitev letošnjega družbenega plana kranjskega okraja, kakor tudi uspeh celotnega gospodarstva Gorenjske.
I. A.
lovanje pm urejanju krajevnih komunalnih zadev ter slediti vzgledu krajevnega odbora Trstenik, ki se je z uvedbo krajevnega samoprispevka zelo uspešno lotil gradnje vodovoda. Ob tem naj se začne razjasnjevati tudi vprašanje, kolikšne so pri opravljanju raznih krajevnih komunalnih del, ki so v korist tamkajšnjega kraja, obveznosti -tamkajšnjih volivcev na eni ter občine in širše skupnosti na drugi strani. Doslej namreč ta vprašanja ponekod še zelo nejasno pojmujejo ter skušajo tu in tam prevaliti vso obveznost samo na občino oziroma skupnost, ne da bi pri urejanju lastnih problemov kraji tudi sami sorazmerno pomagali.
Delo krajevnih odborov na drugih področjih
Krajevni odlbori naj bi se bolj lotili tudi urejanja krajevnih gospodarskih zadev. Marsikje bi lahko dosti storili za izboljšanje preskrbe, trgovine, gostinstva, vnovčevanja kmetijskih pridelkov (na primer mleka), umnega izkoriščanja pašnikov, sadovnjakov ipd.
To je ena plat dejavnosti krajevnih odborov. Druga plat je opravljanje zadev s področja socialnega skrbstva, varstva družine In otrok, kulturno - prosvetnega dela ipd.
Krajevni odbori v kranjski občini so dajali v glavnem mnenja in predloge za rešd-tev žgočih socialnih zadev; na področju varstva družine so predlagali skrbnike ali ureditev hujših družinskih primerov. Le redki krajevni odbori pa so se ukvarjali tudi s problemi kulturno - prosvetnega in vzgojnega dela kot n. pr. krajevni odbor v Goricah, ki je s sodelovanjem Svobode priredil več predavanj za izobraževanje mladine in drugih prebivalcev. Zlasti je omeniti zelo pozitivno vlogo nekaterih krajevnih odborov, ki že nekaj časa delajo na uvedbi pošolskega izobraževanja kmečke mladine, to je na uvedbi kmetijsko nadaljevalnih šol. Med te sodijo krajevni odbori v Dupljah, Mavčičah, Bes-nici, Preddvoru, Zabnici in Goricah. Tudi sestavi in delu šolskih odborov so nekateri krajevni odbori že začeli posvečati pozornost. Še bolj pa bo to potrebno v bodoče, ko bo šolska reforma terjala tudi od krajevnih faktorjev dokaj pomoči.
Tesnejši stiki iz družbenimi organizacijami
Stiki in sodelovanje krajevnih odborov z množičnimi organizacijami pa je v splošnem še nezadostno, kar otežkoča uresničevanje raznih akcij. Tako je v kranjski občini znan doslej le en sam primer (Predoslje), da je krajevni odbor sodeloval s komisijo Rdečega križa za male asanacije. O tem, dai so uspešno sodelovali z raznimi drugimi množičnimi organizacijami, so poročali le krajevni odbori Gorice, Voklo in Naklo.
M. Z.
Kot en mož so prijeli za krampe in lopate
V LESCAH GRADIJO NOV MOST Na cesti Lesce—Bled so za-eN pripravljati dela za nov že-,e*obctonski most. Pričakujejo, ^ bo §e letos dograjen. Seda-nj* most resno ogroža varnost prt>meta,   zaradi   tega  je bila ^estna uprava prisiljena zabte-
stl    đa S° potniki izst°Pali zla" 12 večjih avtobusov in šli Peš y
' *-a težja tovorna vozila pa ,  v°2 tudi nekaj časa ni bil
a°VoH«»
naj dokler niso
"Jnejših popravil.
opravili -jb
Dopisujte v »Glas Gorenjske«
Leta 1953 smo na Trsteniku zgradili novo šolo. Kako smo z veseljem hodili gledat in občudovat tako moderno šolo. Ponosni smo bili vsi — stari, mladi, posebno pa mi pionirji in cicibani.
Ali kako ameti lepo šolo brez vode? To je bila skrb našega odbora in sploh oblasti. Rodila se je misel o gradnji vodovoda. Začeli so se sestanki. Izvolili so vodovodni odbor. Velikokrat so se zbrali Trsteničani in okoličani na sestankih. Kako dobiti denar, kako se bo delalo? Veliko je bilo prerekanja, kako bo ta mala trsteniška okolica zmogla vodovod. Dobili so studenec, ki izvira v vznožju Storžiča pod Kozjekom. Ali z dobro voljo in s pomočjo naše oblasti se je premagalo vse. Pozimi leta 1956 so prišli inženirji in zakoličili progo do vseh vasi. 1. marca tega leta se je začelo kopati. S strahom so ljudje gledali, kakšne smreke bo treba izkopati. Tudi štorov so se bali. Najhujši strah pa so bile skale. Ze so zapeli krampi in dvignile so se lopate. Močnim kmečkim in delavskim rokam se ni uprla nobena smreka in ne naj debelejša skala. Kopali so po 1 m, 1 in pol metra, 2 metra. Tudi čez 3 metre globoko. Včasih je bilo zelo nevarno. Franc Pcdaikar iz Trstenika je komaj ušel iz tega globokega jarka. Lepo je iti pogledat, kako z veseljem kopljejo očetje, fantje, dekleta, otroci
in tudi pridnih mamic ne manjka. Pridni prostovoljci so v 14 dneh izkopali 1000 m dolgo progo. V četrtek 7. marca je pritekla že voda iz zajemal-nika v prvi rezervoar. Ljudje občudujejo, kako se more toliko narediti v tem kratkem času in položiti toliko cevi. Dobra volja je pa res najbolja. Naši starši delajo z mislijo, da bodo imeli njihovi otroci in bodoči rodovi boljšo vodo kot so jo imeli oni. Saj imamo večkrat bolj podobno mlakuži, kjer se kopljejo žabe in pupki, kakor pa pitni vodi. Potok Stražnica, ki teče skozi Trstenik, Pangeršico in Tenetiše dobi poleti vso nesnago. V to vodo gonijo napajat govedo. Pomeša se s kravjimi odpadki. Najbolj nesrečna vas glede vode so Čadovlje. Tam imajo samo vodnjake. Poleti, ko je suša ali pozimi, ko pritiska hud mraz, pa jo moramo voziti iz sosednje vasi Zabelj. Je pa tudi tako slaba, da so Zabijani zase naredili vodnjake. Groza bi bila, ako bi v Čadovljah v suši začelo goreti. Zatorej le naprej z delom. Zahvala gre vodovodnemu odboru, ki bo moral še veliko večerov presedeti na svojih sejah. Predsedniku Občinskega ljudskega odbora tov. Hafnerju in predsedniku SZDL tov. Koširju Martinu se moramo tudi zahvaliti. V vasi pa je najbolj požrtvovalen Jože Gregorc, ki vse organizira. Cvetka Kern, 6. razred, Trstenik
C LA S
NOVA UREDBA O DELITVI SKUPNEGA DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
V torek je Zvezna ljudska skupščina med drugim sprejela tudi odlok o spremembah in dopolnitvah letošnjega zveznega družbenega piana. V teh spremembah je zajeta tudi nova delitev skupnega dohodka gospodarskih organizacij.
V svoji obrazložitvi je predsednik odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta Mijalko To-dorović dejal, da so te spremembe v sistemu delitve dohodkov sestavni del ukrepov, ki naj pospešijo stabilizacijo gospodarskega razvoja. Ta uredba bo omogočila izdatnejše uveljavljanje delavskih svetov in komun ter povečanje proizvodnosti dela.
KOLIKO  TARIFNIH  PRAVILNIKOV JE POTRJENIH
Od ?04 tarifnih pravilnikov, kolikor jih bodo revidirala podjetja v kranjskem Okraju, jih je bilo predloženih pristojnim organom do 22. t. m. 55%. Od teh so predložila 88 % industrijska, 100 % gozdarska, 33 % gradbena, 33 % prometna, 100 % komunalna, 59 % trgovska, 37 % obrtna in 44 % gostinska podjetja. Ti odstotki opozarjajo, da bi morale zlasti pristojne zbornice bolj pomagati manjšim podjetjem (obrtnim, gostinskim, trgovskim, gradbenim itd.), ki nimajo dovolj strokovnega kadra, ki bi se znal hitrejše lotiti naloge.
Od skupnega števila 304 tarifnih pravilnikov je bilo do 22. t. m. potrjenih v kranjskem okraju 37 %, kar je relativno največji odstotek potrjenih pravilnikov, če ga primerjamo z odstotki potrjenih pravilnikov v drugih industrijsko razvitejših slovenskih okrajih. V LR Sloveniji je bilo do 22. t. m. potrjenih v povprečju okrajev 26,5% pravilnikov. Pristojne komisije v kranjskem okraju pa so dotlej zavrnile 17 ali 6 % tarifnih pravilnikov.
PRIPRAVE NA LETOŠNJI »GORENJSKI SEJEM«
Za letošnji »Gorenjski sejem«, ki bo v Kranju od 19. do 29. julija, so priprave že v polnem teku. Uprava sejma razpolaga že tudi s prvimi prijavami. Čeprav je do otvoritve še skoraj štiri mesece, upajo, da bo odziv razstavljalcev letos še večji kot lani.
Doslej so se prijavila naslednja podjetja: podjetje »Kamnik« iz Kamnika, »Inteks«, »Standard«, »Klasje« in »Zadružna mlekarna« iz Kranja, podjetje »Alko« iz Ljubljane, »Motor« iz škofje Loke. Svojo udeležbo je prijavilo tudi podjetje »UKO« iz Krope, ki bo na sejmu bržkone tudi prodajalo svoje umetno kovaške izdelke. Letošnje gospodarske prireditve pa se bo udeležilo tudi podjetje »NIKO« iz Železnikov, ki bo po reklamnih cenah prodajalo obiskovalcem gospodinjske mikserje, šestila, namizne ventilatorje in elektromotorje za gospodinjstvo in gospodarstvo.
Zvedeli smo tudi, da bo v okviru letošnjega VIL Gorenjskega sejma tudi posebna, lepo pripravljena Turistična razstava in prav tako posebna razstava Ljudske tehnike.
Kot kaže, bo tudi letošnji Gorenjski sejem mikavna gospodarska prireditev Gorenjske.    I. A.
V KRANJSKI IN ŠKOFJELOŠKI OBČINI 154 PRIMEROV KRŠITVE DELOVNE ZAKONODAJE Okrajna posredovalnica za delo v Kranju je pri pregledu v podružnicah Zavoda za socialno zavarovanje v Kranju in škofji Loki ugotovila, da precej gospodarskih organizacij v teh dveh občinah ne spoštuje načela delovne zakonodaje. V kranjski in škofjeloški občini je 154 podjetij družbenega in privatnega sektorja kršilo uredbo o oskrbnini delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju, dalje niso pravočasno prijavljali prenehanja delovnega razmerja, prostih delovnih, oz. učnih mest itd. Od 1. januarja do 28. februarja letos je bilo 6G9 na novo prijavljenih delavcev in uslužbencev pri podružnici Zavoda za socialno zavarovanje Kranj in škofja Loka. V tem čar.u pa niso prijavili pri občinskih posredovalnicah za delo 199 prostih aH izpraznjenih delavskih in uslužben-skh mest, brez napotnic organov za posredovanje dela pa so zaposlili 188 oseb. V nezakonitem roku nad 8 dni pa so prijavili pri pristojni podružnici Zavoda za socialno zavarovanje 197 oseb. Od 333 odjavljenih zavarovancev v času od 1. januarja do 28 februarja letos pa niso gospodarske organizacije poslale poročil o prenehanju delovnega razmerja za 268 oseb. 49 zavarovancev pa pri pristojnih podružnicah Zavoda za socialno zavarovanje niso odjavili v, zakonitem roku osmih dni.
14.
GASILSKI DOM V KOMENDI
V Komendi bodo zidali nov gasilski dom. Ko-mendski gasilci so sicer hoteli popraviti in razširiti sedanji dom, ki je v zelo slabem stanju, pa v svojih prizadevanjih niso uspeli. Dom leži namreč na ostrem cestnem ovinku, ki ga bodo pri uravnavi ceste odrezali, pri tem pa bodo morali podreti zgradbo. Novi dom bo prostornejši in lepši. Člani bodo opravili mnogo prostovoljnega dela.
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME LESCE BO OBNOVILA STROJNI PARK
Tovarna industrijske opreme Lesce že leto dni serijsko izdeluje svoje proizvode. Podjetje predvideva, da bo do konca leta izdelalo 80 avtomatskih regulatorjev in pripadajočih instrumentov. Doslej jih je izdelalo 51 in jih dobavilo predvsem železarnam. Zdaj je v dogovoru še z nekaterimi tovarnami, marsikatero podjetje pa za uvedbo avtomatske regulacije nima denarja, četudi je na ta način možno prihraniti 10 do 25 odstotkov premoga.
