Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/november 2007 št. 11, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Lejla Fajić (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje – ZDA, Mednarodno okolje – EMU), Slavica Jurančič (Konkurenčnost), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Denarni trg – krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Jure Povšnar (Energetika), Mateja Kovač (Ribištvo), Janja Pečar (Demografska gibanja po regijah), Maja Kersnik (Izdatki za socialno zaščito), Tanja Čelebič (Študentje na področju znanosti in tehnologije). Odgovarja: Boštjan Vasle, v. d. direktorja. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnični urednik: Luka Žakelj. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Ekonomsko ogledalo UMAR Vsebina številka 11/2007 str. 2 Aktualno Znaki umirjanja gospodarske aktivnosti v Sloveniji v tretjem četrtletju str. 3 Mednarodno okolje – ZDA Občutno povečana tveganja za nadaljnjo gospodarsko rast v ZDA str. 4 Mednarodno okolje – EMU V EMU prihodnje leto upočasnitev gospodarske rasti str. 5 Konkurenčnost Slovenija med članicami EMU z višjim poslabšanjem cenovne in nižjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti str. 6 Ekonomski odnosi s tujino V tretjem letošnjem četrtletju okrepitev rasti izvoza in upočasnitev rasti uvoza str. 7 Cenovna gibanja in politika Povišanje medletne inflacije posledica hitrejše rasti cen hrane in nafte str. 8 Denarni trg – varčevanje prebivalstva V devetih mesecih letos neto varčevanje prebivalstva v bankah več kot podvojeno, prilivi v vzajemne sklade ostajajo visoki str. 9 Denarni trg – krediti Podjetja zadolževanje na tujem deloma nadomeščajo z zadolževanjem doma str. 10 Trg dela Povečanje zaposlenosti v septembru tako konjunkturne kot sezonske narave str. 11 Plače Septembrske plače v zasebnem sektorju upadle predvsem zaradi krajšega delovnega meseca str. 12 Predelovalne dejavnosti Rast industrijske proizvodnje se umirja, njena struktura pa postaja vse bolj ugodna str. 13 Gradbeništvo Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju po pričakovanjih umirila str. 14 Energetika Slovenska mednarodna menjava električne energije letos nižja za 15 % str. 15 IZBRANE TEME Ribištvo Tudi v letu 2006 se je znižal morskovodni ulov, vzreja v sladkih vodah pa se je zvišala str. 19 Demografska gibanja po regijah Indeks staranja se še naprej povečuje; v letu 2007 imajo že vse regije več starega kot mladega prebivalstva str. 20 Izdatki za socialno zaščito V strukturi sredstev za socialno zaščito se je v letu 2005 zmanjšal delež sredstev za starost ter za bolezen in zdravstveno varstvo str. 21 Študentje na področju znanosti in tehnologije Rast števila študentov na področju znanosti in tehnologije v Sloveniji v obdobju 2000–2005 višja, njihov delež pa nižji od evropskega povprečja str. 22, 23 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje IX 15,0 8,0 8,7 8,5 Predelovalne dejavnosti IX 17,1 9,2 10,0 9,9 Oskrba z elektriko, plinom, vodo IX -1,6 -9,3 -9,5 -10,5 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno IX 4,7 26,1 30,5 30,2 Izvoz blaga (nominalno)1 IX 14,1 17,5 18,6 17,6 Uvoz blaga (nominalno)1 IX 18,9 19,7 20,1 20,3 Realni efektivni tečaj2 IX 0,4 1,8 1,8 1,7 Bruto plača na zaposlenega, realno IX -1,6 2,5 2,7 2,8 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 IX 0,5 11,5 11,4 11,0 Javnofinančni prihodki, realno X 12,6 4,5 3,6 3,1 Število formalno delovno aktivnih IX 0,6 3,5 3,5 3,4 Število registriranih brezposelnih X 4,3 -17,6 -17,9 -18,0 Število prostih delovnih mest X 7,0 7,6 5,7 6,5 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % IX 7,2 7,4 7,6 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XI 0,9 5,2 5,7 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % X 0,6 5,8 6,3 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17-ih trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; 3medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 4skupaj v zadnjih 12-ih mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 11/2007 str. 3 V evroobmočju je bila gospodarska rast ugodna tudi v tretjem četrtletju. Po prvi oceni Eurostata je bila medletna realna rast bruto domačega proizvoda (prilagojena za sezono in število delovnih dni) v tretjem četrtletju 2,7-odstotna, s čimer je rahlo presegla rast v drugem četrtletju, vendar pa ne dosega več rasti ob koncu lanskega leta in v prvem četrtletju letos (3,2 %), ko je gospodarstvo EMU doseglo vrh poslovnega cikla. Na višjo medletno rast v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim je vplival večji prispevek izvoznega povpraševanja, medtem ko je prispevek domačega povpraševanja ostal nespremenjen (gl. str. 5). Po napovedih, ki jih je Evropska komisija objavila v novembru, se bo gospodarska rast v evroobmočju do konca leta še nadalje postopoma umirjala, inflacija pa se bo povečala. Napovedi Evropske komisije glede gospodarske aktivnosti se bistveno ne razlikujejo od predhodno objavljenih napovedi IMF-a in Consensusa, morda so za odtenek nekoliko bolj optimistične. To najverjetneje temelji na oceni EK, da je poleg cikličnih dejavnikov del pospešitve gospodarske rasti v zadnjih dveh letih deloma odraz strukturnih premikov, ki so dvignili tudi potencialno rast in zaradi katerih bi bile države EMU lahko bolj odporne na zunanje šoke. Hkrati pa prihaja tudi do premikov v geografski usmerjenosti evropskega izvoza v smeri krepitve deležev azijskih gospodarstev ter držav izvoznic nafte, kar na strani izvoznega povpraševanja lahko omili učinek upočasnitve v ZDA in močnega evra. Inflacija v EMU pa se je začela v jesenskih mesecih zviševati. V novembru je dosegla najvišjo raven po maju 2001 (3,0 % medletno), glavni dejavnik za to pa so po oceni EK in ECB podražitve hrane in nafte. Znižanje na raven 2 % je pričakovati šele v tretjem četrtletju 2008 (gl. str. 5). Postopno umirjanje gospodarske aktivnosti zaznavamo tudi v Sloveniji. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v tretjem četrtletju realno za 8,2 % višja kot v istem obdobju lani, kar predstavlja rahlo umiritev v primerjavi z rastjo predhodnega četrtletja, ki je znašala 9,1 %. To je predvsem posledica septembrskih rezultatov, ko se je proizvodnja v primerjavi z lanskim septembrom (ki je imel sicer en delovni dan več kot letos) povečala le za 3,9 %. Umiritev je zajela srednje nizko in nizko tehnološko zahtevne panoge, medtem ko je bila rast proizvodnje visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so hkrati izraziti izvozniki, letos višja iz četrtletja v četrtletje. Skok rasti je bil izrazit predvsem v tretjem četrtletju, kar je povezano s krepitvijo proizvodnje farmacevtskih izdelkov ter vozil in plovil (gl. str. 13). Povečan izvoz vozil je po naši oceni tudi razlog za rahel pospešek nominalne rasti skupnega blagovnega izvoza v tretjem četrtletju na 17,0 % (medletno), v primerjavi z drugim četrtletjem, ko je znašala 16,1 % (gl. str. 7). Po pričakovanjih se je v tretjem četrtletju upočasnila tudi gradbena aktivnost, in sicer na področju gradnje stavb (gl. str. 14). Ocenjujemo, da se bo ugodna gospodarska aktivnost v letošnjem letu pokazala tudi pri izplačilih božičnic in s tem na nekoliko hitrejši rasti plač v zadnjem četrtletju, kar je bilo upoštevano tudi v jesenski napovedi. V devetih mesecih je bila nominalna rast bruto plače na zaposlenega 5,6-odstotna, in sicer v zasebnem sektorju 6,4-odstotna ter v javnih storitvah 4,2-odstotna (gl. str. 12). Pričakovana izplačila božičnic in povečano število delovnih dni v zasebnem sektorju ter redna napredovanja v jesenskem terminu v javnem sektorju bodo vplivale na to, da bo rast plač ob koncu leta še rahlo višja, kot po podatkih za devetmesečje, vendar pa ocenjujemo, da rast plač v letu 2007 ne bo presegla jesenske napovedi (5,9 %). Ta napoved je bila upoštevana tudi pri izračunu novembrske uskladitve pokojnin. Cene nafte so bile v novembru najpomembnejši dejavnik rasti cen življenjskih potrebščin, rast cen hrane pa se je umirila. Cene življenjskih potrebščin so se v novembru povišale za 0,9 %, medletna rast cen pa je poskočila z oktobrskih 5,1 % na 5,7 %. Več kot polovico novembrskega povišanja predstavlja prispevek podražitve tekočih goriv, ki je bil najvišji v zadnjih dveh letih, relativno visok pa je bil tudi prispevek sezonskih podražitev oblek in obutve. Po večmesečni rasti cen hrane se je njihova rast novembra umirila, vendar pa večino razlike med letošnjo in lansko inflacijo še vedno lahko pojasnimo z odstopanji cen hrane in tekočih goriv. Poleg inflacije se krepijo tudi inflacijska pričakovanja in s tem stopnjuje zaskrbljenost, da se bodo vgradila v dogovore plač za prihodnje leto in s tem preprečila pričakovano umiritev cen. To bi se lahko odrazilo tudi v večjem poslabšanju stroškovne konkurenčnosti, kjer so gibanja v Sloveniji zaenkrat še ugodnejša kot v večini drugih članic EMU. Višja inflacija se od drugega četrtletja letos odraža na nekoliko večjem poslabšanju cenovne konkurenčnosti v primerjavi z drugimi članicami EMU, medtem ko je poslabšanje stroškovne konkurenčnosti med nižjimi. Po ocenah Evropske komisije se je v treh četrtletjih letos na medletni ravni cenovna konkurenčnost poslabšala v vseh državah evroobmočja, izrazitejše kot v Sloveniji pa je bilo poslabšanje v Nemčiji, Irski, Španiji in Italiji. V teh državah, ki imajo v ZDA relativno pomembnejšo partnerico, je bilo to predvsem posledica krepitve evra, v primeru Slovenije pa pretežni del poslabšanja izhaja iz hitrejše rasti relativnih cen. Vpliv krepitve evra na slovensko konkurenčnost je bil namreč zaradi regionalne strukture menjave manjši. Hkrati se je v vseh državah EMU, razen v Nemčiji, poslabšala tudi stroškovna konkurenčnost na ravni gospodarstva, vendar pa je bilo to poslabšanje v Sloveniji med manjšimi. Po rasti stroškov dela na enoto proizvoda Slovenija od drugih članic EMU ni tako močno odstopala kot pri cenah. Po drugi strani pa se je pod vplivom visoke rasti produktivnosti tudi letos nadaljevalo izboljševanje stroškovne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti, ki predstavljajo glavnino menjalnega sektorja. To izboljšanje je bilo večje le v Nemčiji, medtem ko je večina ostalih članic tudi pri tem kazalniku beležila poslabšanje konkurenčnosti (gl. str. 6). Do sredine novembra je večina pomembnejših mednarodnih in domačih institucij objavila jesenske napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo. Napovedi gospodarske rasti UMAR, BS, EIPF, IMF in EK za leto 2007 se nahajajo v razponu med 5,2 % (napoved EIPF) in 6,0 % (EK). V prihodnjem letu vse institucije pričakujejo umirjanje gospodarske rasti (IMF: na 3,8 % do EIPF: 5,0 %), kar se še najbolj kaže v napovedi IMF, za katero pa podrobnejša struktura napovedi, s katero bi lahko pojasnili dejavnike takšne upočasnitve, ni znana. Napovedi povprečne inflacije za letošnje leto so v razponu med 3,1 % (EIPF) ter 3,5 % (EK), za prihodnje leto pa izstopa predvsem nizka napoved EIPF (2,3 %) ter rahlo višja napoved inflacije za leto 2008 pri Evropski komisiji (3,7 %; ostale so med 3,1 % in 3,5 %). Slednje je najverjetneje posledica višje predpostavke glede cen nafte za to leto (78,8 USD za sodček nafte Brent) kot pri ostalih inštitucijah, ki so svoje napovedi pripravljale prej, ko so bile tudi tekoče cene nafte precej nižje kot v začetku novembra (predpostavka UMAR 68,5 USD za sodček). Mednarodno okolje – ZDA Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 4 Izdatkovna stran BDP – ZDA 2007 Realna rast (v %) BDP Zasebna potrošnja Državna potrošnja Investicije* Izvoz Uvoz Anualizirano medčetrtletno Q1 0,6 3,7 -0,5 -8,2 1,1 3,9 Q2 3,8 1,4 4,1 4,6 7,5 -2,7 Q3 4,9 2,7 3,9 5,9 18,9 4,3 Q1 Medletno 1,5 3,2 1,2 -6,6 6,6 2,9 Q2 1,9 2,9 1,9 -5,7 7,1 2,0 Q3 2,8 2,9 2,7 -3,3 10,2 1,7 2006 2,9 3,1 1,6 2,5 8,4 5,9 2007 2,1 2,9 1,6 -1,6 7,4 2,5 2008 1,7 1,3 1,8 -0,9 8,5 1, 2009 2,6 1,4 1,9 2,8 7, 2,6 Vir podatkov: EC Autumn Forecasts (november 2007); US Bureau of Economic Analysis (november 2007). Opomba: *Evropska komisija in ameriški Urad za ekonomske analize drugače obravnavata investicije, tako da obstaja majhna razlika v podatkih. Gospodarska rast v ZDA je bila v tretjem četrtletju višja od pričakovane, vendar se bo ob koncu leta in prihodnje leto občutno upočasnila (gl. tabelo). Anualizirana medčetrtletna rast med julijem in septembrom je bila 4,9-odstotna predvsem po zaslugi nadaljnje visoke rasti zasebne potrošnje in visoke rasti izvoza, na katero pozitivno vpliva padec vrednosti dolarja. Osnovna inflacija je bila v drugem in tretjem četrtletju pod 2,0 %, kar je omogočilo FED-u spust obrestnih mer, vendar so se tudi tveganja za inflacijo v zadnjem mesecu povečala. Napovedi za gospodarsko rast v letu 2008 so se skozi letošnje leto konstantno nižale (gl. graf), tako da bo rast prihodnje leto po zadnjih napovedih nižja od 2,0 %. Jesenska napoved Evropske komisije za rast BDP v prihodnjem letu znaša 1,7 %, svoje napovedi pa je ta mesec znižal tudi FED, in sicer iz razpona 2,25 %–2,75 % junija na 1,8 %–2,5 %. Stanovanjske investicije padajo že od začetka leta 2006, kar naj bi se zaradi pričakovanega nadaljnjega kopičenja zalog neprodanih nepremičnin in padanja cen (pričakuje se padec vsaj med 10 % in 20 %) nadaljevalo vsaj do druge polovice prihodnjega leta. Po napovedi Evropske komisije bodo stanovanjske investicije znižale rast BDP prihodnje leto za 0,6 o. t. Vendar lahko padec stanovanjskih investicij, ki predstavljajo malo manj kot 5 % BDP, nadomesti pričakovana višja rast izvoza, ki predstavlja okrog 12 % BDP. Padanje dolarja in nadaljevanje ugodne gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah skupaj s pričakovano nižjo rastjo uvoza zaradi nižjega domačega povpraševanja pomeni, da bo v prihodnjih dveh letih saldo menjave s tujino pomembno prispeval k skupni rasti. Nadaljnje poslabšanje na trgu nepremičnin, zaostritev finančnih pogojev in zadnji dvigi cen nafte Graf: Primerjava napovedi/predpostavk rasti BDP za ZDA, 3,5 predstavljajo resno tveganje za rast zasebne potrošnje prihodnje leto. Zasebna potrošnja predstavlja okrog 70 % BDP, zato je njena prihodnja rast ključnega pomena za skupno gospodarsko rast. Sicer je bila rast zasebne potrošnje v tretjem četrtletju na ravni zadnjih let, vendar je večina te rasti rezultat rasti v juliju in avgustu, medtem ko je bila mesečna rast septembra le še 0,1-odstotna. Ta padec je viden tudi v kazalcih razpoloženja, saj je Michigan indeks novembra padel na najnižjo raven v petnajstih letih, če izvzamemo čas po hurikanu Katrina, medtem ko je Conference Board indeks novembra padel na najnižjo raven v dveh letih. Tveganja za nadaljnjo rast zasebne potrošnje so vpliv nižjega premoženjskega učinka zaradi padajočih cen nepremičnin, vpliv finančne krize na sposobnost in pripravljenost potrošnikov za najemanje novih posojil, vpliv dviga stroškov financiranja obstoječih hipotek ter sedaj tudi višje cene energije. Ključni dejavnik, ki podpira nadaljnjo rast zasebne potrošnje, je nizka stopnja brezposelnosti, ki pa se bo po napovedih FED-a in Evropske komisije prihodnje leto dvignila. FED je po izbruhu finančne krize že dvakrat znižal vodilno obrestno mero, ki sedaj znaša 4,5 %. Po septembrskem znižanju vodilne obrestne mere za 0,5 o. t., so to oktobra znižali še za 0,25 o. t. Ta ukrep jim je omogočilo znižanje osnovne inflacije pod prag 2,0 % v drugem in tretjem četrtletju. Zaradi ponovno rekordnih cen nafte ter vpliva depreciacije dolarja na uvozne cene pa se je inflacija v septembru in še toliko bolj v oktobru, ko je bila medletna inflacija najvišja v 14-ih mesecih (3,5 %), ponovno začela krepiti. Po mnenju FED-a je trenutno višja inflacija prehodne narave, če le ne bo vplivala na dvig inflacijskih pričakovanj. Tako trenutno obstaja možnost nadaljnjega znižanja vodilne obrestne mere. v % 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 2007 2008 2009 2,7 2,8 3,0 2,6 2,2 2,1 2,3 2,0 1,9 1,8 1,9 1,9 1,7 EK IMF OECD UMAR apr. jul. sep. sep. IMF EK EK IMF UMAR IMF EK UMAR EK okt. nov. apr. jul. sep. okt. nov. sep. nov. Vir podatkov: EC Economic Forecasts (maj 2007; november 2007), IMF World Economic Outlook Update (julij 2007), IMF World Economic Outlook (oktober 2007); OECD Interim A ssessment (september 2007). Mednarodno okolje – EMU Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 5 Napoved izdatkovne strani BDP Realna rast (v %) EU EMU Nemčija 2006 2007 2008 2009 2006 2007 2008 2009 2006 2007 2008 2009 BDP 3,0 2,9 2,4 2,4 2,8 2,6 1,7 2,0 4,7 5,8 5,3 2,2 2,1 2,9 2,5 2,1 2,2 Zasebna potrošnja 2,2 2,3 2,4 2,2 1,8 2,1 1,9 1,0 -0,1 2,0 1,4 Državna potrošnja 2,0 2,0 2,0 1,9 1,9 2,1 2,0 0,9 1,7 1,4 1,4 Bruto investicije v os. sred. 5,9 5,6 3,5 3,4 4,8 2,9 2,6 6,1 5,8 2,9 3,1 Izvoz 8,7 6,3 5,8 5,8 5,8 5,3 5,4 7,1 7,7 6,8 7,0 Uvoz 8,7 6,3 6,1 5,8 5,3 5,5 5,3 6,7 6,2 7,4 6,8 Vir podatkov: EC Autumn Forecasts (november 2007). Gospodarska rast v evroobmočju je v tretjem četrtletju opremo bo zaradi visokih dobičkov v prejšnjih letih in še ostala visoka (2,7 % medletno), ob koncu leta in v naprej visoke izkoriščenosti proizvodnih kapacitet ostala prihodnjih dveh letih se pričakuje umiritev. Rast visoka, čeprav nižja od izredno visokih stopenj v zadnjih zasebne potrošnje in investicij je ostala na ravni iz drugega dveh letih. Rast izvoza se bo prihodnje leto upočasnila četrtletja, predvsem pa se je pospešila rast izvoza (s 5,9 % predvsem zaradi vpliva nižje rasti v ZDA na svetovno rast v drugem četrtletju na 7,4 % v tretjem četrtletju). Hkrati je in apreciacije evra, v letu 2009 pa bo ohranila raven iz leta prišlo tudi do pospešitve uvoza (s 4,9 % na 6,0 %), 2008. Po drugi strani Evropska komisija ocenjuje, da bo prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti pa se pospešeni premik v geografski porazdeljenosti evropske je povečal z 0,4 o. t. na 0,7 o. t. Evropska komisija v svoji zunanje trgovine v prid Azije in držav izvoznic nafte delno jesenski napovedi ocenjuje, da je evropsko gospodarstvo kompenziral negativen vpliv dražjega evra proti dolarju na že prešlo vrh cikla. Ocenjuje tudi, da je pospešitev nižji izvoz v ZDA. Omeniti velja tudi, da je bila apreciacija gospodarske rasti v zadnjih dveh letih sicer res pretežno evra proti dolarju v prvih desetih mesecih letos trikrat večja ciklične narave, vendar je prišlo tudi do strukturnih kot pa apreciacija realnega efektivnega tečaja evra proti premikov, predvsem na trgu dela, ki so verjetno dvignili košarici 44-ih valut. potencialno rast. Hkrati menijo, da je gospodarstvo Inflacija v evroobmočju se bo do konca leta evroobmočja sedaj tudi bolj odporno na zunanje šoke. predvidoma pospešila, na raven okrog 2,0 % se bo Glavni razlog za umiritev rasti v prihodnjem letu sta umirila šele v tretjem četrtletju prihodnjega leta. Po prvi zaostritev posojilnih pogojev in manjša razpoložljivost oceni je bila novembra inflacija v evroobmočju najvišja po posojil, kar bo vplivalo na rast domačega maju 2001 (3,0 %). Do nadaljnje pospešitve inflacije je povpraševanja. Umirila se bo tudi rast svetovne trgovine, sicer prišlo že oktobra (2,6 %), predvsem