Podjetje ima težave z zastarelim strojnim parkom, ker ne more dovolj precizno izdelovati serijskih proizvodov. Zaradi tega svoje izdelke včasih s težavo prodaja. Tovarna je že zaprosila investicijsko banko za dolgoročni kredit, ki ga bo uporabila za obnovo strojnega parka. Proizvodnja se bo potem povečala; letno bodo lahko izdelali 200 avtomatskih regulatorjev ter povečali tudi število ostalih izdelkov. S. J.
4HG
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218. naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
MALI OGLASI
Od privatnikov malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom.
Cena malih oglasov je? Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 % popusta.
Prodam cea 1 ha gozda v neposredni bližini Jesenic, v katerem imam sečno dovoljenje za gradbeni les. Naslov v upravi lista.
Prodam 6odove in gostilniški inventar. — Gostilna Beksel.
Seno, otavo in lucerno prodam. — Slane, Preddvor.
Več komadov nosilk (traverz) ter os (velno) premera 90 mm in dolgo 3 m ugodno prodam. Ponudbe oddati na upravo lista.
Prodam 12 AZ panjev močnih in zdravih čebel. — Primskovo 216.
Prodam za 6000 din že odobren načrt za visokopritlično 9 krat 8 m veliko stanov, hišo. Načrt se sme uporabiti tudi drugje. — N&Slov v upravi lista.
Prodam kravo s prvim teletom. Eržen Ciril, Sp. Besnica 41.
Prodam debelinski poravnalni stroj s krožno žago in vrtalni stroj. Boncelj Anton, mizarstvo, Duplje 140.
Prodam stavbno parcelo na Velikem hribu pri Kranju. Naslov v upravi.
Po ugodni ceni prodam nov zapravljivček. Naslov v upravi.
Prodam motorno kolo 98 cem v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista.
Prodam 3000 kom. zidne opeke. Mezek Anže, Stražišče 42.
Zelo ugodno prodam zazidljivo ograjeno parcelo na lepem kraju predmestja Kranja. Voda ln elektrika na parceli. Klane it. 121.
Poceni prodam zazidljiv desni štedilnik z bakrenim kotlom. Primskovo 19.
Prodam skobelno mizo (ponk) ali zamenjam za deske. — Kun-čič Franc, Strahinj 89 pri Naklem.
Prodam motorno kolo »Tri-umph« 250 ccm. Rozman Ciril, Cešnjica št. 5, p. Podnart.
Prodam motorno  kolo DKW
200 ccm. — Kašelj Janko, Cešnjica št. 6, p. Podnart.
Kupim krojaški šivalni stroj. Naslov v upravi lista.
Sprejmem mizarskega pomočnika. Naslov v upravi lista.
Mestna klavnica Kranj sprejme v službo zdravo žensko, poročeno, srednjih let kot snažilko in kurirko. Nastop 1. aprila. — Plača po tarifnem pravilniku. — Mestna klavnica Kranj.
Več trgovskih vajencev za svoji poslovalnici v Kranju in Tržiču sprejme Gorenjska ob-lačilnica Kranj — Cankarjeva 10. Interesenti naj se oglasijo OGebno pri upravi podjetja.
Podpisana A. T., gospodinja iz Prtovča preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla o Tolar Marici iz Podlonka in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Tolar Antonija.
Preklicujem vse besede izrečene o Jasna liku Jožetu, Gosteče 12. — Bernard Marija, Gosteče.
Planinsko društvo Tržič razpisuje mesto oskrbnika po.st.o-Ijanke »Dom pod Storžičem« za  čas od  1. maja do 30. sep-
tembra 1957. Prošnje naj interesenti pošljejo Planinskemu društvu Tržič do 15. aprila 1957 s kratkim življenjepisom in podatki o strokovni izobrazbi. — Prednost imajo zakonci-upoko-jenci, občani občine Tržič in okraja Kranj.
Obmejno državno gostišče na Gorenjskem išče pošteno uslužbenko za strežbo gostov. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi lista.
Podpisana Pikon Štefka iz Boh. Bistrice 187, preklicujem vse neresnične govorice izrečene zoper Bizjaka Vinka iz Bohinj. Bistrice 187. — Vse to obžalujem in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Prodam železen štedilnik. — Covzar Marica, V. Rupa, nova hiša.
ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega dragega   očeta,   starega očeta, tasta, strica
LOVRA MARINŠKA k zadnjemu počitku, prisrčna hvala. Težka je bila izguba, a sočustvovanje množic, ki so tiho prihajale, da se še poslednjič poslove od našega očeta, nam je lajšalo bol. Prekrasni govor, ki je tako ganljivo opisal pokojnikovo življenjsko pot, nas je vse pretresel. Nikdar ne bomo pozabili čustveno izpetih pesmi na-kelskih fantov, hvaležni smo tolikim stanovskim tovarišem pokojnika, ki so prišli od vse povsod.
Prav posebna hvala duhovnemu spremstvu, zdravnikoma primari j u dr. Brandsteterju in dr. Fajdigi, zlasti pa Staretovi mami, ki je očetu nesebično stregla in mu lajšala težke ure. Tern potom se tudi iskreno zahvaljujemo za vsa pismena ali ustme-no izražena sožalja, ter poklo-nitev prekrasnih vencev.
Težko prizadete družine: Ma-rinšek, Kuhar, Rekar, Masterl, Čerin, Jenko in Bohinc.
Naklo, Stražišče, Kranj, St. Vid, Medvode, Duplje, Inns-bruck.
24. marca 1957.
ZAHVALA Vsem, ki ste ob težki Izgubi naše drage, nepozabne mame
ANTONIJE MUHOVEC sočustvovali, jo v tako lepimi številu spremili na njeni zadnji poti in obložili njen grob s svežim cvetjem — iskrena hvala. Posebno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini iz Radovljice in z B režij.
Žalujoče družine Muhovec -Praprotnik - Pogačnik Črnivec, 26. marca 1957.
OBJAVE.
Elektrotehnično podjetje v Kranju išče finančnega knji-govodjo-kinjo, lahko začet-nik-ca in eno administrativno moč. — Ponudbe je cd-dati na upravo podjetja.
Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj, telefon 192 obvešča cenjene potrošnike, da razprodaja fižolovke in palic« n paradižnike po znižanih cenah — komad po drin T in 5. Dalje priporoča potrošnikom, da se poslužujejo potrošniškega kredita sa nakup premoga. Kredit bodo dajale banke ln hranilnic« ed 1. 3. do 30. 7. ti. delavcem ln u-službencem s posredovanjem podjetij, uradov in ustanov, ostalim potrošnikom neposredno. Te ugodnosti se lahko poslužujejo tudi potrošnika, kd stanujejo v hišah s centralnim ogrevanjem po hišnih sveidh preko stanovanjske skupnosti. Poslužujte se zgoraj navedenih ugodnosti pravočasno.
Predavanja Predavanje Mladinske univerze bo danes 29. marca ob 19. uri v I. gimnaziji. Borut Mlakar: »Od baklje do televizije«. Predavanje bo spremljal film.
KINO »STORŽIC« KRANJ
29. marca, amer. barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 16., 18. in 20. uri.
30. marca, ital. film »OPROSTI MI«, ob 16., 18. in 20. uri. Tednik: Smrt Moše Pij ada.
?1. marca ob 9.30. uri ameriški barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 14. uri amer. fiim »VESELO UDARI PO SKRBI«, ob 16., 18. in 20. uri ital. film .»OPROSTI MI« — zadnjikrat. Tednik: Smrt Moše Pij ada.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
30. marca, sov j. barvni film »VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKINA«, ob 20. uri.
31. marca, amer. barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »SVOBODA« STRAŽlSCE
30. marca, amer. barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 20. uri.
31. marca, amer. film »VESELO UDARI PO SKRBI«, ob 16., 18. in 20. uri.
KINO NAKLO
31. marca, amer. barvni film »•POT V HOLLYWOOD«, ob 19. uri.
KINO  »RADIO« JESENICE
29. marca, amer. film »ONA IŠČE SREČO«, ob 18. in 20. uri.
30. in 31. marca, angleški film »OČKA, VRNI SE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. — Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma.
KINO   »PLAVŽ« JESENICE
29. marca, avstrij. film »ZDAJ SMO PA TAM«, ob 18. in 20. uri.
30. in 31. marca, amer. film »ONA IŠČE SREČO«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldan ob 10.30. uri matineja mladinskoga filma.
KINO ŽIROVNICA
30. marca, avstrij. film »ZDAJ SMO PA TAM«.
31. marca, avstrij. film »PRIVATNA SEKRETARICA«.
KINO DOVJE MOJSTRANA
30. marca, avstrij. film »PRIVATNA SEKRETARICA«.
31. marca, ameriški barvni film »SIN ALI BABE«.
KINO RADOVLJICA Od 29. do 31. marca, ameriški barvni film »IGRALEC Z MIS-SISSIPPIJA«. — V petek in soboto ob 20. uri. — V nedeljo ob 15.30., 17.30. in 20. uri.
KINO LJUBNO 30.  in  31.  marca, italijanski film »NEHVALEŽNO SRCE«. V soboto ob 19.30. ter nedeljo ob 16. in 18. uri.
KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 29. do 31. marca, ameriški barvni film »CRNI LABOD«.
KINO »KRVAVEC« CERKLJE
30. in 31. marca, amer. film »V KOLORADSKIH KANJONIH«. V soboto olb 20. uri ter v nedeljo ob 16. in 20. uri.
GLEDALIŠČE.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota 30. marca ob 20. uri — gostovanje   na   Visokem pri Kranju — Alojz Remec: »MAGDA«.
Nedelja 31. marca ob 16. uri — izven in za podeželje Armand Salacrou« »NOCl JEZE«.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
V nedeljo 31. marca ob 14.30. in 19.30. uri Karel Capek »MATI« — Zadnjikrat. — Zveze z vlaki ugodne.
ore
0jedetana — kako so začeli Ločani vihati nosove, in to zavoljo dveh ali treh bodic, s katerimi sem jih miniral. Pravijo, če me še enkrat dobe v Loki, da ne bom nikoli več videl Kranja i« Marjane. (Marjani bi morda s tem ustregli!)
Ampak dragi Ločani, če mislite, da vas ne bom nikdar več podrezal, se preklemansko motite! Pa še to: preden koga obdolžite, češ da je meni nesel na nos kakšno stvar, se dobro prepričajte. Smolo imate, da vedno z nedolžnimi obračunate!
<$ Čeprav nerad, moram zapisati, da so delavci pni novih blokih v Škof j i Loki kar dva dni prenašali barako iz enega konca na drugega. Posebno so se pa odrezali s prekrivanjem. V dveh dneh so jo dvakrat prekrili in razkrili.
g) Ko sem včeraj štihal tisto fliko zemlje na našem vrtu, kjer ima Marjana pe-teršilj pa korenje zasajeno, sem se naslonil na lopato, da malo poči jem. Pa me je koj Marjana: »Lej ga, ti, nikar se ne naslanjaj, saj si boš komolce ožulil!«
»Kaj se pa ti na ta kšeft zastopiš,« sem ji zabrusil. »Ce se tisti delavci pri loških blokih takole naslanjajo na lopate, pa se ne ožulijo, menda tudi meni ne bo hudega ...«
© Ampak tistega, ki mi -je zadnjič zvečer pLjusknil skozi Okno spalnice na glavo poln lavor umazane vode, pa vrag pocitraj! Veste — od Kamnitnika sem jo mahal v mesto. Ko sem krevlja'1 po poti za internatom, se je pa usulo, da je bilo kaj. Dva dni sem bil od jeze zelen kot kumara, potem me je pa Marjana potolažila. Veste kako? »Sitnost sitna,«   je rekla.
»Vesel bodi, da te niso s kahlo požegnali!« © Ko sem jo ta večer ves moker prisekal v Kranj, me je nagovoril prijatelj: »Ja, fant, kod si se pa ti fajhtal?«
»V Skofji Loki.«
»Pa ti ni menda zavoljo tega, ker si bil v Loki, pognal dolg nos?«
»Nič ne de,« sem se branil. »Tako dolgega nosa pa le nimam kot Ločani, ki jih je Prešernovo gledališče pretekli teden spet potegnilo za nos. V četrtek bi namreč morali igrati v Loki »Mag-no«, pa je predstava že v drugo odpadla.«
£ No, ker sem Ločane za silo obdelal, se bom spravil na avtomatske tehtnice na nekaterih železniških postajah na Gorenjskem.
Tisto vago na postaji v Lescah bi prodal Odpadu, pa tudi kot hranilnik se ne bi slabo odrezala. — Tisti pleh-nati hudič samo denar jemlje, od sebe pa še fige ne da. Ce pa vsake kvatre enkrat le kakšno karto pljune, zveš pa vse drugo, le svoje teže ne.