zaradi višjih cen kar bo skupaj z apreciacijo evra vplivalo na nižjo rast nafte in predelane hrane, ki sta tako po mnenju Evropske izvoza. Tako po mnenju Evropske komisije kot ECB komisije kot ECB glavna dejavnika, ki letos vplivata na obstaja večja verjetnost, da bo rast nižja od napovedane povišanje inflacije. Letos se je zaradi dviga DDV v Nemčiji, kot višja, inflacija pa prej višja od napovedane kot nižja. ki bo prispeval 0,3 o. t. k skupni letni inflaciji, in cen predelane hrane ter določenih storitev dvignila tudi Glavni dejavnik gospodarske rasti v prihodnjih dveh osnovna inflacija (brez cen energije in nepredelane hrane), letih bo zasebna potrošnja, medtem ko se bo rast in sicer iz 1,6 % decembra lani na 2,1 % oktobra letos. investicij in izvoza umirila. Skladno z nadaljevanjem Evropska komisija je v svoji napovedi tudi navedla, da bi ugodnih gibanj na trgu dela in pričakovanim povečanjem pri upoštevanju gibanja cen nafte na začetku novembra plač se bo drugo leto pospešila rast zasebne potrošnje. (dva tedna po zaključku napovedi) še za 6 USD/sod Letos bo namreč na letni ravni prišlo do nadaljnje dvignili svojo predpostavko cen nafte za leto 2008, ki v pospešitve rasti zaposlenosti (1,5 %), ki se bo v prihodnjih osnovnem scenariju znaša 78,8 USD/sod. To bi v skladu z dveh letih postopno umirila (na 1,0 % in 0,8 %), tako da bo ocenami komisije znižalo gospodarsko rast v letu 2008 za tudi padanje stopnje brezposelnosti v naslednjih letih bolj nadaljnjih 0,2 o. t. in povišalo inflacijo za 0,1 o. t. Po drugi postopno. V letu 2009 naj bi bila brezposelnost 7,1-strani pričakujejo, da se bo rast cen neenergetskih surovin odstotna. Tveganje za rast zasebne potrošnje predstavlja prihodnje leto umirila. ECB pa opozarja tudi na nevarnost vpliv finančne krize in nadaljnjega dviga cen hrane na trajnejšega povečanja inflacijskih pričakovanj že ob razpoloženje potrošnikov, ki kljub padcem v zadnjih trenutnih povišanjih cen hrane. Kljub povišani inflaciji dviga mesecih zaenkrat ostaja nad dolgoletnim povprečjem. ključne obrestne mere, ki je nespremenjena že od junija Skupna rast investicij se bo v prihodnjih dveh letih umirila (4,0 %), verjetno še ne bo, saj je Svet guvernerjev po predvsem zaradi nižjih gradbenih investicij, na katere bo zadnjem sestanku ocenil, da še ni mogoče natančno imelo zaostrovanje posojilnih pogojev, ki bo sicer skupno ovrednotiti negativnih posledic finančne krize na rast investicij prihodnje leto zmanjšalo za 0,7 o. t., večji gospodarsko rast. negativni vpliv kot na ostale investicije. Rast investicij v Graf: Napoved medletne rasti BDP in inflacije (HICP) za evroobmočje 3,5 3,0 % 2,5 2,0 1,5 ^^ -^^^^^— Realna rast BDP ^Sy__________ ' Inflacija Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2007 2007 2007 2007 2008 2008 2008 2008 2009 2009 2009 2009 Vir podatkov : EC Autumn Forecasts (nov ember 2007). Konkurenčnost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 6 QIII 2007/ QII 2007 QIII 2007/ QIII 2006 QI–III 2007/ QI–III 2006 Indikatorji cenovne konkurenčnosti, povprečni indeksi 2006 Efektivni tečaj do 17-ih trgovinskih partneric1 Nominalno 100,2 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 Efektivni tečaj do 10-ih trgovinskih partneric zunaj evroobmočja1 Nominalno 100,7 99,1 100,1 100,8 100,2 100,6 102,3 102,2 100,7 101,8 102,1 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 Efektivni tečaj do 7-ih evro trgovinskih partneric1 100,6 100,8 100,1 100,4 101,2 100,6 102,0 103,6 102,5 103,9 103,3 104,2 Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin 100,6 Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov2 98,8 Viri podatkov: SURS, ECB, OECD Main Economic Indicators; izračuni UMAR. Opombe: 1 100,6 100,0 101,8 101,5 101,2 101,2 : 1do košarice valut 17-ih trgovinskih partneric: Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske, Španije (7 evro trgovinskih partneric), Danske, Združenega kraljestva, Švedske, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, ZDA, Švice in Japonske (10 trgovinskih partneric zunaj območja evra); rast indeksa pomeni apreciacijo in obratno; 2deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti na domačem trgu. Merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebščin primerjavi s tujimi na četrtletni ravni ponovno povečale se je v tretjem četrtletju letos slabšanje slovenske (0,1 % glede na 0,6-odstotni padec), njihova medletna cenovne konkurenčnosti nadaljevalo. Realna rast pa se je okrepila (1,6 % glede na 1,2 %). apreciacija slovenskega efektivnega tečaja evra se je Zaradi okrepitve evra je bilo poslabšanje slovenske predvsem pod vplivom rasti relativnih cen življenjskih cenovne konkurenčnosti bolj izrazito zunaj območja potrebščin na četrtletni ravni znižala (na 0,8 % z 2,0 %), evra, še posebej na medletni ravni. Ob 2-odstotni na medletni pa povečala (na 2,3 % z 1,8 %). Rast medletni nominalni okrepitvi se je v tretjem četrtletju slovenskih cen življenjskih potrebščin v primerjavi s tujimi se je namreč v tretjem četrtletju glede na drugo upočasnila (na 0,7 %, po 1,6-odstotni rasti v drugem četrtletju), njihova medletna rast pa po dveletni skromni območja evra je znašala medletna rasti (okoli 0,5 %) pospešila (na 1,7 % z 1,1 %). Vpliv efektivnega tečaja 1,8 % oz. 1,5 %. efektivni tečaj do desetih partneric zunaj območja evra realno povečal za 3,6 % (deflator CPI) oz. 3,9 % (deflator PPI). Do sedmih najpomembnejših parneric iz rast realnega nominalne rasti efektivnega tečaja evra (gl. tabelo) na poslabšanje slovenske cenovne konkurenčnosti je bil relativno manjši. Krepitev evra do ameriškega dolarja je bila v tretjem četrtletju manjša kot v drugem. Hkrati je upadla tudi njegova nominalna vrednost do japonskega jena in do valut nekaterih držav EU izven EMU. V tretjem četrtletju je prispevek nominalne rasti efektivnega tečaja evra k njegovi realni četrtletni rasti znašal osmino, preostalih sedem osmin pa je prispevala rast relativnih cen. K medletni realni rasti je nominalna apreciacija tečaja prispevala dobro četrtino, slabe tri četrtine pa rast relativnih cen. Slabša kot v drugem četrtletju je bila slovenska cenovna konkurenčnost tudi, če upoštevamo rast relativnih cen industrijskih proizvodov. Realni efektivni tečaj je bil v tretjem četrtletju višji tako na četrtletni (0,2 %, po 0,2-odstotnem padcu v drugem četrtletju) kot medletni ravni (za 2,2 % glede na 1,9 %). Slovenske cene industrijskih proizvodov so se v Graf: Realni efektivni tečaji evra*, deflacionirani s (predelovalne dejavnosti) na enoto proizvoda v tretjem četrtletju 2007 Slovenija je bila zaradi višje rasti cen življenjskih potrebščin tudi v tretjem četrtletju med članicami EMU z večjim poslabšanjem cenovne konkurenčnosti. Po podatkih Evropske komisije (EK) sta se v tretjem četrtletju na medletni ravni izraziteje kot slovenska poslabšali le irska in nemška cenovna konkurenčnost (gl. graf). V tretjem četrtletju je bilo poslabšanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva med nižjimi v EMU. Boljša kot pred letom je bila po ocenah EK le stroškovna konkurenčnost nemškega gospodarstva, v Avstriji in na Finskem je bilo poslabšanje manjše, v Belgiji in Luksemburgu pa podobno kot v Sloveniji. Slovenske predelovalne dejavnosti so zaradi visoke rasti produktivnosti tudi v tretjem četrtletju svojo stroškovno konkurenčnost izboljšale (osmo četrtletje zapored), tako kot nemške in nizozemske (gl. graf). CPI, stroški dela (gospodarstvo) in stroški plač 2 1 0 -1 -2 -3 CPI Stroški dela na enoto proizv oda, gospodarstv o Stroški plač na enoto proizv oda, predelov alne dejav nosti -4 BE + LU DE GR ES FR IE IT NL AT** PT FI SI Vir podatkov: EK. Opombi: *do 36 industrijskih držav: EU 27, Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska, Norveška, N. Zelandija, M ehika, Švica in Turčija; **za stroške plač na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih ni podatka. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 7 Plačilna bilanca Slovenije, I–IX 2007, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–IX 2006 Tekoče transakcije 19.235,0 20.053,6 -818,6 -344,3 Blagovna menjava (FOB) 14.673,1 15.636,9 -963,8 -580,6 Storitve 3.168,9 2.290,9 878,0 705,8 Dohodki od dela in kapitala 766,9 1.253,3 -486,3 -298,1 Tekoči transferi 626,1 872,5 -246,4 -171,4 Kapitalski in finančni račun 8.816,1 -7.797,4 1.018,7 626,5 Kapitalski račun 175,4 -200,1 -24,7 -35,9 Kapitalski transferi 175,4 -197,7 -22,3 -36,5 Patenti, licence 0,0 -2,4 -2,4 0,6 Finančni račun 8.640,7 -7.597,3 1.043,4 662,4 Neposredne naložbe 664,8 -867,7 -202,9 -52,7 Naložbe v vrednostne papirje 1.030,1 -2.512,9 -1.482,8 -766,8 Finančni derivativi 0,0 -12,1 -12,1 -15,0 Ostale naložbe 6.869,9 -4.204,7 2.665,2 610,1 Terjatve 24,3 -4.175,1 -4.150,8 -1.671,8 Obveznosti 6.845,6 -29,6 6.816,0 2.282,0 Mednarodne denarne rezerve 75,8 0,0 75,8 886,8 Statistična napaka 0,0 -200,1 -200,1 -282,2 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Kljub septembrski upočasnitvi1 se je medletna rast dolžniške vrednostne papirje. Ob naraščajočem blagovnega izvoza v tretjem četrtletju še okrepila zadolževanju in dvigu obrestnih mer (gl. tudi str. 10) so se jim (17,0 %). Po preliminarnih podatkih SURS-a se je v devetih povečale tudi plačane obresti na zunanji dolg. Skupne neto mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani izvoz plačane obresti na tuja posojila so tako v devetih mesecih blaga nominalno povečal za 17,1 % (v države EU za znašale 381,1 mio EUR, 60,1 % so predstavljale neto 17,5 %, v nečlanice za 16,0 %). Rast izvoza se zaradi plačane obresti bank (v istem obdobju lani 243,6 mio EUR, pospešenega izvoza cestnih vozil še naprej krepi kljub delež bank je bil 55,4-odstoten). umirjanju evropske konjunkture (gl. tudi str. 5). Slovenija po Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev je bil večinoma vstopu v EU že četrto leto zapored dosega visoko rast posledica večjega primanjkljaja ostalih sektorjev. Ta izvoza, pri tem pa izvoz v članice EU vseskozi narašča (nakazila zdomcev, zavarovanja, ostali transferi) se je v hitreje kot izvoz v nečlanice. Po razpoložljivih podatkih za primerjavi z istim obdobjem lani (41,5 mio EUR) v devetih osem mesecev struktura izvoza blaga po SMTK kaže mesecih letos povečal na 113,4 mio EUR. Proračun RS v izrazito visoko rast izvoza cestnih vozil (34,6 %), relativno odnosu do proračuna EU je v omenjenem obdobju realiziral visoka pa je bila tudi rast izvoza vseh ostalih proizvodov primanjkljaj v višini 43,8 mio EUR (v istem obdobju lani (15,6 %). primanjkljaj v višini 6,4 mio EUR). Medletna rast uvoza blaga se je glede na drugo Neto pritok kapitala iz tujine se še naprej krepi. letošnje četrtletje (21,2 %) v tretjem četrtletju Finančne transakcije s tujino (brez mednarodnih denarnih upočasnila (17,6 %). Kljub temu je rast uvoza blaga v rezerv) so v devetih letošnjih mesecih dosegle 967,5 mio devetih mesecih (18,8 %) še naprej presegala rast izvoza EUR neto pritoka kapitala (v istem obdobju lani je bil blaga. Uvoz iz držav EU se je v tem obdobju na medletni dosežen odtok kapitala v vrednosti 224,4 mio EUR). ravni nominalno povečal za 14,7 %, iz držav nečlanic pa za Povečan neto pritok je bil večinoma rezultat kratkoročnih 36,4 %. Po razpoložljivih podatkih za osem letošnjih neto obveznosti BS do Evrosistema, zlasti v prvih štirih mesecev je po strukturi SMTK k rasti uvoza najbolj mesecih letos, in zadolževanja poslovnih bank. Oboje je prispeval uvoz cestnih vozil, železa in jekla, električnih močno vplivalo na dinamiko bruto zunanjega dolga, ki je strojev in naprav, kovinskih izdelkov, industrijskih strojev in konec septembra znašal 31.958 mio EUR. V primerjavi z plastičnih mas. decembrom 2006 se je povečal za 7.923 mio EUR; 45,8 % Presežek v storitveni bilanci se je v devetih mesecih povečanja dolga je posledica obveznosti BS do letos močno povečal. To je predvsem posledica Evrosistema. Slovenija povečuje tudi dolžniške terjatve do manjšega neto uvoza skupine ostalih storitev in večjega tujine, ki so konec septembra znašale 26.962 mio EUR. prihodka iz naslova potovanj. Izvoz storitev se je v devetih Neto zunanji dolg je tako konec septembra znašal 4.996 mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno mio EUR (15,1 % ocenjenega BDP za leto 2007). povečal za 22,1 %, uvoz storitev pa za 21,3 %. K večjemu BS je uvedla novo metodologijo ocenjevanja presežku je zlasti prispevala višja rast izvoza potovanj gotovinskih transakcij z nerezidenti, kar je močno (16,1 %) od njihovega uvoza (10,5 %). znižalo statistično napako. Po načelu dvojnega Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so najbolj knjigovodstva so gotovina in vloge prebivalstva povečala neto plačila obresti domačih poslovnih bank. protivknjižba potovanjem in dohodkom od dela. Gotovina Poslovnim bankam so se povečale prejete obresti zaradi prebivalstva se ocenjuje kot vsota razlik med gotovinskimi okrepljenega financiranja tujine s posojili in naložb v prilivi in odlivi iz naslova turizma in dohodkov od dela. Vrednost statistične napake se je tako znižala s -1.272,0 1 Upad medletne rasti s 25,5 % v avgustu na 9,3 % v septembru je mio EUR (januar-avgust) na -200,1 mio EUR (januar-predvsem posledica upada rasti izvoza v članice EU (z 28,1 % na september). Večina napake (857,1 mio EUR) je znižane s 6,4 %). Hkrati se je znižala tudi rast uvoza, in sicer z 20,8 % na povečanjem terjatev iz naslova gotovine in vlog 15,2 %). Tudi v tem primeru je to predvsem posledica nižje rasti uvoza iz članic EU (s 17,4 % na 4,9 %). prebivalstva, kar je posledica uporabe nove metodologije. Ekonomsko ogledalo UMAR Cenovna gibanja in politika številka 11/2007 str. 8 Indeksi cen 2006 2007 XII 2006/ XII 2005 ? (I 06-XII 06)/ ? (I 05-XII 05) X 2007/ IX 2007 X 2007/ X 2006 ? (XI 06-X 07)/ ? (XI 05-X 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 100,7 105,1 103,1 Blago 102,1 102,0 101,3 105,1 102,5 Goriva in energija 103,9 108,2 100,3 105,4 102,0 Drugo 101,7 100,5 101,5 105,0 102,6 Storitve 104,3 103,4 99,3 104,9 104,4 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 100,7 105,1 103,2 Regulirane cene1 102,1 105,8 100,0 105,8 101,9 Energija 103,7 108,0 100,0 105,0 101,7 Drugo 97,9 100,2 100,0 107,6 102,4 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 102,7 102,8 100,6 102,7 102,2 - brez hrane in energije 102,0 101,2 100,7 103,8 102,4 Cene industrijskih proizvodov: - domači trg 102,8 102,3 100,6 106,3 104,7 - EMU 106,3 102,6 99,7 102,1 105,9 Cene življenjskih potrebščin v EMU 101,9 102,2 100,5 102,6 101,9 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. V oktobru se je inflacija občutno povišala. Potem ko doma kot tudi drugje po Evropi. Vendar primerjava rasti je rast cen življenjskih potrebščin na medletni ravni v cen hrane po državah EMU predvsem v zadnjih septembru znašala 3,5 %, se je v oktobru povišala na mesecih pokaže, da se je omenjeni šok iz 5,1 %. K tej rasti je največ prispevala rast cen hrane, mednarodnega okolja v Sloveniji prenesel na potrošnike pomemben pa je tudi prispevek rasti cen nafte. Oba v veliko večji meri kot v drugih državah EMU. Podatki dejavnika skupaj predstavljata več kot polovico kažejo, da se je koncentracija v trgovini pri nas v zadnjih medletne rasti cen v Sloveniji. Ker smo lani v oktobru letih zelo povečala. V letu 2000 so največje štiri beležili mesečno deflacijo (-0,8 %), ki je bila v pretežni gospodarske družbe na tem segmentu trga ustvarile meri posledica znižanja cen nafte na svetovnem trgu, je 47 %, v letu 2006 pa že 89 % čistih prihodkov. Kljub bil zaradi učinka nizke osnove visok skok v medletni temu, da tudi v drugih manjših državah EMU (Avstrija, inflaciji pričakovan. Sicer so bila podobno kot v Belgija) obstaja na tem segmentu trga visoka septembru cenovna gibanja tudi v oktobru koncentracija, pa hitrejša rast domačih cen hrane v zaznamovana predvsem z gibanjem cen hrane in cen, primerjavi s cenami v teh državah napeljuje na sklep, da ki so pod vplivom sezonskih nihanj. pri nas na prenos zunanjih stroškovnih šokov v domače cene vplivajo tudi razmerja v verigi od pridelovalca in Rast cen hrane ostaja glavni dejavnik letošnje predelovalca do prodajalca. inflacije. Potem ko je v septembru prišlo do realizacije pretežnega dela napovedanih podražitev hrane, se je v Oktobra je bilo gibanje cen zaznamovano tudi s oktobru zgodilo podobno. Cene hrane so se namreč sezonskimi vplivi. K mesečni inflaciji je rast cen obleke povišale za dodatnih 2,2 % in k mesečni inflaciji in obutve (4,3 %) prispevala približno 0,4 odstotne prispevale 0,4 odstotne točke. V oktobru so se povišale točke, padec cen počitnic v paketu (-8 %) pa je inflacijo cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc (skupaj za 9,8 %), znižal za dobre 0,2 odstotne točke. Sicer so bile cene maščob in olja ter mesa. V letošnjem letu so cene hrane obleke in obutve v primerjavi z lanskim oktobrom višje skupaj zrasle že za 11,7 %, kar predstavlja približno za 1,8 %, počitnic v paketu pa za 9 %. 43 % skupne letošnje rasti cen življenjskih potrebščin Inflacijska pričakovanja se počasi, vendar vztrajno (gl. graf). Ocenjujemo, da so bile razmere v krepijo. Po anketnih podatkih SURS je v oktobru mednarodnem okolju, ki so vplivale na rast cen vseh približno 60 % anketiranih oseb menilo, da bodo cene v vrst surovin in hrane na svetovnih trgih, v začetni fazi prihodnjih 12-ih mesecih naraščale po enaki stopnji pomemben dejavnik pospešene rasti cen hrane tako oziroma hitreje kot do tedaj. Graf: Prispevki posameznih skupin k inflaciji v desetih mesecih letos in lani (v odstotnih točkah) 2,0 -t J2 1,5 -¦2 1,0 -B 0,5 -¦S 0,0 -> -0,5 - ¦ 1 1 _ 1 m H—i r_------1 ^^ ET-T-n 1 ^""1 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 9 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljalcev Nominalni zneski, v mio EUR 31. XII 2006* 30. IX 2007 Celotni prihranki v bankah, skupaj Prihranki v domači valuti, skupaj Vloge čez noč1 11.451,3 Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 7.181,3 3.730,9 12.256,5 Vloge na odpoklic 2.558,1 677,2 11.850,8 5.424,5 Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 215,0 4.521,4 1.236,9 Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic 4.270,0 1.794,3 668,0 Vzajemni skladi 1.877,1 474,4 124,2 405,6 162,9 1.967,3 178,6 43,6 20,5 2.913,8 Nominalne stopnje rasti, v % 30. IX 2007/ 30. IX 2007/ 30. IX 2007/ 31. VIII 2007 31. XII 2006* 30. IX 2006* 0,5 0,6 0,3 7,0 0,1 0,8 n.s. n.s. 11,5 5,6 n.s. n.s. n.s. n.s. -3,1 -6,7 n.s. n.s. n.s. -0,7 -3,4 7,3 n.s. n.s. n.s. 2,2 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. 