$ Kaj pa Jesenice? Kar zanemaril sem jih.
Sv. Florijanu — zaščitniku pred požari sem obljubil debelo svečo, če dopusti, da bo tista baraka, ki krasi pročelje jeseniške postaje, v kratkem pogorela. Navsezadnje tista preperela podrtija res ni Jesenicam v ponos, še manj pa v okras!
£ No, če sem že tako blizu jeseniške postaje, se bom pa zaletel še v tamkajšnjo restavracijo. Tu namreč prodajajo zemlje po 7 dinarjev; da je pa mera polna, so pa pogosto tako trde, kot bi jim že tri ali štirikrat poldne zvonilo. — Kdo bi si mislil, da se žemlje na tako kratiti poti od bližnje  pekarije pa
i c e
do  te restavracije podraže kar za 2 dinarja.
£ Zadnjič me je po dolgem času zaneslo v »Evropo« v Kranju. Tokrat sem obtičal kar v restavraciji. Ko sem ob prijetnem kramljanju s prijateljem srkal žlahtne kapljico (na katero sem precej dolgo čakal), sem postal pozoren na gosta, ki se je kot za stavo presedal na stolu. Čez čas je planil pokonci, zamenjal stol z drugim in sedel. Pa se je znova začelo. Presedal se je kot bi imel pod sabo vročo peč.
»Kaj hudiča menca?« sem pomislil.
Tisti hip je možakar znova šinil kvišku in ponovno zamenjal stol. Ko je sedel, se mu je utrgala tako sočna kletvica, da bi je bil še cigan vesel. Zdaj sem šele razumel, čemu to presedanje in zamenjavanje stolov. — Škripanje stolov mu je oči-vidno cefralo živce — ni vzdržal. Pograbil je plašč in klobuk ter planil skozi vrata. Pravzaprav ne vem, čemu jo je tako jadrno popihal? Ali zavoljo škripaj očih stolov, ali pa zaradi slabe postrežbe!?
© Da ne 'boste rekli, da se na šport figo zastopim, bom pa še tole zapisal. — Tako kšajt športnikov kot so strelci iz Gorenje vasi nad Škofje Loko, pa še nisem videl. V nedeljo, ko so prišli na strelsko tekmovanje v Žiri, so si vtepli v glavo, da bi najboljši od niih»"ih gtW»'p*'' streljal za vso ekipo, ker bi tako zagotovo zmagali, r^raiv'-zaprav — duhovita ideja, za katero jim iz srca čestitam! Priporočam pa jim, da bi v bodoče hranili izdatke za potne stroške ostalih tekmovalcev.
Vas pozdravlja
Vaš Bodičar
GIBANJE PREBIVALSTVA:
Gibanje prebivalstva V ŠKOFJI LOKI Rodile  so:  Ivana Florijančič iz Stare Loke 91 rodila sina Jožeta.
Poročili so se: Alojzij S vol j -šak, polj. delavec in Matilda Dolinar, polj. delavka.
Umrli so: Jože Mrak, Stari dvor 3.
V KROPI
Poročili so se: Janez Lazar, obratovodja in Tončka Kapus, uslužbenka.
V KRANJU Rodile so: Eleonora Lojk, gospodinja — deklico; Rozalija Zmitek, negovalka — deklico; Veronika Meserko, vlagalka — dečka; Ivanka Kralj, kmečka delavka — dečka; Vida Meli-hen, gospodinja — deklico; Ana Lončar, gospodinja — dečka; Ana Benedičič, gospodinja — dečka; Jožica Globočnik, tovar, delavka — deklico; Manija Ru-dež, gospodinja — deklico; Marija Zupan, tov. delavka — deklico; Valentina Bašelj, učiteljica — dečka; Marija Virtnik, čuvaj ka — dečka; Rozalija Meglic, gospodinja — dečka; Alojzija Antolin, gospodinja — dečka; Marija Rogelj, nameščen-ka — deklico.
TRZNI PREGLED
AVTOPROMET
KRANJ
SPREMEMBA VOZNEGA REDA AVTOBUSNE PROGE Golnik — Kranj — Ljubljana
Velja od 1. aprila 1957 dalje
Legenda: 1 — vozi samo ob delavnikih
2 = vozi ob nedeljah in praznikih
1
1
1
1
postaja
1
1
1
1
6.00  6.00    —     —    10.40   18 00   18.00   odh.    GOLNIK   prih.  —   11.40     —    12.30 13.30 20.35 20.35
6.40   6.40  9.00   10.00   11.10   18.30   18.30  odh.    KRANJ   prih. 8.15   11.05   11.05  11.55 12.55 20.05 20.05
7.15 7.15 9.33 10.°5 11.45 19.01 19.05 prih. LJUBLJANA odh. 7.40 10.30 10.20 11.20 12.20 19.30 19.30 Potniki  iz  Preddvora  imajo v Kranju zvezo proti Ljubljani.
Ob delavnikih: odi cd iz Preddvora 6.C5            ctb nede'jah: odhod iz Preddvora 6.00 10.30 18.00
ob de'avnik!lb  prihod v Ljubljano   7.15            ob nedeljah prihod v Ljubljano 7.15 11.45 19.05
ob de'avnik.'h  odhod iz Ljubljane 11.T0    19 30 ob nedeljah odhod iz Ljubljane 19.30
ob delavnikih  prihod v Preddvor 13.00    20.35 ob nedeljah  prihod v Preddvor 20.05
V ŠKOFJI LOKI
Na škofjeloškem živilskem trgu smo v sredo zabeležili naslednje cene: kislo zelje 50 din kilogram, kisla repa 20 din merica, por 7—10 din kom., merica špinače 20 din, radič in motovileč po 25 din merica, regrat 20 dinarjev merica, črna redkev 5 dinarjev kom., korenje 3—6 din kom., peteršilj 10 d:n zavitek, čebula 100 din kg, česen 10 din glavica, jajca 13 din kom., surovo maslo 100 din zavitek (cca 0,25 kg), smetana 150 din liter, sirček 12 din kom., jabolka 35 do 45 din kg, suhi fižol 60 din liter, čebulček 200 din liter.
V KRANJU
V ponedeljek je bilo na živilskem trgu v Kranju precej obiskovalcev. Cene se niso kdo ve kaj spremenile. Jajca so bila
po 13, 14 in 15 dinarjev komad, zato se gospodinje niso ustavile kar pri prvi stojnici. Med solatami je prevladoval regrat, ki so ga prodajali po 20 din merico. Radiča ni bilo toliko kot običajno. Jabolka so šla dobro v prodajo po 40 dinarjev kilogram. Ostale cene: kaša 80 din liter, fižol 60 din liter, korenje 40 din kilogram, zelje 40 do 50 din kilogram, maslo 120 din četrtinka, čebula 100 din kilogram, motovileč 25 din merica, čebulček 350 din kilogram.
Tržni pregled V KAMNIKU
Zadnji tržni dan je bil v Kamniku zelo živahen. Naprodaj je že bila prva berivka po 200 din kg, medtem ko je bil radič po 100 din kg, motovileč in regrat pa 25 din velika merica. Čebula je bila 90 in 100 din kilogram, česen pa 10 din glavica. Jabolk je bilo malo, bila so pa po 40 din kg. Jajc je bilo dovolj po 13 din komad. Selekcijska postaja iz Križa je pripeljala na trg 4 tedne stare piščance. Prodajali so jih po 120 dinarjev komad. Na trgu je tudi čedalje več izdelkov domače dejavnosti: sandale, copate, umetno cvetje, predpražniki itd.
§§ S SODIŠČA
KAZEN ZA NESRAMNO GROBOST
F. L. se je 23. decembra lani zelo surovo obnašal proti I. K. v Šenčurju. F. L. je I. K. pahnil, da je padla vznak, jo zgrabil za levo roko, vlekel po dvorišču, tako da je dobila lažje telesne poškodbe. Na razpravi se je zagovarjal, da je bil vinjen. Zaradi poškodb, ki jih je s svojo grobostjo prizadejal 55-letni I. K., je bil obsojen na 20 dni zapora. Kazen ga bo verjetno spametovala, da bo svojo vročo kri hladil na drugačen način.
S.
PRETEP V LESCAH
V nedeljo zvečer je prišlo v Lescah do pretepa med delavci iz Prekmurja in domačini. Med njimi je bil tudi delavec Gradbenega podjetja Bled Karel Po-sičnjak, doma iz Prekmurja. Od tega večera dalje ga pogrešajo in sumijo, da je padel čez prepad v bližini mostu Lesce—Bled
v Savo. Nad prepadom so naši' nekaj bonbonov, v Savi pa nje govo aktovko. Kdo je zakrivi' nesrečo, še ni ugotovljeno.
Z.
NIČ NE OSTANE SKRITO
Pri Železniškem transportnem podjetju na Jesenicah i* na železniški postaji na Jesenicah so po dolgem in napornei* delu izsledili več skupin ljudi, ki so že nekaj let povzroča'6 železnici precejšnjo mater/a ln* škodo z vlamljanjem v železniške vagone in drugimi tatvt" nami. V eni teh skupin so bi" Anton Trobec, Stanko Čarma0' Filip Lajmiš, Peter Klanšček 'D Jože Krajnik. Pred Kurilnic na Jesenicah je bilo lani zloženih več bakrenih plošč, ki s° bile namenjene za pretopite^ Te plošče so si obdolženci večkrat ogledovali, ker so pome* nile precejšnjo vrednost. Peter Klanšček je nekoč pripomnil, °a se ne bi niti dosti poznalo, Če bi vzeli eno tako ploščo. Po n^ kaj dneh pa je ostale obvesti'* da je eno ploščo že vzel in J" skril v kup koksa. Po dosovoi'1' so v večernih urah dne 17. d*' cembra. lani, ko v okolici Kt>' riinice ni bilo drugih Iju^ Klanšek, Lajmiš in Trobec n*' ložili bakreno ploščo, ki je tel1' tala 112,5 kg v vrednosti 50.62" dinarjev na lokomotivo, ki jo Je Trobec odpeljal v Rateče, kj** ga je že čakal Krajnik. Ta Je vzel ploščo in jo s samokolnic" odpeljal v bližnji gozd, kjer J° je skril, da bi jo pozneje lahk« s Carmanom razbila in prodal8' To delo se jim ni posrečilo, ke» so jih odkrili organi TNZ, ki & jim ploščo odvzeli in vrni'1 oškodovancu. Večina obdolžeO' cev je dejanje priznala, le Tr0* bec je sodelovanje pri tatvin vse do glavne obravnave trdo' vratno zanikal.
Sodišče   je   obsodilo Anto°9 Trobca na 3 mesece zapora, St3" neta Čarmana in Filipa Lajmiš na 1 mesece zapora, Petra Kl',ir ščka   na  2  meseca   in Jožet3 Krajnika na 1 mesece in 15 ^ zapora. Ker je bilo v zadnje1 času odkritih precej tatvin železniških   postajah, kjer sodelovali  največkrat prav ze lezničarji, se nam poraja da kontrola nad delom žele/-11^ carjev in premoženjem na * lezniški postaji in Kurilnici n Jesenicah ni najboljša.
Kranj, 29. marca 1937
Glas Gorenjske 5
Wiliam Inge:
Pred deveto premiero v Prešernovem gledališču
AVTOBUSNA POSTAJA
Vesela romanca iz življenja osamljenih ljudi
-filmi. M jih q£idaAHc
7
V gledališču se ta čas razvijajo živahne  razprave o krstni uprizoritvi slovenske dramske novitete, medtem Pa igralci pod taktirko režiserja Mirča Kraglja, ki je pred leti postavil na naše deske Timaye.rjevo »Mladost pred sodišečm«, študirajo komedijo Willia-ma Inga, ki ga naše občinstvo pozna P° pri nas uprizorjeni komediji Pik-jpk. Ce smo takrat o avtorju komaj mogli zapisati, da je Američan po rodu in da je s pisanjem dramskih del začel šele po vojni, danes lahko povemo še to, da je razmeroma mlad po letih (rojen je bil leta 1913 v Cansasu-»ndependence), doštudiral je filozofijo m Postal predavatelj oziroma profesor za praktično in teoretično dramaturško. Do sedaj je napisal četvero dramskih del. Na Slovenskem poznamo vsa, £azen njegovega prvenca (Delj od ne-bos)' Troje njegovih del (Piknik, Vrni 3c mala Sheba in Avtobusna postaja) **  bilo  prenesenih   tudi   na filmska Platna. Pri nas smo seveda videli le >Shebo«, gledališko realizacijo pa je t° delo doživelo v pretekli sezoni v Celju.