48,1 n.s. n.s. n.s. 73,5 Vir podatkov: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Opombe: 1vpogledne vloge; *zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Septembra je bila mesečna rast obsega vlog prebivalstva v bankah že drugič zapored nižja od 1 %. Krepile so se vse vrste evrskih vlog, medtem ko so med deviznimi vlogami rast dosegle le bolje obrestovane vloge na odpoklic. Na mesečni ravni so devizne vloge beležile najmočnejši upad letos (brez upoštevanja januarskega podatka, ki zaradi uvedbe evra ni primerljiv). Delež deviznih vlog se tako še naprej postopoma zmanjšuje in je konec septembra predstavljal le še dobre 3 % vseh vlog prebivalstva v bankah. Med posameznimi vrstami vlog se še naprej najmočneje krepijo vloge na odpoklic, vendar se njihove stopnje rasti postopoma znižujejo, kar pa je bolj posledica visoke osnove kot nižjih neto tokov. Celotni neto tokovi vlog prebivalstva v bankah so se v devetih mesecih letos več kot podvojili. Dosegli so vrednost 805,2 mio EUR. Dobrih 40 % vseh neto prilivov predstavljajo vloge na odpoklic, ki so v tem obdobju dosegle kar 103,0-odstotno rast. Dvomestno, 11,3-odstotno rast so dosegle tudi dolgoročne vloge, ki pa so predstavljale le dobrih 15 % vseh neto tokov vlog prebivalstva v bankah. Graf: Neto tokovi vlog prebivalstva v bankah in vzajemnih skl ih Neto prilivi v vzajemne sklade se postopoma znižujejo, vendar še naprej ostajajo na razmeroma visokih ravneh. V tretjem četrtletju letos so s 93,7 mio EUR sicer dosegli najnižjo vrednost letos, kar pa še vedno močno presega povprečje zadnjih nekaj let. Vzroke za četrtletno umiritev gre najbrž iskati v odzivu vlagateljev na gibanja na kapitalskih trgih in deloma tudi v sezonskih vplivih. Medletna rast neto tokov še naprej ostaja na visoki ravni, saj so v prvih treh četrtletjih letos dosegli 380,7 mio EUR, kar je 3,1-krat več kot v primerljivem obdobju lani. Presegli so tudi rekordno celoletno vrednost iz leta 2004, ko so bili na ravni 342,6 mio EUR. Obseg sredstev v vzajemnih skladih je bil konec ptembra za slabo polovico višji kot ob koncu pretekl a leta in je dosegel že 23,8 % vrednosti prihran v prebivalstva v bankah. K rasti so največ prispev i delniški skladi, ki so konec septembra predsta jali že skoraj dve tretjini vseh sredstev v vzajem h skladih. Obseg sredstev se je krepil tudi v ostalih rstah vzajemnih skladov, razen v obvezniških, kjer je za dobrih 15 % nižji kot ob koncu leta 2006. 160 140 120 100 80 60 40 20 0 -20 Vzajemni skladi Banke 356,4 194,1 212,2 Vir podatkov: BS, preračuni UMA R Denarni trg – krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 10 Nominalni 31. XII 2006* zneski, v mio EUR 30. IX 2007 Nominalna rast kreditov, v % 30. IX 2007/ 30. IX 2007/ 30. IX 2007/ 31. VIII 2007 31. XII 2006* 30. IX 2006 2,0 24,5 32,1 1,9 n.s. n.s. 1,9 n.s. n.s. 2,0 n.s. n.s. Obseg kreditov domačih bank Krediti skupaj Krediti v domači valuti Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi Devizni krediti Krediti podjetjem in NFI 20.193,3 7.457,5 4.066,8 2.896,4 494,3 12.735,8 10.091,3 Krediti prebivalstvu 2.484,3 Krediti državi 160,1 Krediti prebivalstvu po namenu 5.380,7 Potrošniški krediti 2.286,6 Stanovanjski krediti 1.955,8 Ostalo 1.138,3 25.148,6 23.502,2 17.396,3 5.594,0 511,8 1.646,4 755,1 874,2 17,2 6.468,2 2.643,2 2.486,9 1.338,1 -0,8 4,2 4,1 4,2 8,2 2,3 2,1 2,4 2,4 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. 20,2 15,6 27,2 17,5 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. 26,1 19,1 37,7 21,0 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Septembra je bilo zadolževanje nebančnega sektorja pri domačih bankah na najnižji ravni v zadnjih šestih mesecih, vendar še vedno višje kot v prvem četrtletju. Upadli sta tako rast kreditov podjetij in NFI kot tudi rast kreditov prebivalstvu, medtem ko je država zaradi drugih možnosti ugodnejšega financiranja kredite, najete pri domačih bankah, v septembru še naprej odplačevala. Po valutni strukturi sta se znižali tako mesečna rast evrskih kot tudi deviznih kreditov. Slednja se je že drugi mesec zapored ohranjala pod 5 %. Ker je velik del teh kreditov denominiran v švicarskih frankih, bi lahko razloge za upad iskali tudi v gibanju povprečne vrednosti švicarskega franka do evra, ki se je v avgustu okrepila za dober odstotek, njegova vrednost pa se je pretežno krepila tudi prve dni v septembru. Banke so v Sloveniji v treh četrtletjih letos domačim nebančnim sektorjem neto odobrile kredite v višini 4.955,4 mio EUR, kar je za 70,8 % več kot v primerljivem obdobju lani in za dobro petino več kot v celotnem lanskem letu. Ta vrednost je predstavljala komaj 0,7 % obsega celotnih neto tokov v EMU. Mesečna rast obsega kreditov podjetjem in NFI se že drugi mesec zapored znižuje. Vzroki za takšno gibanje v septembru so v neto odplačevanju kreditov za ostale namene v višini 112,4 mio EUR, kjer gre najverjetneje za odplačevanje premostitvenih kreditov, najetih predvsem s strani podjetij. Mesečna rast kreditov za obratna sredstva je ostala na približno enaki ravni kot v preteklih mesecih, medtem ko je rast kreditov za investicije rahlo upadla. Podjetja in NFI so se v devetih mesecih letos pri domačih bankah neto zadolževala v višini 3.993,2 mio EUR (dobre štiri petine vseh neto tokov), kar je za 86,4 % več kot v primerljivem obdobju lani. Relativno vse manj pomemben način financiranja podjetij postaja zadolževanje na tujem, kjer so podjetja v devetih mesecih letos neto najemala kredite v višini 340,3 mio EUR, kar je skoraj polovico manj kot v primerljivem obdobju lani. Struktura zadolževanja bank v tujini se spreminja. Potem ko se je v avgustu nekoliko okrepilo zadolževanje v obliki dolgoročnih kreditov, so v septembru spet prevladovali kratkoročni krediti, ki so z neto prilivi v višini 321,7 mio EUR dosegli najvišjo vrednost doslej. V prvih treh četrtletjih letos so predstavljali že dobro četrtino celotnega neto zadolževanja (v preteklem letu so banke tovrstne kredite celo neto odplačevale). Ročnostna struktura bilanc bančnega sektorja se tako slabša in lahko ob poglabljanju finančne krize poslabša likvidnost slovenskih bank. Banke so v devetih mesecih letos na tujem neto najemale kredite v višini 2.150,2 mio EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot v istem obdobju lani. Rast kreditov prebivalstva je tudi v septembru ostala na razmeroma visoki ravni. Po namenski strukturi so vse vrste kreditov prebivalstvu rasle po približno enakih stopnjah in presegle 2-odstotno rast. Nekoliko hitreje kot običajno je rasel obseg potrošniških kreditov, na drugi strani pa se je nekoliko bolj znižala rast stanovanjskih kreditov, kar je najverjetneje posledica upočasnjene rasti tovrstnih kreditov v švicarskih frankih. V prvih treh četrtletjih letos je prebivalstvo neto najemalo kredite pri domačih bankah v višini 1.087,5 mio EUR, kar je za 28,2 % več kot v primerljivem obdobju lani. Graf: Neto tokovi kreditov bank domačim nebančnim sektorjem 800 700 600 500 400 300 200 100 0 -100 Gospodinjstv a Podjetja in NFI Država Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 11 V tisoč Rast v % IX 2007/ I–IX 2007/ ? 2006/ VIII 2007 I–IX 2006 ? 2005 Izbrani kazalci trga delovne sile A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) Formalno delovno aktivni* Zaposleni v podjetjih in organizacijah B C Zaposleni pri fizičnih osebah Samozaposleni (vključno s kmeti) Registrirani brezposelni Ženske Starejši od 40 let Brezposelni več kot 1 leto Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % D Moški Ženske Prosta delovna mesta E Za določen čas, v % Nove zaposlitve Z nižjo izobrazbo F S srednjo izobrazbo Z višjo in visoko izobrazbo I–XII IX 2006 2006 XII IX 2006 2007 910.7 909,8 911,3 926,0 824.8 829,5 833,0 859,4 675,1 678,2 681,7 700,1 66,5 67,9 67,5 71,5 83,3 83,5 83,8 87,8 85.8 80,2 78,3 66,7 47,0 44,6 42,6 36,7 39,7 38,9 37,7 36,3 41.9 41,2 39,7 35,0 9,4 8,8 8,6 7,2 8,9 7,1 7,1 5,8 12,0 10,9 10,5 9,0 19,0 22,7 15,9 75,3 78,7 76,4 13,0 3,9 7,1 2,0 16,7 4,2 8,3 4,1 22,8 76,5 9,1 16,9 2,6 4,4 5,2 1,3 8,5 4,0 0,3 0,6 0,6 0,7 1.4 0,6 3.5 1,4 3,0 1,3 5,2 1,7 0,3 6,0 2,1 -2,7 -17,9 -6,6 -3,5 -17,4 -4,9 -0,8 -7,1 -0,9 -1,6 -12,8 -3,6 6,5 5,7 -1,3 2,6 - 12,3 -3,0 -3,2 -0,9 2,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. -2,4 -3,0 - 13,8 19,4 13,8 4,3 Po poletni sezonski stagnaciji se je septembra zaposlenost povečala, najbolj zaradi nadaljnje visoke rasti zaposlovanja v gradbeništvu in sezonskega zaposlovanja v izobraževanju. Skupno število formalno delovno aktivnih se je glede na avgust povečalo za 4.782 oseb ali 0,6 %. Skoraj tri desetine povečanja so rezultat sezonskih zaposlitev (predvsem za določen čas) na področju izobraževanja. Eno petino povečanja predstavlja nadaljnja rast števila zaposlenih v gradbeništvu, ki je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani večje za 11,0 %. V predelovalnih dejavnostih se je zaposlenost septembra povečala za 440 oseb ali 0,2 %, kar je manj kot septembra 2006. Število registriranih brezposelnih se je oktobra sezonsko povečalo na 69.500 ali za 4,3 %. Jeseni se namreč med brezposelne prijavijo iskalci prve zaposlitve, ki jim je po končanem šolanju potekel status dijaka ali študenta. Zadnja leta se njihovo število zmanjšuje. Letos oktobra jih je bilo 5.039, kar je 403 ali 7,4 % manj kot oktobra lani. Tri četrtine tega priliva predstavljajo dijaki po zaključku srednjih šol. Kljub temu se je število brezposelnih oktobra letos relativno bolj povečalo kot oktobra lani predvsem zaradi manjšega števila črtanj, ki ne pomenijo zaposlitve (gl. graf). Teh je bilo skupaj z neto prepisi med evidencami 2.638 (39,7 % manj kot oktobra lani in približno enako kot septembra letos). A tudi delo je izgubilo več oseb (4.452), dobilo pa ga je manj brezposelnih (4.273) kot oktobra lani in tudi kot septembra letos. Zaradi povečanega števila delovno aktivnih in manjšega števila registriranih brezposelnih kot v avgustu je stopnja registrirane brezposelnosti septembra padla na 7,2 %. Lahko pa pričakujemo, da bo oktobra zaradi povečanega števila brezposelnih spet nekoliko višja. Število potreb po delavcih in realiziranih novih zaposlitev se je oktobra ponovno povečalo. Obojih je bilo okrog 7 % več kot pretekli mesec in okrog 24 % več kot oktobra lani. Prvih je bilo oktobra 24.384. Med njimi poleg potreb v predelovalnih dejavnostih (5.106, od tega 1.336 v kovinski industriji) prevladujejo potrebe po delavcih v poslovnih storitvah (4.726, predvsem v dejavnosti posredovanja dela), trgovini (4.017) in gradbeništvu (3.503). Struktura realiziranih novih zaposlitev po dejavnostih je podobna. Graf: Tokovi registrirane brezposelnosti po mesecih, 2004–2007 0 -4 -8 SPREMEMBA Nov i brezposelni iskalci prv e zaposlitv e Izgubili delo Vir podatkov : ZRSZ. ¦ Brezposelni dobili delo Zmanjšanja iz drugih razlogov 8 Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 12 Plače v EUR IX 2007 Nominalno IX 07/ IX 07/ VIII 07 IX 06 Realno1 IX 07/ IX 06 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Bruto plača na zaposlenega skupaj Zasebni sektor (A do K) A Kmetijstvo 1.259,07 B C Ribištvo 1.181,41 1.044,82 D Rudarstvo 998,75 Predelovalne dejavnosti 1.546,72 1.092,84 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.588,26 F Gradbeništvo 1.039,26 G Trgovina 1.141,76 H Gostinstvo 916,33 I Promet, skladiščenje in zveze 1.322,03 J Finančno posredništvo 1.814,65 K Poslovanje z nepremičninami 1.331,00 Javne storitve (od L do O) 1.489,82 L Javna uprava 1.538,31 M Izobraževanje 1.555,72 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.391,45 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.407,01 98,4 97,6 97,4 104,9 92,7 105,6 104,6 99,9 103,5 96,6 107,5 99,1 97,0 106,0 99,2 97,0 107,7 103,1 98,5 107,0 103,8 97,9 97,8 104,0 100,3 101,8 101,6 107,3 100,0 99,3 103,8 105,9 99,4 102,4 103,3 104,0 I–IX 07/ I–IX 06 105,6 IX 07/ VIII 07 106,4 107,2 98,0 104,2 97,2 97,0 104,6 92,3 106,2 99,5 104,5 106,5 96,2 107,6 105,0 98,7 96,6 105,5 98,8 96,6 107,1 106,4 98,1 104,2 104,6 97,5 97,4 104,5 103,5 99,9 101,3 103,6 99,6 98,9 99,0 101,4 102,0 101,1 100,0 103,9 102,4 104,1 99,6 103,4 100,3 100,5 98,1 103,7 100,3 102,3 99,0 99,8 100,5 I–IX 07/ I–IX 06 102,5 103,3 104,1 101,0 101,6 103,1 101,5 103,4 104,5 101,9 102,5 104,0 103,3 101,2 101,6 101,5 100,4 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. 100,6 Bruto plača na zaposlenega je v septembru nominalno upadla za 1,6 %, realno pa ob 0,4-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin za 2,0 %. Upad bruto plač je bil zelo izrazit v zasebnem sektorju (od A do K), za 2,4 % nominalno in 2,8 % realno. Predvsem je to posledica za dva delovna dneva krajšega septembra. Še bolj je ta upad plač očiten v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F), ki je najbolj občutljiva na dolžino delovnih dni v mesecu. Bruto plača na zaposlenega je v tej skupini nominalno upadla za 3,2 %, najbolj v predelovalnih dejavnostih. Najmanjši padec je bil v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), predvsem zaradi trgovine, kjer je bruto plača upadla le za 0,8 % in ki z okoli 60-odstotnim deležem zaposlenih močno vpliva na gibanje plač v celotni skupini. V letošnjem letu raste najhitreje ravno bruto plača na zaposlenega v trgovini (medletno 4,5 % v prvih devetih mesecih) predvsem zaradi lanskih zakonskih omejitev nedeljskega dela v trgovinah. V skupini poslovnih storitev (J, K) je bruto plača na zaposlenega upadla za 2,2 %, približno enako v obeh dejavnostih. Bruto plača v javnih storitvah (od L do O) je v septembru približno ohranila avgustovsko raven, Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti saj je bila nominalna rast 0,3-odstotna, realno pa je upadla za 0,3 %. Nekoliko hitrejša je bila le rast v dejavnosti javne uprave (1,8 %). Povečale so se plače v obrambi, javni varnosti ter zaščiti in reševanju pri nesrečah, predvsem zaradi plačila nadur ob odpravljanju posledic septembrske vodne ujme. Bruto plača na zaposlenega je v devetih mesecih letos glede na isto obdobje lani dosegla 5,6-odstotno nominalno rast. V zasebnem sektorju je bila rast višja (6,4 %), medtem ko je bila v javnih storitvah zaradi le delnega usklajevanja plač z inflacijo rast nekoliko manjša (4,2 %). V naši Jesenski napovedi je v zadnjem četrtletju upoštevana nekoliko višja rast bruto plače v oktobru v zasebnem sektorju zaradi večjega števila delovnih dni in v javnih storitvah zaradi napredovanj, v novembrski plači pa je upoštevano povečanje plač v zasebnem sektorju zaradi izplačil trinajste plače. Decembrska plača bo glede na november nižja zaradi učinka novembrskih izplačil in za dva delovna dneva krajšega meseca. Na osnovi tako predvidenega gibanja plač ni pričakovati, da bi celoletna rast bruto plače na zaposlenega presegla rast, predvideno v Jesenski napovedi (5,9 %). 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 jan. f eb. mar. apr. maj jun. jul. 2006 avg. sep. okt. nov. dec. jan. f eb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. 2007 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo številka 11/2007 UMAR str. 13 Izbrani konjunkturni kazalci IX 2007/ VIII 2007 IX 2007/ IX 2006 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 17,1 3,9 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 33,0 24,5 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 18,1 -2,6 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 -1,8 -3,5 Povprečno število zaposlenih 0,2 0,8 Produktivnost dela 16,9 3,0 Vrednost zalog proizvodov5 0,4 10,7 Prihodek od prodaje5 18,6 3,4 Nova naročila5 7,1 11,1 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 1,0 4,6 - relativno glede na inflacijo 0,6 1,1 Stopnje rasti, v % I–IX 2007/ I–IX 2006 9,2 15,8 8,1 3,5 1,0 8,1 I–XII 2006/ I–XII 2005 6,5 7,6 8,5 0,8 8,0 1,7 8,3 8,3 11,6 1,8 4,0 1,0 5,2 6,7 2,3 -0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki); 2podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %; 3podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %; 4podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %; 5realna rast. Septembra je bilo doseženo skromno povečanje proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti. Po začasnih podatkih SURS je bila rast v primerjavi z lanskim septembrom 3,9-odstotna. Višja (5,9 %) je bila rast, če podatke prilagodimo delovnim dnem, saj je bil letošnji september za en delovni dan krajši od lanskega. Kljub temu je bila septembrska medletna rast najnižja v tem letu. Čeprav se je rast proizvodnje upočasnila, je povprečna devetmesečna rast visoka. Medletna primerjava po četrtletjih pokaže, da se je po izjemno visoki rasti proizvodnje v prvem četrtletju (10,5 %) ta postopoma umirjala 8,2 %. Glede na nadomeščajo umirjanje v začetku leta hitro rastočih tehnološko manj zahtevnih panog (gl. graf). K pospešeni rasti prvih je prispevala predvsem krepitev proizvodnje v kemični industriji (DG) in avtomobilski industriji (DM). Na trgu dela se v predelovalni industriji nadaljujejo razmeroma ugodna gibanja. Število formalno delovno aktivnih se je v primerjavi z avgustom povišalo za 440, največ v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (DH), kovinski industriji (DJ) ter proizvodnji strojev in naprav (DK). Po drugi strani se je tudi v septembru nadaljevalo upadanje števila zaposlenih predvsem v in v tretjem četrtletju dosegla prehrambeni (DA) in tekstilni industriji (DB). naše ocene in napovedano Podjetniški optimizem ostaja na oktobrski ravni, a upočasnitev mednarodne konjunkture (gl. tudi str. 4–5) pod letošnjim in lanskim povprečjem. Desezonirana naj bi se v skladu s predpostavkami iz Jesenske napovedi umirjanje rasti nadaljevalo tudi v zadnjem letošnjem četrtletju. V drugih državah članicah EU je visoki rasti proizvodnje v prvem četrtletju sledila občutnejša upočasnitev v drugem in ponovno rahla krepitev v tretjem četrtletju. Kljub temu je rast slovenske predelovalne industrije tudi v tretjem letošnjem četrtletju za več kot enkrat presegla povprečno rast v EU. Domača proizvodna aktivnost je vse bolj ugodna tudi z vidika strukturnih sprememb, saj vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je novembra ostala nespremenjena, saj so se ob poslabšanju pričakovanj za naslednje tri mesece hkrati nekoliko izboljšale ocene trenutnega stanja. Vrednost kazalnika zaupanja se ni izboljšala že vse od junija, ko je padla pod letošnje povprečje, od oktobra pa je nižja tudi od lanskoletnega povprečja. Kljub temu, da ostaja nad dolgoletnim povprečjem, zadnji podatki potrjujejo, da je slovenska predelovalna industrija že prešla vrh poslovnega cikla. se krepijo tehnološko zahtevnejše panoge, ki Graf: Medletna rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti glede na tehnološko zahtevnost 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 2. četrtletje 2007 3. četrtletje 2007 Predelov alne dejav nosti skupaj Visoko in srednje v isoko tehnološko zahtev ne panoge Srednje nizko tehnološko zahtev ne panoge Nizko tehnološko zahtev ne panoge Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Opomba: izračunano po metodologiji OECD (Rev ision of the High-Technology Sector and Product Classif ication, 1997). % Gradbeništvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 14 Izbrani kazalci gradbeništva, realni indeksi Vrednost opravljenih gradbenih del1 Stavbe IX 2007/ IX 2006 104,6 Stanovanjske Nestanovanjske 95,6 Q3 2007/ Q3 2006 116,9 Inženirski gradbeni objekti Vrednost zaloge pogodb1, 2 78,0 100,4 110,2 Vrednost novih pogodb1 113,6 111,0 88,5 116,2 Število delovno aktivnih v gradbeništvu Povprečna bruto plača na zaposlenega v gradbeništvu3 95,0 126,2 111,0 111,1 99,6 96,0 110,8 101,9 2006/ 2005 115,3 114,0 102,6 117,7 116,8 173,5 152,3 107,5 103,5 Viri podatkov: SURS, GZS, preračuni UMAR. Opombe: 1v raziskovanje so zajeta vsa gradbena podjetja, katerih vrednost prihodka je po zaključnih računih v letu 2005 dosegla vsaj 1,45 mio EUR, in enote v sestavi, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo in imajo najmanj 20 zaposlenih, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; 2konec obdobja; 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju po je, podobno kot lani, število delovno aktivnih okrepilo pričakovanjih malce umirila, a je ostala na visoki predvsem v zaključnih gradbenih delih in v splošnih ravni. Po desezoniranih podatkih se je v tretjem gradbenih delih. četrtletju vrednost opravljenih gradbenih del v večjih Delež podjetij s težavami pri pridobivanju delavcev podjetjih (gl. opombo pod tabelo) znižala za 1,3 %. Povprečno raven v lanskem letu je presegla za 22,7 % in je bila nižja le od predhodnega četrtletja. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v tretjem četrtletju za 16,9 % višja kot v istem obdobju lani. To je precej manjše povečanje kot v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta (35,5 % in 31,5 %), a ne gre prezreti, da se je lani v tem obdobju aktivnost v gradbeništvu močno okrepila. V tretjem četrtletju se je nadaljevala krepitev aktivnosti v gradnji inženirskih gradbenih objektov. Vrednost opravljenih del v tem segmentu gradbeništva je bila za 26,2 % višja kot leto pred tem. Le v gradnji stanovanjskih stavb je bila aktivnost medletno nižja (gl. tabelo). Pri interpretaciji podatka o vrednosti del je potrebno opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja (gl. opombo pod tabelo), ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanj. Po desezoniranih podatkih se je aktivnost glede na predhodno četrtletje povečala le v gradnji inženirskih gradbenih objektov, v gradnji stanovanjskih stavb pa je bila najnižja v zadnjih dveh letih in pol. Nadaljevala se je rast števila delovno aktivnih. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo število delovno aktivnih večje kar za 11,0 %. Po dejavnostih se Graf: Desezonirani realni indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del se je po oktobrski rekordni vrednosti novembra zmanjšal. Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu je novembra 47 % podjetij (ki zaposlujejo 52 % zaposlenih) kot omejitveni dejavnik navedlo »pomanjkanje usposobljenih delavcev«, kar je manj kot v predhodnih dveh mesecih, a še vedno precej nad povprečno vrednostjo tega kazalca v zadnjih petih letih (odkar razpolagamo s podatki). V tretjem četrtletju je bilo z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvideno največje število novih stanovanj, odkar razpolagamo s podatki (od leta 1999 dalje). Predvidena površina novih oz. povečav stavb je bila v tretjem četrtletju medletno večja za 6,3 %. Povečanje je posledica visoke skupne načrtovane površine stanovanjskih stavb (povečanje za 38,1 %), medtem ko je bila skupna načrtovana površina nestanovanjskih stavb medletno manjša za 23,8 % (povezano tudi z visoko osnovo). Z izdanimi gradbenimi dovoljenji je bila predvidena gradnja 3.298 novih stanovanj, kar je 41,5 % več kot leto pred tem oziroma 14,8 % več kot v predhodnem četrtletju in tako ponovno (kot v drugem četrtletju) največ, odkar razpolagamo s podatki. 180 160 140 120 100 80 Inženirski objekti Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: SURS. Energetika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 15 Izbrani kazalci v GWh, stopnje rasti v % Proizvodnja električne energije Proizvodnja hidroelektrarn Q3 2006, v GWh 3.364 Proizvodnja termoelektrarn Proizvodnja nuklearke 777 Q3 2007, v GWh 3.512 Poraba električne energije Poraba prek distribucije 1.096 1.491 796 Neposredni odjemalci 3.233 2.473 1.234 1.483 Izgube prenosa Neto izvoz elektrike 704 3.300 2.565 56 131 683 51 212 Q3 2007/Q3 2006, v % 4,4 2,4 12,6 -0,6 2,1 3,7 -2,9 -8,9 61,9 Vir podatkov: ELES, Elektroenergetska situacija za junij in september 2007; preračun UMAR. V tretjem četrtletju letos se je na medletni ravni proizvodnja električne energije povečala dvakrat bolj od porabe, zato se je okrepil neto izvoz elektrike. Proizvodnja hidroelektrarn je bila po podatkih ELES v tretjem četrtletju za 12,5 % nižja od predvidene z Elektroenergetsko bilanco RS za leto 2007 (EEB), ki upošteva dolgoletno povprečno vodnatost slovenskih rek v posameznih mesecih, od proizvodnje v tretjem trimesečju leta 2006 pa je bila nekoliko višja. Malo nižja kot v tretjem četrtletju lani je bila proizvodnja v nuklearni elektrarni Krško. Proizvodnja klasičnih termoelektrarn se je močno povečala glede na tretje četrtletje lani (za 12,6 %), glede na EEB pa je bila višja kar za 16,9 %. K relativno zmerni rasti porabe električne energije v višini 2,1 % so pripomogli neposredni odjemalci s prenosnega omrežja (nekatera večja podjetja kovinske industrije), ki so porabo elektrike znižali za 2,9 %. Višja rast porabe elektrike z distribucijskega omrežja (gl. tabelo) je verjetno pogojena tudi s še vedno visoko gospodarsko aktivnostjo (rast industrijske proizvodnje v predelovalnih energije, katere tok se je usmerjal na zahod, zlasti proti Italiji, kjer je elektrika najdražja v Evropi, so se razmere z letošnjim letom precej spremenile. Na zahtevo EU je iz varnostnih razlogov Bolgarija ob vstopu v Unijo morala zapreti dva bloka jedrske elektrarne Kozloduj, kar je povzročilo primanjkljaj energije v tem delu Evrope. Precejšen tok energije, ki je bil prej usmerjen na Zahod, se je skorajda obrnil, količina elektrike za trgovanje pa se je zmanjšala. Zmanjšanje ponudbe elektrike je občutila tudi Slovenija, ki sicer izkorišča svojo ugodno tranzitno lego pri trgovanju z energijo. V letošnjih prvih devetih mesecih se je uvoz elektrike medletno znižal za 19,2 %, izvoz pa za 13,0 %. Na manjši izvoz elektrike iz Slovenije je deloma vplivala tudi nižja proizvodnja hidroelektrarn, ki je zaradi nižjih vodostajev upadla za 15,0 % (za 18,3 % nižja od predvidene z EEB) in je izvozno konkurenčnejša od dražje proizvodnje termoelektrarn. Pretoki električne energije na mejah Slovenije so se spremenili (gl. graf). Pritoki elektrike iz Avstrije in Italije v Slovenijo so se dejavnostih je znašala 8,2 %). Ker se je proizvodnja močno povečali, odtoki pa zmanjšali. Na drugi strani so električne energije več kot dvakrat bolj povečala od se pritoki elektrike prek hrvaške meje močno znižali, porabe, se je tudi neto izvoz elektrike medletno povečal odtoki proti jugovzhodu pa povečali. Neto uvozni tok iz letošnjem tretjem četrtletju Avstrije v Slovenijo se je letos osemkrat povečal in je dosegel 2.748 GWh, neto izvozni tok iz Slovenije v Italijo pa se je znižal za 43,1 %, na 1.259 GWh. Na meji s Hrvaško smo v prvih devetih mesecih leta 2006 beležili neto uvozni tok elektrike v višini 2.039 GWh, letos v istem čas pa neto izvoznega v višini 1.572 GWh. za dobre tri petine in je v pomenil 6,0 % proizvodnje. V letošnjem letu se je mednarodna menjava električne energije Slovenije z drugimi državami znižala, pretoki pa so se usmerili proti Jugovzhodni Evropi. Medtem ko je že nekaj let veljalo, da so na evropskem Jugovzhodu presežki cenejše električne Graf: Pogodbeni pretoki električne energije na prenosnem omrežju Slovenije na mejah sosednjih držav 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 Obdobje I–IX 2006 Obdobje I–IX 2007 Iz Avstrije Iz Italije S Hrvaške V Avstrijo V Italijo Na Hrvaško Vir podatkov: ELES, SOPO - pretoki: Pretoki električne energije na prenosnem omrežju. 0 Izbrane teme Ribištvo Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 19 Sprememba, v % Pridobljena količina vodnih živali Skupaj1, v tonah Morski ulov - ribe - mehkužci Vzreja (akvakultura) - vzreja v sladkih vodah (ribe) - vzreja v morju (marikultura) - ribe - mehkužci 2002 2.748 1.460 1.405 55 1.288 1.168 120 37 83 2003 2.442 1.088 1.016 71 1.354 1.148 206 70 135 2004 2.390 816 749 67 1.574 1.297 277 113 164 2005 2.369 1.022 931 91 1.347 1.120 227 26 201 2006 2.300 933 870 63 1.367 1.174 193 30 163 2006/05 -2,9 -8,6 -6,5 -30,9 1,5 4,8 -15,0 14,1 -18,8 2006/01 -20,2 -42,4 -41,3 -54,5 8,4 6,0 25,4 -54,5 85,3 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1v tabeli ni prikazan športni ulov (v letu 2006 200 ton), ker ta po SKD klasifikaciji ne sodi v dejavnost. Dejavnost ribištva sodi v Sloveniji med tista področja dejavnosti, ki k skupni gospodarski aktivnosti prispevajo najmanj. V letu 2006 je njena dodana vrednost znašala 4,3 mio EUR, kar je bilo 0,02 % skupne dodane vrednosti gospodarstva. V tej dejavnosti je bilo po anketi o delovni sili zaposlenih 245 oseb, poleg njih pa še 208 oseb v proizvodnji ribjih izdelkov, kar skupaj predstavlja 0,05-odstotni delež vseh zaposlenih. Dejavnost ima večji pomen v Obalno-kraški regiji. Obseg pridobljenih vodnih živali se je znižal tudi v letu 2006. V tem letu je bilo ulovljenih ali vzrejenih 2.300 ton vodnih živali, kar je za 2,9 % manj kot v letu prej, 20,2 % manj kot pred petimi leti in 84,3 % manj kot v letu 1990. Že četrto leto zapored je bil delež akvakulture (59,4 %) večji od deleža ulova (40,6 %; gl. tabelo). Znižanje je bilo posledica zmanjšanega morskega ulova in vzreje. Iz morja je bilo pridobljenih 1.126 ton vodnih živali (9,8 % manj kot v letu prej), pri čemer je bilo 933 ton živali ulovljenih (8,6 % manj kot v letu prej) in 193 ton vzrejenih (15,0 % manj kot v letu prej). Znižala se je skupna količina iz morja