Ingeva romanca »O osamljenih ljudeh«, ki so ji  v predpretekli sezoni Pripisali kritiki  klavzulo najboljšega gledališkega dela in je bila nagrajena z obema stalnima nagradama, obravnava življenje preprostih ljudi — ti-stih, ki potujejo z avtobusi (kar velja v deželi »svobodne konkurence« za določilo, da pripada najnižjemu družabnemu sloju!), je prav tako kakor Piknik  v   stilsko-dramaturškem pogledu delo posebne vrste. Stalni tipi iz Ameriškega epskega izročila, kakor jih pozna kowboy film, poglobljeni z moderno psihologijo,  napolnjujejo okvir *e trpko vesele romance. Okvir sam Pa spominja na Boccacciovega *De-camerone«,  ali  Choserjeve Chanter-*>uryske zgodbe. Skupina potnikov, ki Potuje skozi prostrano pokrajino ameriškega vzhoda, mora zaradi snežnih žametov prekiniti potovanje in se zateči v restavracijo avtobusne postaje, kjer Prežive noč in dožive vsak zase nekaj, kar v bistvu spreminja njihovo dotedanje življenje, pa naj si že bo v dobrem ali hudem. In kakor s>i Bocca-eciovi junaki za časa kuge v Florenci, krajšajo in zaljšajo čas s pripovedo-Vaniem novel, si tudi ta druščina omisli neke vrste hišno zabavo, da bi noč £itreje minila. Kako si je tudi ne bi! * njimi je dopotovala barska pevka ^©rie, dekle dvomljive preteklosti in bolj dvomljivega slovesa, toda mlademu kowboyu, ki živi sam na samotam ranču v Montani, je talko nepopisno všeč, da joj mene, če ne bi odšla z njim! In tu je doktor filozofije, Ly-man — večni vagabund, ki se ne more nikjer ustaviti. Preveč je pameten, da k* bil lahko zadovoljen z življenjem, kakršno je samo po sebi in premalo, da bi vendarle znal zaživeti v njem. *n če je tu profesor, je nujno, da' se Sreča z mlado študentko, kakor je še vse bolj logično, da se ta zaljubi vanj! Celo odšla bi z njim, če ne bi bil prav *a doktor Lyman eden od tistih nesrečnih ljudi (morda so tudi srečni!?), ki ostanejo vse življenje pubertetniki ta se neprestano znova zaljubljajo v mlade šestnajstletnice, pa jih v skladu s svojo flzio-psihološko strukturo tudi zapuščajo, zapuščajo vse dotlej, dokler stvar ne zadobi priokusa po kriminalu in začne o tem razmišljati tudi Policija. Toda prav takrat, ko filozofu
Kulturno udejstvovanje učencev industrijske šole „Iskro"
Učenci Industrijske šole »Iskra« v Kranju se ponašajo z veliko prizadevnostjo, tako pri delu v šoli kot pri kulturno-pr os vetnem u d oj stvovan j u. Imajo svoj pevski zbor, dramsko sekcijo, oktet in v zadnjem času tudi ma-n orkester.
Doslej so imeli že preko 13 nasto-Pov, ,;n sicer; na Jezerskem, v Komendi, na Bregu pri Kranju, v Škof j i Loki, Selcah in v Zabnici.
Povsod, kamorkoli so prišli, jih je občinstvo toplo sprejelo. Pod vodstvo,n .^gojitelja tov. Mršiča, ki vodi oktet J1 je gonilna sila izvenšolskega izobraževanja,  nastopajo učenci z zarei
postane dokončno jasno, da bi bilo le lepo enkrat za vselej združiti svojo usodo z dekletom, ki ji je ime Elma, prav tako kot to storita kowboy Bo in Cherie. Pa je tu krčmarica Grace, osamela ženska, ki jo je zapustil mož, ženska s svojo storijo, s svojimi tegobami in radostmi in razumljivo, če že govorimo o kowboyih — obligatno asistira zgodbi tudi šerif Bili. Kdo naj bi sicer miril neugnanega kowboya z osamljenega ranča v Montani? Stari Virgil — podoba resničnega kowboya, ne takega, kot jih poznamo iz vvestern-filma, ne, on tega ne zmore več, njegovo življenje se je že izpolnilo v osamljenosti na samotni preriji.
Neurje mine in avtobus spet odpelje. Za potniki, ki so odšli, žalostni strmita krčmarica Grace in njena mlada pomočnica, študentka Elma...
r° pripravljenim programom. Pev-
Taka je ta trpko vesela, komedijska romanca, spominjajoča na Čehovljeve junake. Na videz lirska in epska povest o samotnih ljudeh, ki nam s svojo osamelostjo vzbujajo sočutje, s komike pa smeh, ki mu zatajena solza ne pusti, da bi se lahko prostodušno sprostil iz njihovih ust.
»Avtobusna postaja ima tisto čarobno moč, ki z magnetsko privlačnostjo razgreva tiste, ki prihajajo v gledališče od zunaj, kjer je mraz,« je zapisal newyorški kritik. S tem je povedal vse: zakaj reči je hotel: Človek se v življenju vedno rešuje ob sočloveku — zato je Avtobusna postaja delo polno človeške topline in presunljivega humanizma, ki opravičuje, da je Avtobusna postaja pnsia tudi med nas.
RADO JAN
dob
**J zbor vodi tov. Pišlcr, pri dramski s°kcijii pa  jim  pomaga  tov. Dežman. Preteklo soboto so na povabilo Zve-
* borcev obiskali tudi Zabnico, kjer c. "laviU svoj občinsk, praznik. Učcn-
so pripravili lep program, čigar *rvi del Svobod.0.
in   ,nat'rtu imajo še nekaj nastopov, sf'tcer v Jablanici v Dalmaoiji tor
* Qolniku in v Naklem. Povabljeni 35 tudi na mladinski festival, ki bo
' maja v Slavonskem brodu.
S. A.
je bil posvečen borcem za
»VVEEKEND V VVALDORFU« VValdorf - Astoria je največji newyorški hotel in največji hotel na svetu, wcckend pa je počitek ob koncu tedna — toliko k naslovu, ki je bil, kot mnogi drugi, nepravilno pisan na oglasnih deskah kranjskih kinematografov: »Vikend v Val-dorfu«.
In o filmu: čeprav je star več kot deset le'., saj je izdelan proti koncu druge svetovne vojne, ga človek gleda z zanimanjem in z veseljem. Živahna zgodba ter odlična režija in igra so poglavitne odlike te dobre komedije, njeno resnično vrednost pa dokazuje med drugim tudi to, da ni prazna in plehka, ampak človek ujame kar tako mimogrede marsikakšno resnico o življenju in ljudeh, ki bi utegnila biti boleča, če ne bi bila skrita med tolikimi veselimi in optimističnimi prizori. — V glavnih vlogah nastopajo Gingcr Rogcrs, VValter Pidgeon, Lana Turncr in Van Johnson, v številnih manjših in epizodnih vlogah pa je zbran dobršen del hollywoodske stare garde, cela vrsta imenitnih igralcev.
Zares: imenitna komedija brez cenenosti in plehkosti. Kulturna zabava na visokem nivoju.
»TUJEC V SEDLU«
je zelo slaba kavbojka. Celo tisti, ki sprejmejo vsako sleparijo, da je le nekaj konj, pištol in kavbojskih klobukov, ne bodo zadovoljni. mm
»VESELO UDARI  PO SKRBI«
Tudi ta filmska zgodba (naslov nerodno preveden), kjer poskrbita za razvedrilo in smeh popularna ameriška komika Stan Laurel in Oliver Hardy, je starejšega datuma, saj je minilo od takrat, ko so ga posneli, polnih 25 let.
Zgodba je dovolj spretno zasnovana, pa tudi nekaterim domislicam, s katerimi je zgodba začinjena, ni kaj očitati. Vsekakor pa je treba priznati, da sta se Stan in Oliver tokrat boljše odrezala kot v filmu, ki smo ga pred časom gledali v naših kinematografih. — Škoda, da je film tako kratek, saj traja komaj 70 minut. aa
S slikarske razstave v Kranju
MESTNO GLEDALIŠČE NA JESENICAH JE PRED KRATKIM UPRIZORILO SEDMO PREMIERO V LETOŠNJI SEZOZNI — CAPKOVO DRAMO »MATI«.
NEPOZABNO SREČANJE
(P* gostovanju Prešernovega gledališča v Gorici)
V ustaljeni ritem življenja kranjskih gledal iščnikov je pretekli teden vtisnil nov in nepozaben pečat. Odpravili KOO se v goste k mlademu Goriškemu gledališču; gledališču, ki ima trenutno samo dva igralca, administracijo in nekaj ma-
VERIGA44 -
uspela predstava loških gimnazijcev
V Loki je že kar običaj, da se vsako leto predstavijo tudi gimnazijci s kakim dramatskim delom in tako so tudi letošnji osmošolci preteklo nedeljo uprizorili Finžgarjevo Verigo. Pot, ki so si jo zastavili pred leti, je vsekakor težka, vendar pa nadvse koristna; na tak način si sami na specifičen način utirajo pot v spoznavanje dramatike, seznanjajo se z osnovnimi zahtevami odra in pa s težavami, ki jih zahteva uprizoritev vsakega dela, drugače povedano, da znajo pravilneje ocenjevati delo igralca in režiserja. Po drugi strani pa s takimi nastopi pokažejo svetu, da navzlic današnji filmski eri še goje pravilen odnos do gledališča, v našem primeru do slovenskega gledališča.
Tudi izvedbo samo moramo vsekakor pohvaliti in zdi se mi, da je to sedaj njihova najboljša predstava. Režiji prof. Slugove bi lahko očitali edinole malce preveč patotičnosti, drugače pa se je predstavi poznalo, da jo je vodila močna roka, ki je znala dobro izkoristiti skopo odmerjeni odrski prostor. Pohvaliti je treba tudi igralce, najbolje pa je rešil svojo vlogo I. Vidmar, saj je bil njegov Dr-nolec res pravo presenečenje. Prijetna sta bila tudi oba prvo-šolca, iki sta s svojo sproščenostjo pripomogla k homogenosti izvedbe.
Čudno je edinolo to, da so Ločani, ki se tako bore za obstoj višje gimnazije, kar nekako prezrli delo gimnazijcev in mislim, da bi njihovemu trudu lahko posvetili nekoliko več pozornosti.
Kloboves Jože
lega honorarnih tehničnih sodelavcev, prijetno hišo (za adaptacijo so porabili osem milijonov dinarjev!), veliko dobre volje in številno čudovito publiko.
Kakor se človek odpravlja prvikrat v goste z rahilo zadrego, tako smo tudi mi odhajali prvič na Goriško. Toda zadrega je bila ibrez potrebe. Takega občinstva kot ga Ima goriški konec naše domovine, ne najdete zlepa. Sredi pomladi so tam spodaj ob Soči, mi pa smo gostovali kar z dvema dramama in po vsej ustaljeni logiki bi človek pričakoval, da bomo naleteli na slab odziv pri občinstvu. Bilo pa je prav nasprotno. Resnično gledališko občinstvo se nikdar ne kapr.icira na to, za katero odrsko zvrst gre, vprašuje se samo — resnicoljubno kakor je, ali je delo vredno, da je prišlo na deske in vrednoti izvajanje povsem neposredno.  Če je delo zanič,
brez sramu žvižga, če je dru-
gače, navdušeno nagradi izvajalca. Naši igralci so bili trikrat zaporedoma nagrajeni z odobravanjem vsega občinstva. Izredno akustična dvorana nas je dokončno prepričala o tem, da je treba akustiko naše dvorane izjboljšati. Obe uprizoritvi sta na goriškem odru izpadli neprimerno boljše kot doma, kjer se mora igralec neprestano truditi, da malone »kriči«, ker ga sicer v dvorani ni moč razumeti, če govori povsem normalno. Konverzaoijska igra pa brez usmiljenja zahteva niansi-rano govorico!
Hvaležni goriški publiki, Goriškemu gledališču, ki nas je ta lepi pomladanski čas, ko ob Soči pod Sabotinom že brste češnje in veter trosi mandelj-novo cvetje, tako ljubeznivo sprejela, se bomo vedno spominjali tega obiska in se še zmeraj znova vračali v hišo slovenske gledališke besede ob Cesti IX. korpusa.
Rado Jan
Na pragu umetnostnih stremljenj, ki jih prinaša v slikarstvo 16. stoletja, stoji delo firenškega mojstra Domenica Ghirlandaja. Njegov opus je povzetek najvažnejših slikarskih pridobitev zgodnje renesanse. Risba doseže izredno popolnost, upodobljene figure vzbujajo videz resnične plastičnosti, perspektiva je pravilna, obrazi in telesa so vzeti po naravi. Interes za krajino in predmete v njej je velik, vendar še močno zapostavljen v odnosu do glavnega, navadno religioznega prizora, ki ga slikar upodablja. To dvodelnost v kompoziciji in še vrsto perečih problemov rešujejo in tudi rešijo trije glavni predstavniki umetnosti visoke renesanse: Leonardo da Vinoi, Michelangelo in Raf-fael Santi.
Leonardo je izšel iz delavnice firenškega mojstra Andrea del Verrocchia. Med njegova najznačilnejša dela uvrščamo Zadnjo večerjo v samostanski obednioi S. Maria delle G razi e v Milanu. Pisana vrsta najrazličnejših predmetov, ki jih naturalist 15. stoletja ne bi mogel pogrešati, izgine, obdrže se le za prikaz dejanja neobhodno potrebni rekviziti. Perspek ti vična pomagala ne služijo le iluziji poglabljanja prostora, temveč povdarjajo tudi središče dejanja. Istemu namenu služi razvrstitev figur v obliki trikotnika, ki je značilna za vse slikarje visoke renesanse. Namen, ustvarjati od narave neodvisne kompozicijske like ter prikrojevati. vidni svet umetnostnim težnjam dobe,, je eden bistvenih karakteristik slikarstva  visoke renesanse.
Mihelangelo Buonarottl je učenec znanega slikar j aDomenica Ghirlandaja. Okrog leta 1500 naslika prvo kompozicijo Sveta družina (Galerija Uffizi, Firenze), v kateri se že jasno kaže smer njegovega bodočega razvoja. Predvsem opazimo zanimanje za človeka, izrazito plastičnost in psihološko poglobljenost figur, v kompoziciji pa vezanost na geometrične like, ki smo jo srečali že pri Leonardu. V letih 1508—1512 poslika Michelangelo strop Sik-stinske kapele in z njim ustvari največji in najpomembnejši slikarski spomenik renesanse.
Raffael je izšel iz delavnice siovečega mojstra Perugina iz Peruggie in spada med utemeljitelje stila visoke renesanse. Za razumevanje Raffaelovega slikarstva je morda najbolj značilno njegovo delo Polaganje v grob (1507). V njej je združil vse slikarske pridobitve renesanse v harmonično celoto. Kompozicijo je posnel po Leonardu, gibe figur po Mantegni, anatomijo in držo teles pa po Michelangelu. Raffaelovo slikarstvo ne išče in ne rešuje problemov. Z nenavadno spretnostjo sprejema pobude, jih bogati in združuje v estetsko učinkovito celoto. Med ostalimi slikarji visoke renesanse naj omenimo predvsem oba zastopnika rimske šole fra Bartc-lomea in Andrea del Sarta ter vrsto beneških slikarjev med katerimi so najpomembnejši Giovan-ni Bellini, Palma il Vecchio in Giorgone.
Oblik prosvetnega dela ne manjka
Da je DPD »Svoboda« Kranj eno najdelavnejših pa tudi najuspešnejših prosvetnih društev na Gorenj9kem, ni treba posebej poudarjati. Da je društvo zares uspešno, pričajo zlasti številne sekcije, ki so od ustanovitve pa do danes zabeležile vrsto zavidljivih uspehov. Ce že omenjamo uspehe, bi ne bilo prav, če bi prezrli vse težave, s katerimi se bori društvo. Poglavitna težava, ki je značilna tudi za vsa ostala prosvetna društva, se odraža v finančnih problemih, ki so dovolj občutni, da zavirajo nemoteno delo, niso pa tako močni, da jim požrtvovalni svobodaši ne bi bili kos. Se več: uspehi so vedno večji! — Da pa je temu tako, gre zasluga predvsem smotrnemu delu, ki se izogiba načelom predvojnega čitalništva in oko-stenelosti, ki smo jo podedovali iz povojnih let.
Kulturne dobrine je moč posredovati tudi na enostavnejše in cenene,  zato  pa  nič manj
učinkovite načine, saj metod in oblik prosvetnega dela ne manjka.
Ena izmed oblik prosvetne dejavnosti, katero je vključila kranjska Svoboda v svoj program, je skrb za otroka. S ciljem, kako odtegniti čimveč otrok pogubnemu vplivu ulice so osnovali kranjski svobodaši poseben pionirski krožek, v katerem je zbrano precejšnje število otrok. Število pristašev te sekcije raste iz dneva v dan.— Delo v krožku mineva v pripovedovanju pravljic, reševanju ugank, petju, hkrati pa pripravljajo tudi otroško igrico Palčki
Ob zaključku lahko ugotovimo dejstvo, da je kranjska Svoboda našla v svojem poslanstvu novo, mnogo obetajočo obliko dela: vzgojo otrok. — Pravilno bi bilo, če bi tudi druga prosvetna društva, ki pionirskih krožkov še nimajo, sledila vzgledu kranjske Svobode. — Uspehi ne bodo izostali!
Leonardo da Vinci: Mona Lisa
Oblačila^ izdelana v konfekciji', so oblačila prihodnosti, kajti z razvijajočo se industrializacijo se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja industrijski načini izdelovanja oblačil. Na Zapadu je ta način že splošno prevlade!, medtem ko se pri nas komaj 30% ljudi le deloma oblači v konfekciji. Tudi naše bralke so naštele vrsto slabosti konfekcijskih modelov (zastareli kroji, preveč enakih modelov, enoličnost, neokusne in kvalitetno slabe barve itd.).
Upajmo, da bomo na Pomladanskem sejmu mode, ki bo od 30. marca do 7. aprila v Ljubljani, imeli priložnost videti lepša in kvalitetnejša oblačila kot smo j.ih vajeni po naših trgovinah. Množice potrošnikov bodo vse dneve sejma lahko ocenjevale posamezne modele. Cas bi že bil, da bi tudi v naši industrijski proizvodnji oblačil uspeli izdelovati elegantne in ukusne izdelke, ki jih bodo ljudje radi kupovali. Nujno je, da brezpogojno zmaga kvaliteta nad številom izdelkov. Potrebno je namreč, da se posamezna .podjetja konfekcijske industrije specializirajo na nekaj proizvodov, ki jih bodo lahko izdelovala v več različnih serijah in
Tla družinskem sprehodu
Lepa nedelja v marcu ge vabila ljudi iz mesta v pomlad. Pota v okolici so oživela. Starši so spremljali razigrane otroke, ki so jim veseli prinašali šepke zvončkov in trobentic. Tudi larsikateri mlad fant in dekle sta si tisto popoldne raje izbrala sprehod namesto kinopredstave.
Dušan se je kot običajno sprehajal z ženo in šestletno hčerko Jano. Pozdravljal je znance, ki so jih spotoma ustavljali z vsi-
nas ni priljubljeni?
ceneje. Za delovnega človeka, ki se mu vedno mudi, je veliko prikladneje, če stopi v trgovino, izbere obleko po meri in plača.
Ijivimi vprašanji in s površno vljudnostjo odgovarjal: »Hvala, kar gre. Človeku se na tak lep dan res prileze skupen sprehod ■/. družino.«
Jana je ob podobnih odgovorih z dvomom pogledovala zdaj očeta zdaj mater. Ali je čutila, koliko neiskrenosti je v teh besedah? Saj cče in mati si na nedeljskih sprehodih že zdavnaj nista imela ničesar povedati. Bila sta srečen par samo ob prisotnosti tirugih, ko sta zakrivala medsebojno odtujenost s krinko vljudne ljubeznivosti in pozornosti. Le komu v prid? Sebi in otroku prav gotovo ne.
Nihče od njiju si v srcu ni želel skupnega življenja. Med tednom se skoraj nista videla. Dušan je prihajal domov pozno zvečer, da se  *e izognil muč-
nemu molku. Če ni imel službe, je odšel v kino ali posedal v kavarni. 2ena ga ni pogrešala. Ko je že pred dvema letoma predlagal ločitev, ni pristala nanjo. Ona, iz ugledne meščanske družine, da bi napravila tako sramoto? Nikdar! Saj starši njemu prav tako branijo. Dobro se je' tudi zavedala, da je JJušan slabič in da bodo v nedeljo šli spet vsi trije na obvezen popoldanski sprehod. Na zunaj bo to vendarle vzorna družina.
„100 pletenih
vzorcev
it
Deklicam bomo izbrale letos pomladansko obleko v rdeči barvi. Na sliki: jopica s športnim krilom in dve obleki za najmlajše.
Lepe ročne pletenine so že od nekdaj ponos žena, mimo tega pa so tudi zelo praktične, saj je mogoče stare, na več mestih strgane jopice, puloverje itd. preplesti, pa so zopet kakor nove. Seveda je ličnost izdelka odvisna od vzorca, za katerega smo se odločili, pa tudi od ličnosti pletenja in od izdelave gumbnic, nasnutka, krajnih pe-telj itd. Za vse to pa je potrebno nekaj znanja.
Če vam ga šola ni dala dovolj, bo najboljši učitelj knji-žica »100 pletenih vzorcev«, ki jo je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pred kratkim ponatisnil. Novo izdajo je avtorica zelo izpopolnila: splošne nasvete je obogatila z navodili za izdelavo gumbnic, gumbov, čopkov, pomponov itd. in dodala še 31 vzorcev ter nekaj navodil za pletenje raznih otroških oblačil.
Da se boste laže odločile za ta ali oni vzorec 'oziroma, da si jih boste laže predstavljale, so vsi vzorci prikazani tudi v sliki, kar nedvomno povečuje vrednost te knjižice. Ponazorjena je tudi izdelava res, čopkov, gumbnic in tako dalje.
RECEPTI •
Kosilo
1. juha z vraničmmi sukanci;
2. podvarek, kruh;
3. jubolčne blazinice.
Vranični sukanci v juhi: lOdkg vranice ali jeter, 20 do 25 dkg moke, 1 jajce, sol. .poper, maj aren.
Priprava: v skledi zmešamo z vilicami natrgana jetra ali vranico, moko, sol, poper, jajce in maja-•rcn. Iz toga napravimo enakomerne svaljke. Polovico zmesi prepražimo na masti in jo zalijemo t juho aLi z vodo, ostalo polovico zakuhamo v vrelo juho.
Podvarek: 30 dkg svinjine, 30 dkg riža, 1 kg kislega zelja, mast, čebulo, sol, česen, poper.
Priprava: meso narežemo kot za zrezike, ga po-tolčemo, popopramo, posolimo in pomekamo, nato pa hitro malo opečemo. V kozico denemo plast kislega zelja, nanj opečene zrezke, po zrezkih potre-semo epražen riž in zaključimo s kislim zeljem. Nato še zalijemo in začinimo, postavimo za 1 uro v pečico ter serviramo.
Jabolčne blazinice: med 30 dkg moke zdrobimo 14 dkg maščobe, 6 dikg sladkorja, 3 dkg kvasa, malo limonine lupinice in dodamo 2 rumenjaka in žlico mleka. Iz tega umesimo testo, ki naj pol ure počiva, nato ga razvaljamo za nožev hrbet debelo ter izrežemo kvadrate. Napolnimo jih z nariibaniimi in s sladkorjem dušenimi jabolki ali marmelado, prepognemo, pomažemo z beljakom in pečemo 20 minut v srednje vroči pečici.
KROMPIRJEV NARASTEK S SKUTO
1 in pol kg krompirja, 40 dkg skute, 2 žlici na-seikljane pražene čebule, pol litra mleka, 5 žličk pšemič-nega zdroba, 2 jajci, sol, zelen peteršilj ali dnobnjak.
Kuhan krompir pretlačimo, dodamo zdrob, skuto, praženo čebulo in ostale dišave in med mleko vžvrkljani jajci. Dobro zmešamo, stresemo v dobro namazano kozico in svetlo zapečemo.
Na ta način pripravljen narastek priporočamo zlasti bolnikom in otrokom.
KAKO ZMEHČAMO STARO PERUTNINO
Staro perutnino zakol jem o zvečer, jo položimo v mrzlo vodo, da je vsa zalita. Drugo jutro jo poparimo in osnažimo kot navadno. Tako pripravljena je mnogo mehkejša in okusnejša.
Zmehčamo pa jo tudi, če jo med pečenjem nekolikokrat oblijemo z rumom ali alkoholom. Po žganju rad ostane neprijeten duh.
Staro kokoš pa pred pečenjem na pol skuhamo, nato jo lepo rumeno opečemo.
Prav lepo se zmehča tudi, če denemo v notranjost perutnine žličko sladkorja in košček surovega masla.
mmmmmmm
bragi cicibanih in pionir jil
Kako bomo letos praznovali rojstni dan našega maršala Tita, dne 25. maja, vem. da je že znano marsikomu. Saj ni nobena skrivnost, če vam izdam, da se o Dnevu mladosti pogovarjajo in delajo načrte na vseh pionirskih sestankih. Povsod zatrjujejo, da naj bo ta dan praznik radosti, veselja, zdravja in uspehov vse naše mladine.
Obiskal sem nekaj pionirskih odredov, prisluhnil živemu razgovoru in posnel, da se je določil naslednji program:
Pionirski odred »Grogov«, Naklo: disciplina in marljivo učenje, dvig higiene, praznovanje Dneva mladosti od 21. aprila do 1. maja, pohod po partizanskih poteh, izlet v neznano, prireditev samostojne akademije dne 28. aprila, prižiganje kresov dne 30. aprila, kulturna prireditev v Domu kulture, dne 25. maja, obisk partizanskih grobov, razni izleti v naravo, tovarne, razna tekmovanja s sosednimi šolami, delovne akcije in še mnogo, mnogo zanimivega.
Pionirski odred osnovne šole in nižje gimnazije v Dupljah: ustanovili bodo starešinski svet, sadjarski, šahovski, pevski, dramatski in folklorni krožek, uredili bodo šolski vrt, sadovnjak in igrišče, pripravili slavnostno akademijo za dne 25. V., dvignili učne uspehe, dvignili število naročnikov mladinskih listov itd.
Pionirski odred »Jože Jcmc«, osnovna šola Zab-nica: poživili delo v krožkih, nanovo pa ustanovili le: strelski, gasilski in šahovski krožek, ustanovili pionirski starešinski svet, za občinski praznik 27. marca priredili akademijo, vsi pionirji bodo obiskali grobove padlih borcev na Rovtu, priredili razna tekmovanja s sosednimi šolami, za Dan mladosti priredili javni nastop s kvalitetnim programom, dramatski krožek bo uprizoril igrico Čarobne gosli, povečali bodo število naročnikov na mlad. knjige, Cicibana in Pionirja in priredili še mnogo drugega.
Pionirski odred »Fran Finžgar«, osnovna šola v Voklem pa že pripravlja: igro Mogočni prstan, pevski krožek spored za javni nastop 25. maja, strelski in telesnovzgojni krožek pa tekmovanja z odredi na sosednjih šolah itd.
Pionirski odred.....
ODVOZLJANE ZANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE ( Rešitev križanke »Na motorju«
Vodoravno: um, šola, tek, otok, skri, luč, oko, mrak, lipa, ara, petica, rana.
Navpično: uš, motor, letim, ako, Klara, sol, Koper, ura, kip, raca, ata, in.
MIHA KLINAR:
Goske kliče Nini: Jii! Bi! Bi!" Z drobceno ročico kruhek jim drobi.
Ga! Ga! Ga! Goske prihitele, kruhek so pojele.
„Gagagd, se bi ga!" gosman kljun izlegne.
Bojazljii'ka mala plašna brž pobegne, k očku pohiti in za njim se skrije, kakor da je ni.
Gagaga! Zdaj le gagaj, gosman, ti! Nini
se te ne boji.
Križanka .Na kameli"
Vodoravno: 3. kratica za akuzativ; 4. domača žival (množina); 6. oblika glagola biti; 8. uloviti; 10. mali tat; 11. znak za iridij.
Navpično: 1. staro orožje; 2. okostja ljudi; 3. velika celina; 5. ima čevlje na nogah; 7. uporabljali so ga birič; 9. tračnica.
VARL JOŽE
Dva pisemska nabiralnika
Na križišču prometne ulice je bil postovljen pisemski nabiralnik. S svojo prelepo rdečo barvo je ustavljal mimoidoče, ki so1 metali v njegovo nenasit-noo dprtino pisma, prelepe razglednice in vsakovrstne dopisnice. Vedno je bil dobrodušen in vedno se je smejal, tembolj še zaradi tega, ker je na nasprotni strani ulice bil postavljen star pisemski nabiralnik. V njega so metaili pisma in dopisnice le starci in starke, ki si niso upali čez prometno ulico.
Neko nedeljo, ko so imeli ljudje dovolj Časa, so se še bolj ustavljali pri lepem pisemskem nabiralniku. Metali so vanj rož-
nata, modra, sinja, rdeča in vsakovrstna pisma. Poštar je že večkrat prišel in izpraznil nje-
vrgli vsaj dopisnico vanj. Raje so šli čez cesto k njegovemu staremu sosedu. Ril jih je ve-
gov trebuh, a kaj kmalu je bil spet poln. Ponosno se je napenjal, da bi čim več pisem šlo v njega in zasmehoval starega soseda. Haihljal se mu je in mu v svoji govedd kričal čez cesto, da ni za nobeno rrbo. To seveda ni bilo lepo! Napenjal se je in smejal, tako da so ljudje še bolj metali vanj prelepa pisma. Mislili so, da bodo pisma, ki jih bodo vrgli v ta veseli nabiralnik, tudi vesela. Toda motili so se.
Lepi pisemski nabiralnik se je vse preveč napenjal. Postal je prav požrešen na pisma in zgodila se mu je nesreča. Ko so hiteli proti njemu ljudje z lepimi razglednicami v rokah, se je močno napel in — bum — počil. Vsa prelepa pisma so se vsula iz njega na tla, nagajivi veter, ki se je prav tedaj pripodil izza vogala, jih je zagrabil in dvignil visoko v zrak. Podil jih je po ulici med avto mebile in kolesarje. Kako so ljudje hiteli za njimi! Ko so se z nalovljenimi p:smi vrnili, niso hoteli lepega nabiralnika niti pogledati, kaj šele, da bi
sel, ker so se tudi njega spomnili. V svojem trebuhu je lepo skladal pisma, da jih je šlo vanj čim več. In ko je prišel poštar, je pogladil stari nabiralnik, počenega pa snel in vrgel v avto. Dolgo časa lepega nabiralnika ni bilo nazaj. Ko se je ves zakrpan vrnil nazaj, se ljudje niso več ustavljali ob njem, ker jim je tisto nedeljo tako zagodel.
PIONIRJI,  PRESODITE SAML ČE JE PRAV...
... da tale deček riše in piše po zidovih?
35
19
Kranj, 29. marca 1937
Glas Gorenjske 7
Pralnico, likalnico,
kopališče in pedikerski salon
namerava urediti Brivsko-frizcrsko podjetje v Kranju
Kranj bi kot industrijsko in turistično mesto nujno potreboval pralnico in večje kopališče, saj velik del prebivalstva nima lastnih kopalnic, niti možnosti za pranje in likanje obleke doma. Za centralno prailnico se bo morala čimprej zavzeti Zveza ženskih društev v okviru Zaveda za napredek gospodinjstva, saj je razbremenitev delovne žene njegova osnovna naloga.
Te potrebe Kranja je u videl tudii delovni kolektiv Brivsko-frizerakega salona na Maistrovem trgu in delavski svet je na svojih sejah že večkrat razpiravljal o njih. Sklenili so preurediti prostore nav dvorišču poleg brivnice, v katerih so zdaj skladišča, in odpreti v njih kopališče, brzcpralinico, likalnico in pedikerski salon. Za kopalnico predvidevajo devet prh in tri banje. Pralnica naj bi prevzemala le manjše količine perila, saj bo v Kranju Prej ali slej treba zgraditi večjo osrednjo pralnico, predračun za omenjeno adaptacijo bi znašal 5 milijonov dina-rjev. Če bo uspel dobiti to, bo delovni Kolektiv Brivsko-frizerskega salona že letos skušal Uresničiti svoje načrte.
To njegovo zamisel kaže podpreti in zagotoviti Z£|njo potrebna sredstva v občinskem proračunu. Svet za obrt pri Občinskem ljudskem odboru Kranj Je o. njej že razpravljal in odobrava ustanovitev tovrstnega uslužnostnega podjetja, ki bi Kranju mnogo* koristilo tudi v turističnem pogledu. Tujec bo imel v središču mesta na razpolago kopalnico, mimogrede mu bodo oprali in zlikali obleko, na uslugo mu bo pedikerski in brivsko-frizerski salon, vise v enem poslopju. To koristno pobudo bodo prav gotovo pozdravili številni domačini, saj zdaj nimajo v Kranju na razpolago nobene likalnice ali pralnice, kopališče pa samo eno.
Bilo bi prav, da .bi pri pospeševanju obrti bolj upoštevali tovrstne uslužnostne obrate in ne samo proizvodno obrt.
OD BESED K DEJANJEM
V tržiški javnosti se vedno pogosteje pojavlja zahteva po ustanovitvi uslužnostnega podjetja za pomoč gospodinjam. Zaposlene žene bi tja rade oddajale .perilo in obleko, za krpanje, pomočnice pa, *1 bi jih poslala ta ustanova na dom, bi jim pomagale pri gospodinjskih delih. Prišle bi eprat in zlikat perilo, poribat tla in pospravit stanovanje. Tudi za delavca, ki bi nasekal drva, uredili vrt in opravil druga potrebna dela, bi se družine lahko obrnile na. omenjeno podjetje.
O ustanovitvi te prepotrebne ustanove se v Tržiču že dolgo, govori. Treba pa bo preiti od besed k dejanjem in zagotoviti za te namene tudi nekaj sredstev. 300.000 dinarjev bi za nabavo, epreme poslovnega lokala s šivalnim strojem, likalniki in fcraiLnim strojem zadostovalo. J. V.
NELOJALNA KONKURENCA Bil je občni zbor Okrajne gostinske zbornice Kranj na Bledu. Veliko se je govorilo o gostinstvu *n turizmu.
Iz razprave smo zabeležili tudi ta drobec...
Direktor zimskošportnega hotela P. je dejal: »Sorodno zimskošportno gostinsko podjetje P. je nekega gosta, ki je bil namenjen v naše podjetje °a zimski oddih, informiralo, da je naš hotel popolnoma neurejen, da nima vodovoda, da nima direktorja, da nima telefona in skratka, da je naš obrat v dokaj nemogočem stanju, če že ni sploh zaprt!«
Medtem pa je bil hotel odprt, ima tudi direktorja, ima telefon, tekočo vodo in je imel takrat celo okoli 30 postelj nezasedenih...
Ta beležka pove, da je treba marsikaj urediti tudi med samimi gostinskimi delavci za pospeševanje gostinske in turistične dejavnosti na Gorenjskem... I. A.
KAJ JE POKLICNO SVETOVANJE?
Naše uredništvo je sklenilo, da bo od današ kah problematiko poklicnega svetovanja, usmerja nas je vodilo predvsem to, ker je dobra izbira po lidov izredno važna za strokovni dvig kadra in s simo, da bi sodelovali v tej rubriki gospodarstveni vsi, ki se ukvarjajo z vzgojo. Vsaka pripomba oziro
Preden bomo začeli obravnavati konkretne p prav, da se v kratkem seznanimo s tem, kaj je pr tega svetovanja in usmerjanja v poklice, ki so dolo
Namen poklicnega svetovanja je, da pomaga posamezniku pri dcibri izbiri poklica. Upoštevati mora osebne lastnosti posameznika hkrati z možmost-mi njegove zaposlitve ter mu tako omogočiti, da najde zadovoljstvo pri svojem delu. Služba poklicnega usmerjanja pa se mora prilagoditi potrebam
njega dne dalje stalno objavljalo v petkovih števil-nja v poklice, rehabilitacije invalidov itd. K temu klica, pravilna zaposlitev mladine, odraslih in inva-tem za povečanje produktivnosti dela. Hkrati pro; ki, učitelji, vzgojitelji, zdravniki, psihologi, skratka ma sestavek iz te problematike nam bo dobrodošel, rimere o svetovanju in usmerjanju v poklice, je avzaprav poklicno svetovanje, z načeli in oblikami čene že v konvenciji mednarodne organizacije dela.
poklicev, ki je na koncu obveznega šolanja, ki prvič nastopa službo, ki se želi izučiti poklica, in defektni mladini, razen tega pa je namen poklicnega usmerjanja tudi pomagati odraslim, to je vsem tistim osebam, ki jim je potrebna pomoč pri izbiri poklica ali pri zamenjavi službe. Pri svetovanju se
Poklicna svetovalnica v Kranju sodeluje tudi pri sprejemanja kandidatov v industrijske šole. — Slika: Učilnica industrijske šole v Kranju.
krajev. Predvsem naj svetuje in pomaga tistim, ki so te pomoči potrebni, to je mladini, ki je dokončala obvezno šolanje in se namerava vključiti v proizvodnjo ali v nadaljnji študij in tudi vsem drugim osebam, ki potrebujejo nasvete pri zaposlitvi.
Pri tem svojem delu pa mora zajeti širok krog sodelavcev. Sole naj bi bile eden glavnih sodelavcev pri poklicnem svetovanju mladini. Prav tako je potrebna koordinacija dela psihologov z gospodarskimi organizacijami, s starši, skrbniki in zdravniki.. Sole naj bi že precej pred zaključkom obveznega šolanja otrok zasledovale otrokova nagnenja, seznanile naj bi učence z ozirom na njihove sposobnosti z možnostmi šolanja in zaposlitve, raznimi poklici itd., da mu tako olajšamo odločitev. Zato je treba posvetiti posebno pozornost tako imenovanemu pripravljalnemu obdobju poklicnega usmerjanja, to je tistemu času šolanja, ko se otrok odloča za nadaljnjo življenjsko pot. V tem obdobju se mora otrok seznaniti z različnimi poklici. Dobra oblika dela svetovanja je, da otroci obiskujejo podjetja ter se razgovarjajo in razpravljalo z ljudmi na posameznih delovnih mestih. Tisti mladini, ki si namerava izbrati posebno šolanje, je nujno treba omogočiti razgovore s strokovnjaki. Taki razgovori morajo analizirati vse možnosti zaposlitve, hkrati pa se mora otrok seznaniti tudi z različnimi zahtevami posameznega poklica.
Važen je pri svetovanju tudi zdravniški pregled mladine. Namen zdravniškega pregleda ni samo, da se ugotovi, na katerem delovnem mestu bo mlad človek najlaže delal, temveč da nudi pomoč poklicnemu usmerjanju posameznikov tudi s tem, da usmerja posameznike tudi v primeru ozdravljenja.
Nič manj pomembna ni koordinacija poklicne svetovalnice z gospodarskimi organizacijami, ker te lahko nudijo podatke o možnosti zaposlitve v raznih gospodarskih dejavnostih, o praznih delovnih mestih, pomagajo, pri sestavljanju učnih pogodb ter nadzirajo strokovno izpopolnjevanje posameznikov.
Služba poklicnega usmerjanja naj bi v sodelovanju z ustanovami skrbela in usmerjala tudi mladino, ki je defektna, ki ni duševno uravnovešena. Poklicna svetovalnica naj tod nadalje predvsem svetovala tisti mladini, ki že v šoli koleba pri izbiri
vsak odrasli pogovarja s svetovalcem. Svetovalcu morajo biti znane prejšnje zaposlitve posameznika, imeti mora šolske dokumente, zdravstveni pregled. Na podlagi ustreznih tekstov o sposobnosti in tudi psiholoških testov, ugotovitvi tehničnega znanja, telesnih sposobnosti, možnostih zaposlitve, psiholog pomaga draslim pni dločitvi za nadaljnjo službo.
Poklicno svetovanje pomaga mladini in tudi odraslim, da si izberejo pravilne pclklice, da so tako na svojih delovnih mestih zadovoljni, zato uspešnejše delajo in torej tudi bolje zaslužijo. Zadovoljstvo jim pomaga do tega, da napravijo več, zato je služba poklicnega usmerjanja važna za gospodarski napredek države.
Najvažnejši smoter poklicnega svetovanja je v tem, da dosežemo povečanje produktivnosti dela, pri tem pa moramo vsklajevati možnosti posameznika, družbene potrebe in tudi potrebe poklica. Pravilno usmerjanje bo zmanjšalo tudi odstotek nezaposlenosti, fluktuacijo delovne sile, odstotek poklicnih bolezni, nesreč pri delu itd., hkrati pa bo usmerjalo ljudi tako, da se bodo prilagodili tistim poklicem, za katere so družbene potrebe največje.
Leta 1952 je bila v Kranju ustanovljena Okrajna posredovalnica za delo. Od 1. februarja 1956 pa dela pri Okrajni posredovalnici za delo v Kranju tudi poseben referat za zaposlovanje mladine in poklicno svetovanje — poklicna svetovalnica. Dne 1. oktobra 1955 so. tudi po vseh občinah na Gorenjskem ustanovili posebne referate za delo. V manjših, gospodarsko manj razvitih občinah ti referati opravljajo tudi po več del, zlasti s področja zdravstva in socialne politike, ponekod pa tudi prosvete, vojne evidence in podobno (Gorenja, vas, Ziri, Cerklje in Boh. Bistrica).
Okrajna in občinske posredovalnice za delo so bolj ali manj socialno skrbstvene ustanove, ker skrbijo za začasno nezaposlene osebe, 'izplačujejo oskrbnino in druge dajatve, ki so predvidene za začasno, nezaposlene. V bodoče pa bo ta služba morala opravljati važno gospodarsko nalogo s tem, da bo gospodarstvu tudi v bodeče pomagala preskrbeti potrebno delovno silo in vplivala na poklicno strokovno prekvalifikacijo, in vzgojo tistih delavcev, ki po svoji strokovnosti ne ustrezajo zahtevam našega gospodarstva. Lj.
GLAS
ZVEZA BORCEV BLED PRED NOVIMI NALOGAMI
Pred dnevi je bil na Bledu občni zbor občinske organizacij. Zveze borcev. V organizaciji je vključenih 917 članov. Odbor je v preteklem letu največ napravil za otroke padlih borcev, ki jih je v blejski občini 118. Organiziral je posvetovanja s profesorji in dijaki — partizanskimi sirotami na blejski gimnaziji, da so se pomenili o uspehih in težavah pri šolskem delu. Za slabše dijake je organiziral instrukcije in zagotovil tudi denarna sredstva zanje. Tako je bil že v polletju uspeh teh dijakov boljši od povprečnega. Več pozornosti pa bo morala organizacija ZB posvečati dijakom, ki obiskujejo gimnazijo v Bohinjski Bistrici. Odbor si bo prizadeval, da bodo v prihodnjem šolskem letu lahko obiskovali šolo na Bledu.
Na občnem zboru so tudi razpravljali o spomeniški dejavnosti in zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB. V tem pogledu so že veliko napravili. Prebivalstvo blejske okolice se zelo zanima za knjige s partizansko tematiko, ki so doslej izšle na Gorenjskem. To velja predvsem za knjigo domačina Ivana Jana »Med gorenjskimi partizani«. Občni zbor je sklenil v prihodnje napraviti čimveč za organizacijsko okrepitev krajevnih odborov, za vključevanje članov ZB v organe družbenega upravljanja in njihovo izobraževanje. Novo izvoljeni občinski odbor pa naj bi pomagal krajevnemu odboru na Bohinjski Beli pri pnipravah za gradnjo spomenika.
jb
ZAKAJ JE OBISK V PLANINSKIH POSTOJANKAH NEZADOSTEN
Tržič ima v bližnji okolici po karavanškem pobočju mnogo turističnih koč, med katerimi imajo posamezne tudi zmogljivost hotelov. Pred vojno so obiskovali planine številni domači in inozemski planinci, ki so v planinskih postojankah pustili mnogo denarja. Zdaj pa je obisk pičel, predvsem zato, ker premalo propagiramo lepote naših gora. Planinska društva naj bi za to. skupno s turističnim društvom poskrbela, saj je čedno opremljenih sob v planinskih postojankah več kot dovolj. Do sedaj smo vse preveč govorMl o potrebi po- hotelih. Vendar to velja le za obmorska in jezerska letovišča ter velika mesta, ne pa tudi za vse planinske izletniške točke.
J. V.
PRIPRAVE NA PROSLAVO 1. MAJA
Na Dovjem so letos sklenili kar najbolj slovesno praznovati Praznik dela. Igralska družina KUD »Jaka Rabič« bo uprizorila na prostem v Radovini pod Mežakljo »Kosomana«, potem pa bo na vrsti slavnostna akademija in zabava. Upravni odbor KUD se je začel pripravljati dovolj zgodaj, da bo svoj program lahko v redu izvedel.
-zk
MEDŠOLSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV GORNJESAVSKE DOLINE
V četrtek, 21. marca, je bilo na izteku velike skakalnice vse živo: pionirji iz šol Hru-šica, Dovje, Kranjska gora in Rateče so tekmovali v veleslalomu. 98 starejših pionirjev in pionirk je nastopilo na Plazu pri Iliriji, 89 najmlajših pa v Slatni blizu Ilirije, kjer so imel trasirano progo.
1. Cicibani — dečki 1949—1950: 1. Arih Tomaž (Kr. g.) 32,1; 2. Joško Gaz voda (Kr. g.) 33,2.
2. Cicibani — deklice 1949—1950: 1. Marija Blenkuš (Kr. g.) 66,4; 2. Marija Zakelj (Hr.) 1,45 min.
3. Pionirji 1947—1948: 1. Slavko Smolej (Kr. gora) 26,2; 2. Jože Rostohar (Hr.) 28.3.
4. Pionirke 1947—1948: 1. Pavla Peterman (Kr. g.) 28,1; 2. Majda Mlinar (Rat.) 32,0.
5. Pionirji 1945—1946: 1. Matija Blažič (Kr. gora) 17,0; 2. Denis Mlinar (Kr. g.) 18,0.
6. Pionirke 1945—1946: 1. Marija Cuznar (Kr. gora) 34.3; 2. Borića Smolej (Kr. g.) 49,2.
7. Pionirji 1943—1944: 1.-3. Jaša Jelinčič, Šef-man Lado in Janez Kopavnik (vsi Kr. g.) 20,0.
8. Pionirke 1944—1943: 1. Sonja Golovkin (Kr. g.) 19,0; 2. Fanči Lukan (Kr. g.) 20,2.
9. Dečki 1941—1942: 1. Hugo Oitzl 27,3; 2. Fric Detiček 30,5 (oba Kr. g.).
10. Deklice 1942: 1. Marija Arih 28,0; 2. Bet-ka Ravtar 28,5 (obe Kr. g.).
Prve štiri in šesta skupina so tekmovale v Slatni na 250 m dolgi veleslalom progi s tremi vratoi in 80 m višinske razlike; 5. in 7.-10. skupina pa na plazu, 10 min. od Ilirije. Proga zanje je bila dolga 600 m, imela je 18 vratic in 250 m višinske razlike. Vreme je bilo ves čas tekmovanja sončno in toplo, pionirji s svojimi učitelji vred pa odlično razpoloženi. S.
SMUČARJI »ISKRE« SO TEKMOVALI
Preteklo nedeljo je bilo v Planici tekmovanje smučarjev tovarne »Iskra« iz Kranja. Tekmovali so skakalci in alpski vozači. Od alpskih vozačev je bil prvi olimpijec Ludvik Dornik s časom 50,6, drugi pa Lado Stritih 51,2. Pri skakalcih je zmagal Gašper Kordež (38, 38,5) 185,9 točke, drugi pa je bil Janez Kozjek (33, 32,5) 184 točk.
PRVI DEL JE KONČAN
Kegljači so v nedeljo na kranjskem kegljišču končali prvi del gorenjskega prvenstva za posameznike. Razen kranjskih kegljačev sodelujejo še Tržiičani, Blejčani, Jeseničani in kegljači iz Kranj sike gore. Rezultati: 1. Ara-brožič 891, 2. Stare 866, 3. Turk 862 (vsi Triglav). M. ODBOJKA
Gorenjski taborniki so v nedeljo v Kranju nastopili v odbojki za naslov prvaka Gorenjske. Tekmovalo je 6 moštev. Razdeljeni so bili v dve skupini. V finalu sta se srečali
obe kranjski moštvi. Zmagala je druga ekipa nad prvo z 2:0 (15:8, 15:13)!
*
Na I. državni gimnaziji sta se srečali gimnazijski ekipi Jesenice in Kranja. Prikazana odbojka je presegla okvir dijaških srečanj. Skoda je le, da so jo pri stanju 2:2 prekinili zaradi kino predstave. Ne vemo komu na ljubo, ker je vse dijaštvo navdušeno nad lepo igro povsem pozabilo na kino predstavo.
M.
MEDDRUŽINSKO STRELSKO TEKMOVANJE V ZlREH
V nedeljo je bilo v Zireh veliko ekipno meddružinsko strelsko tekmovanje, ki so se ga udeležile ekipe iz Trebije, Gorenje vasi. Škofje Loke, Zirov in Idrije. Tekmovali so z zračnimi puškami v stoječem položaju. — V hudi konkurenci so zmagali strelci iz Škofje Loke s 646 krogi od 750 možnih pred strelci iz Idrije (546 krogov). Med posamezniki je bil najboljši Andrej Pagon iz Škofje Loke, ki je dosegel 139 krogov od 150 možnih krogov. Čr.
GORENJSKO  PRVENSTVO TABORNIKOV
V nedeljo so se zbrali v Kranju taborniki vse Gorenjske, da se pomerijo v odbojki. — Borbe so bile ostre in zmagovalci so težko zmagali, ker so bile ekipe skoraj enakovredne. RazdeliLi so se v dve skupini po ? ekipe:
A. skupina — posamezni rezultati: Kranj (A) : Jesenice 2:0; Jesenice : Kranjska gora 2:0; Kranjska gora : Kranj (A) 0:2.
Posamezni, rezultati B. skupine: Kranj (B) : Tržič 2:0; Radovljica : Tržič 2:0; Kranj (B) : Radovljica 2:0.
V finale sta se plasirali ekipi Kranja. — A ekipo je imela STTŠ, B pa Gumarska šola.
Rezultati: Kranj (A) : Kranj (B) 0:2.
Zmagala je mlada ekipa družine »Sivih jastrebov«.
PIONIRJI SO TEKMOVALI V MNOGOBOJU ZA MEMORIAL DARINKE KUMROVE
Okrajni odbor TVD Partizan za Gorenjsko je v nedeljo 24. marca organiziral v Radovljici tekmovanje v počastitev spomina dolgoletne pionirske voditeljice Darinke Ku-mer. Zbralo se je 200 pionirjev in pionirk iz desetih društev na Gorenjskem.
Pokal za leto 1957 sta osvojili vrsti pionirk in pionirjev z Jesenic s 433,2 točke. Za ostala tri mesta so bile podeljene diplome, Straži-šču za doseženih 424,1 točke in Kranju za 394,4 točke.
Se z več takimi in podobnimi pripravami ter tekmovanji bodo pionirji TVD Partizan lahko lepo in dostojno proslavili Dan mladosti. B. R.
Poznal je Globočnikovega nečaka Rudija. Fant je bil pol gosposki, pol kovač. Njegova mati je bila omožena z nekim davkarjem, potem je davkar umrl in ona se je vrnila s .sinom domov. Ko je umrla, je zapustila fantu svojo doto, čeden kupček denarja. Šole ga menda niso veselile; tri leta ga je imel stric v mestu, četrto ga je obdržal doma. Rudi je včasih delal v Globočnikovi pisarni, včasih pa se je vtaknil v vigen-ce. Kadar ga je prijelo, je vzel za kratek čas tudi kladivo v roke. Sicer mu pa ni bilo treba delati, nihče ga ni priganjal. Ce bi zdaj vsel v najem veliki vigenc, bi se ga Dominik ne mogel otresti. Vsakega kupca bi mu prevzel. Kar gotovo je, da bi mu ne mogel dolgo kljubovati. Ana pa potrebuje denar in bo seveda oddala v najem. Ne more ji ubraniti, kvečjemu, če bi vse skupaj prevzel sam, na to pa za zdaj ni misliti. Nerodno je, zelo nerodno!
Odtrgal se je od nakovala in začel pometati kovačnico. Ves je bil prežet od trmaste volje, da se nikomur ne bo uklonil, tudi Rudiju ne. In delati bo začel čimprej. Kakor hitro uredi kovačnico in si kupi nekaj železa, bo poiskal delavce. Miklavža mora vzeti, sicer bi se Ani zameril. Onadva, ki sta prej delala tu, naj si poiščeta kruha drugod. Gotovo sta se navadila postopanja, postopačev pa ne potrebuje. Izbral si bo ljudi, ki znajo zares delati.
Do večera je urejal kovačnico in ves čas ga je jezila Gašperinova zanikrnost, že kar razsipnost. Posebno ga je ujeizilo, ko je v kotu našel dva zaboja sekancev. Rja jih je že načela!... Dva zaboja žebljev, svojega denarja so vredni, pa jih puščajo takole ležati! Povedal bo Ani, naj jih proda.
Trenutek kasneje se je premislil. Čemu bi ji pravil? Ce se doslej ni menila za blago v vigencu, se ji tudi zdaj m treba! Žeblje je treba samo vreči v ogenj, da jim bo plamen izlizal rjo, pa bodo kakor novi in lahko jih bo prodal. Zakaj bi jih zametaval, ko so vsi pozabili nanje? Pri Gašperinu leži. toliko stvari okrog, ne da bi se kdo menil zanje...
Po večerji je izavil v trg. Pod hribom, kjer so se stiskale nizke bajte, zgnetene skupaj kakor kokoši na gredi, je stala krčma pri „puklastem Blažku". Stopil je skozi nizki vhod v zanikrno vežo, ker je menil, da bo tu najlaže izvedel za dobre delavce.
V pivnici je sedel k peči. Bilo je toplo, peč je žehtela, pravkar so se pekli, visoki, rahli hlbci za prodajo. Prišel je mali, grbasti krčmar in pozdravil Dominika kakor tujca. Dominik je naročil četrtmko vina, potem pa se je razgleda! po ljudeh. Bilo je samo nekaj kovačev, med njimi zastaven delavec, ki ga je Dominik poznal, stari Voltrešč. Voltrešč je buljil v prazni kozarec in očividno premišljal, ali naj še naroči žganja ali ne, naposled pa se je odločil in kozarec pomolil gostilničarju.
„Blažek, še enkrat mi natoči zelenega!"
Krčmar mu je nalil špiritovega pelinovca. Voltrcščev zgled je vzpodbudil še druge, vsi so naročali pelinovca. Voltrešč je izpil, udaril s kozarcem po mizi in kriknil:
„Še enega daj!"
Grbavec je spet prinesel žganja in priliznjeno rekel: „Le naročaj, Voltrešč, saj zaslužiš. Zakaj bi si ne privoščil?"
Hrust je siknil kletvico skozi zobe. „Se misliš norčevati, Blažek?"
„Zato, krščen svet," je izarobantiil kovač, „ker ste tisti, ki sedite na denarju, vsi enaki!"
Križank*
												
	1		5						6	S	e	
					/o		II					IZ
/5						'S				/k		
	>f				'1				JO			
		J.1					-X Ab					
						■iT				J/	1	
H?			Ji									
		it										
							1	\				
Lesce
Vodoravno: 1. kranjska tovarna; 5. naš zaliv; 9. ptica; 11. vrsta; 13. lopa; 14 reka v Angliji; 16. žig (arabsko); 17. osebni zaimek; 19. mesto v Belgiji; 20. prebivalec Evrope; 21. pribežališče; 23. vstavi TSTN; 25. del kolesa; 26. Lirski pesnik; 28. dva samoglasnika; 30. sto kvadratnih metrov; 31. prijatelj alkohola; 33. oblika pomožnega glagola; 35. literarna zvrst; 37. pritok reke Kuri; 39. mik, privlačnost (množina); 40. mesto v Romuniji.
Navpično: 1. rešeto; 2. južni sadež; 3. osebni zaimek; 4. moško ime; 5. denarna nakaznica; 6. stara slovanska pijača; 7. občina; 8. konec zadnjega čreva (latinsko); 9. francoski denair; 10. velesila; 11. (prodajalna v taboriščih in kasarnah; 12. površinska mera; 15. predlog; 18. predlog! 20. del kopna; 22. prebivalci Balkana; 24. kraj, kjer se prevažajo čez reko (turško); 25. on orje; 27. bog sonca; 29. mrčes; 30. igralna karta; 31. gostija; 32. poglavar; 34. električna mera; 36. kazalni zaimek; 38. predlog.
Gorenjske
ANEKDOTE
»Višja stopnja upravljanja«
Gostinsko podjetje »Evropa« v Kranju je poslovalo zadnje leto dni pod prisilno upravo. Novo vodstvo je uredilo poslovanje tako, da »Evropa« nima več izgube. Sedaj, ko je prisilna uprava ukinjena, je postalo aktualno, da kolektiv izvoli organe samoupravljanja.
V nekem razgovoru na občini prav o tem vprašanju pa so nekateri zastopniki kolektiva rekli:
»Veste kaj, mi bi najraje imeli še kar naprej prisilno upravo! Kaj bomo neki z delavskim svetom! Kdo bo hodil na sestanke!«
Zlobni jeziki pravijo, da je delovni kolektiv »Evrope« že »prerasel« sedanjo stopnjo samoupravljanja...
Bilo je v Sorici, ne v Selcah
Anekdota*, objavljena v zadnji petkovi številki našega lista pod naslovom »Presnete tujke« velja za dogodek v Sorici, ne v Selcih.
industrijski in turistični kraj na Gorenjskem
Radovljica zavzema ozek rob 75 m visoke savske terase. Na zgornji ravnici stoji staro mestno jedro s hišami v dvoranski obliki, katere zunanji obod predstavlja edino utrdbo, ki je imela oporo v gradu, cerkvi in pristavi. Pozneje zidane hiiše so se pomaknile v savski breg, novejši del mesta pa se je širil v severni smeri ob cesti v Lesce. Nekdanje propadanje mesta je prenehalo ob prerodu slovenske zavesti, ko so domačini obnovili trgovska in obrtna podjetja, ustvarili tu kulturno središče za zgornjo Gorenjsko, hkrati pa so mestu omogočili razvoj in obstoj sedeži raznih uradov. Kot mirno in stalno napredujoče letovišče se je razmahnilo zlasti po letu 1933, ko so zgradili pod Oblo gorico lepo letno kopališče.
Mesto hrani lepe zgodovinske zanimivosti. Med prve je šteti mogočno palačo grofov Thurn-Va'sasslna, ki stoji na trgu poleg cerkve. Nastala je iz prvotnega gradu, ki ga je sezidal proti koncu 13. stoletja orten-burški grof Friderik II. Ta stavba je zanimiva po zunanjosti, vredno pa si je ogledati stopnišča in dvorišča. Iz gradu je nekdaj držal poseben hodnik na veliki graščinski vrt, kd je bil izven stare Radovljice, med pristavami in obdan z visokim zidom. Znamenita je tudi lepa gotska cerkev sv. Petra. Valvasor poroča, da je sezidala prvo cerkev ortenburška grof inja Ana, rojena Krupp, v začetku 13. stoletja, leta 1495 pa so v poznogotskem slogu zgradili novo, ki je bila pozneje večkrat prenovljena. V Predtrgu so zanimive starinske zgradbe, od-kopali pa so tu mnogo rimske opeke.
V Radovljici se je rodilo precejšnje število slavnih in zgodovinsko pomembnih rojakov. Najpomembnejši med njimi je vsekakor Anton Tomaž Linhart,
Z GORENJSKE
prosvetljenec, zgodovinar in dramatik. Rojen je bil 18. decembra 1756 (lansko leto smo slovesno proslavili 200-letnico njegovega rojstva), umrl pa je v Ljubljani 14. julija 1795. Linhartovo književno delo ima od začetka do konca izrazito sodobne in odločno prosvetljonske poteze. Ostefo je vedno v smori čiste literature, znanosti in izbranega družabnega okusa. Linhartova pesniška dela so po jeziku nemška, po snovi mednarodna. V svojem prvem delu, v tragediji M'iss Jenny Love, ki se godi na Škotskem, se je oprl na Shakespearea. Po Zoisovi pobudi je v Linhartovi narodni zavesti dozorela tudi misel manifestacije za slovensko gledališče. Leta 1789 je po nemški 'komediji priredil Zupanovo M.icko, ki so jo še istega leta igrali v ljubljanskem stanovskem gledališču in je žela velik uspeh, leta 1970 pa je napisal po francoskem izvirniku komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi. Obe igri, ki jih je Linhart mojstrsko ponašil, sta postali temelj slovenski dramatiki in gledališču.
V Radovljici so bili še rojeni: Jožef Matija Prešeren (roj. okrog 1710), profesor modroslov-ja; Avgust Bukovec (rojen 22. 9. 1878), organizator čebelarstva in soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva; goriški nadškof dr. Andrej Gollmaver, vnet borec za slovenstvo; Božidar Bežek (1866—1935), juridič-ni znanstvenik; Peter Kuplje-nik, protestantski predikant; Josipina Hočevar (1824—1911), podpornica, revežev in mecenka; Josipina Hudovernik (roj. 25. 3. 1863), glasbenica; Anton Mazek (1836—1920), filolog in Karel Franc Remsb (roj. 1674), ki je kot slikar deloval v Ljubljani in Gradcu. V Predtrgu se je pa leta 1884 rodil arhitekt Ivan Vurnik, predstavnik stare umetniške družine.
25
97. Ko je prišel Poljak z ženo domov, je zvedel, da so vojaki in čuvaji že odšli. Bil je močno razburjen, kajti če je bilo tisto pismo od rokovnjaškega poglavarja, potem je bil ta — njegov brat.
Ob enajstih so prišli vojaki s svojimi ujetniki. Poveljnik je Poljaku natanko popisal nocojšnje dogodke in oskrbnik je velel odgnati ujetega rokovnjača v pisarno, da ga bo takoj zaslišal.
98. Ko sta bila sama, js Štefan ves trepetajoč pogledal svojega jetnika.
»Ferdinand!« vzklikne zamolklo.
»Da, jaz sem!« reče mirno on.
Stala sta tri korake narazen, tiha in nema.
»Odvezi mi roke!« reče Nande, »potem pa poslušaj, če hočeš!«
Brat je za trenutek pomišljal, nato pa je stopil k njemu in mu potegnil vez z rok. Ko se je Nande odžejal, je rekel Štefanu: »Veš, kaj mi grozi. Zato me izpusti! Nihče razen tebe ne ve, kdo sem jaz. Izpusti me, nikdar v življenju se najini poti ne bosta več srečali!«
99. Nande je slutil, kakšen boj se odigrava v bratovih prsih. Zato mu je podrobno govoril o dogodkih od obtožbe v Celju dalje. Povedal mu je tudi, da je svoje maščevanje izvršil in zdaj odhaja, če ga brat ne bo pognal pred strel. Ko ga je Nande spomnil na mater, ga je Poljak odpeljal v ječo in mu dal pod zglavje pilo.
Bratovsko čustvo je ob spominu na mater zmagalo. Podala sta isi roki — morda poslcdnjič.
100. Drugo jutra navsezgodaj je vzdra-mil Poljaka krik v spodnjih prostorih. Čeprav je vedel, kaj to pomeni, sta z ženo (ki ji je Štefan vse povedal) odhitela dol. Povedali so mu, da je ujetnik prepi-lil železno mrežo na oknu in ušel.
Poslal je vojake za njim; a želel je, da bi bilo to zaman.
Ko so se opoldne vrnili z neuspešnega lova, so vojaki povedali, da je izginila tudi Polonica, Pavlck pa umira zaradi udara poglavarjeve roke.
*P