pridobljenih rib, še bolj pa mehkužcev. Slednja se je v prejšnjih letih hitro povečevala in v letu 2005 predstavljala že 23,4 % vseh v morju ulovljenih in vzrejenih vodnih živali, lani pa se je njen delež znižal na 20,0 %. V sladkih vodah je bilo vzrejenih 1.174 ton vodnih živali (4,8 % več kot v letu prej). To je predstavljalo 51 % vseh pridobljenih vodnih živali (v letu prej 47 %, v letu 1990 le 9 %). Delež se je v preteklih letih krepil zaradi povečevanja sladkovodne Graf: Spreminjanje obsega skupnega ulova in vzreje vodnih živali povprečju EU vzreje, še bolj pa zaradi zmanjševanja morskega ulova. Ker je v Sloveniji veliko kakovostnih sladkovodnih virov, so možnosti za nadaljnje povečevanje vzreje še razmeroma velike. Tudi v povprečju EU 25 se skupna količina pridobljenih vodnih živali znižuje. V letu 2005 je bilo v teh državah ulovljenih ali vzrejenih za 15 % manj vodnih živali kot v letu 2000, v Sloveniji pa za 9 %. Največje znižanje je bilo na Cipru in Danskem (za 94 % in 40 %), prisotno pa je bilo tudi v sosednji Avstriji in Italiji (za 15 % in 8 %). Na drugi strani je bilo ponekod tudi razmeroma visoko zvišanje, na primer v Litvi (za 75 %) in Nemčiji ter na Madžarskem (za 22 % in 6 %). Visoko povečanje so dosegli tudi na Hrvaškem (za 75 %; gl. graf). Članice EU večinoma lovijo v severnem delu Atlantskega oceana, v Mediteranskem morju pa precej manj. V letu 2004 so v Mediteranskem in Črnem morju te države ulovile le 8 % svojega skupnega ulova. Na tem območju se je njihov ulov v obdobju 1993–2004 znižal za 28 %. To je, podobno kot tudi v drugih svetovnih morjih, posledica počasnega praznjenja Sredozemskega morja, saj obseg obnove ribjega življa ne sledi obsegu ribolova. Največ so ulovile ladje držav, ki niso članice EU in niti ne ležijo na tem območju. Njihov delež v skupnem ulovu iz teh voda je bil v letu 2004 skoraj 60-odstoten, sledil je delež Turčije (skoraj 20 %) in Italije (10 %), nato pa Španije in Grčije (vsaka po 4 %). Delež Slovenije je izjemno majhen in se meri v stotinkah skupnega ulova. v Sloveniji, sosednjih državah in v 70 50 30 10 -10 -30 EU 2 5 Slovenija Italija Avstrija Madžarska Hrvaška 2001 2002 2003 2004 2005 Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. 2006 Ekonomsko ogledalo UMAR Demografska gibanja po regijah številka 11/2007 str. 20 Statistična regija Indeks rasti preb. Reg. struk., SLO = 100 % Indeks staranja prebivalstva1 Indeks odvisnosti mladih2 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev Selitveni prirast s tujino na 1.000 prebivalcev Skupni prirast na 1.000 prebivalcev 00–07 2007 2000 2007 2000 2007 2000 2006 2000 2006 2000 2006 Osrednje-slovenska 103,5 25,1 85,1 110,1 22,7 20,8 1,5 -1,2 1,8 -1,5 0,0 0,7 -2,6 -2,3 -1,9 1,3 -2,0 -3,5 -0,2 2,4 2,1 4,0 3,6 6,4 Obalno-kraška 103,2 5,3 110,9 146,0 19,3 16,7 -0,8 3,4 5,8 2,2 4,9 Gorenjska 102,0 9,9 79,1 107,9 24,5 21,6 2,9 -0,2 1,7 1,6 4,7 Goriška 99,8 5,9 104,8 134,1 21,9 19,4 -1,4 2,2 3,9 0,7 2,5 Savinjska 101,3 12,9 79,2 104,3 23,3 20,1 0,4 1,3 4,2 1,3 4,6 Jugovzhod. Slovenija 102,3 7,0 74,6 100,6 26,3 21,7 1,4 0,5 2,9 1,2 4,3 Pomurska 97,8 6,0 96,8 121,2 21,9 18,7 -2,8 -1,0 0,1 -3,6 -2,8 Notranjsko-kraška 102,6 2,6 99,1 123,4 22,8 19,7 -0,5 1,7 4,3 -0,6 3,8 Podravska 100,4 15,9 94,4 125,3 21,1 18,4 -1,6 1,2 2,4 -0,8 0,8 Koroška 99,3 3,6 74,2 104,7 23,7 19,9 0,0 0,0 1,3 1,3 1,3 Spodnje-posavska 100,6 3,5 92,8 118,1 23,6 19,9 -1,3 3,0 3,3 1,0 2,0 Zasavska 97,6 2,2 100,2 132,0 21,7 17,9 -1,6 0,6 0,2 -2,9 -1,4 SLOVENIJA 101,5 100,0 87,8 115,1 22,7 19,9 0,4 1,3 3,1 1,1 3,5 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1razmerje med starim (65+) in mladim (0–14) prebivalstvom * 100; 2razmerje med mladim (0–14) in delovno sposobnim prebivalstvom (15–64 let) * 100. Število prebivalcev raste v večini regij, v letu 2006 večina regij pozitivni selitveni prirast s tujino. koncentracija pa se nadaljuje v Osrednjeslovenski Absolutno največjega je dosegla Osrednjeslovenska, regiji. V obdobju 2000–2007 se je število prebivalcev relativno pa Obalno-kraška regija. Negativni selitveni povečalo predvsem v regijah zahodne polovice države, prirast sta imeli Pomurska in Gorenjska regija. najbolj v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji. Še Struktura prebivalstva po regijah se spreminja; naprej se prebivalstvo koncentrira v Osrednjeslovenski povečuje se indeks staranja prebivalstva. Zaradi regiji, kjer živi dobra četrtina vsega prebivalstva. upadanja naravne rasti in manjše smrtnosti prebivalstva Gostota poselitve v tej regiji skoraj dvakrat presega se po vseh regijah povečuje delež starega prebivalstva. slovensko povprečje (198,4 preb./km2, Slovenija: 99,6 Leta 2000 je bilo razmerje v prid starejšim le v Obalno-preb./km2), visoka pa je še v Zasavski in Podravski kraški, Goriški in Zasavski regiji, v letu 2007 pa že v regiji. vseh regijah (gl. tabelo). Koeficient variacije indeksa Število prebivalcev raste predvsem zaradi staranja prebivalstva leta 2007 znaša 10,4 %, kar je za pozitivnega selitvenega prirasta, deloma pa tudi 1,2 o. t. manj kot leta 2000. To kaže, da razlike med zaradi pozitivnega naravnega prirasta. V letu 2006 regijami niso velike in se med leti celo zmanjšujejo. (zadnji razpoložljiv podatek) je imela absolutno najvišji Zaradi pospešenega povečevanja deleža starega naravni prirast Osrednjeslovenska regija, relativno, prebivalstva in padanja rodnosti v vseh regijah se glede na število prebivalcev Gorenjska regija, pozitiven namreč razlika do slovenskega povprečja in do drugih pa je bil še v Jugovzhodni Sloveniji in Savinjski regiji. V regij zmanjšuje predvsem v tistih regijah, ki so imele že vseh drugih regijah je bil naravni prirast negativen, nekdaj visok indeks staranja, in kjer se že praznijo absolutno najbolj v Podravski, relativno pa v Pomurski določena območja, ker ostarelo prebivalstvo umira, regiji. Koroška regija je prešla iz pozitivnega naravnega mladih pa ni. Kot posledica teh gibanj se v vseh regijah prirasta leta 2000 v negativnega leta 2006, obratno velja povečuje tudi indeks odvisnosti starih in zmanjšuje za Savinjsko regijo. Za razliko od naravne rasti je imela indeks odvisnosti mladih. Graf: Indeks odvisnosti po regijah* 48 46 44 42 40 38 36 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Opomba: *razmerje med v soto mladih in starih ter delov no sposobnim prebiv alstv om (15–64 let) * 100. Ekonomsko ogledalo UMAR Izdatki za socialno zaščito številka 11/2007 str. 21 Država Izdatki za socialno zaščito1 Delež v BDP, v % Na prebivalca v SKM, EU 15 = 100 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 1997 2001 2004 EU 25 np np np 26,6 26,8 27,0(p) 27,4(p) 27,3(e) np 86 85 EU 15 27,6 27,2 27,1 26,9 27,1 27,4(p) 27,7(p) 27,6(e) 100 100 100 Švedska 32,7 32,0 31,7 30,7 31,3 32,3 33,3 32,9(p) 119 116 121 Francija 30,4 30,0 29,9 29,5 29,6 30,4 30,9 31,2(p) 109 109 107 Danska 30,1 30,0 29,8 28,9 29,2 29,7 30,7 30,7 118 118 117 Nemčija 28,9 28,8 29,2 29,2 29,3 29,9 30,2(p) 29,5(p) 106 104 100 Belgija 27,4 27,1 27,0 26,5 27,3 28,0 29,1 29,3 101 103 109 Avstrija 28,6 28,3 28,7 28,2 28,6 29,1 29,5 29,1 118 113 111 Nizozemska 28,7 27,8 27,1 26,4 26,5 27,6 28,3 28,5(p) 110 109 111 Finska 29,1 27,0 26,2 25,1 24,9 25,6 26,5 26,7 100 93 95 V. Britanija 27,5 26,9 26,4 27,1 27,5 26,4 26,4(p) 26,3(e) 97 100 96 Italija 24,9 24,6 24,8 24,7 24,9 25,3 25,8(p) 26,1(p) 90 90 86 Grčija 23,3 24,2 25,5 25,7 26,7 26,2 26,0 26,0 52 63 67 Slovenija2 24,5 24,8 24,7 24,9 25,3 25,3 24,6 24,2 55 60 60 Portugalska 20,3 20,9 21,4 21,7 22,7 23,7 24,2 24,9(p) 49 59 56 Luksemburg 21,5 21,2 20,5 19,6 20,8 21,4 22,2 22,6(p) 131 144 168 Poljska np np np 19,5 20,8 21,2 20,9 20,0(p) np 31 30 Madžarska np np 20,7 19,3 19,3 20,3 21,1 20,7 np 35 39 Češka 18,6 18,5 19,2 19,5 19,4 20,2(p) 20,2(p) 19,6(p) 40 41 43 Španija 20,8 20,2 19,8 19,7 19,5 19,8(p) 19,9(p) 20,0(p) 57 59 61 Malta 17,2 17,1 17,0 16,3 17,1 17,1 17,9 18,8 43 41 41 Slovaška 19,6 20,0 20,0 19,3 18,9 19,0 18,2 17,2(p) 29 30 28 Ciper np np np 14,8 14,9 16,3 18,5 17,8 np 41 47 Irska 16,4 15,2 14,6 14,1 15,0 16,0 16,5 17,0 58 62 72 Litva 13,8 15,2 15,4 15,8 14,7 14,1 13,6 13,3(p) 16 19 20 Latvija 15,3 16,1 17,2 15,3 14,3 13,9 13,4 12,6(p) 16 17 17 Estonija np np np 14,0 13,1 12,7 12,9 13,4 np 18 22 Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Opombe: 1med izdatke za socialno zaščito po metodologiji ESSPROS sodi 8 področij: starost, bolezen in zdravstveno varstvo, brezposelnost, družina in otroci, invalidnost, izdatki za svojce po smrti hranitelja družine, nastanitve in druge oblike socialne izključenosti; 2zaradi pomanjkljivih podatkov o nastanitvah za Slovenijo ti podatki niso všteti; SKM – standard kupne moči; p – predhodni podatki; e – ocena Eurostata; np – ni podatka. Slovenija je v letu 2005 po začasnih podatkih SURS za V strukturi virov sredstev za socialno zaščito se znižuje socialno zaščito namenila sredstva v višini 23,4 % delež delodajalcev, povečujeta pa se deleža BDP, kar je bilo za 0,8 o. t. manj kot leto poprej. zavarovancev in države. Podatki za leto 2005 za Slovenijo Zmanjšanje deleža je predvsem posledica hitrejše rasti kažejo, da so socialni prispevki predstavljali 68 % (leta 2004 BDP od rasti sredstev za socialno zaščito. Izdatki za 67 %) vseh sredstev za socialno zaščito, prispevki države socialno zaščito so se v primerjavi z letom 2004 nominalno 31 % (leta 2004 32 %), drugi viri pa 0,8 % (leta 2004 1,3 %). povečali za 3,9 % in realno za 1,4 %. Relativno nizka Nominalno je bilo največ socialnih prispevkov zavarovancev realna rast je posledica ohranjanja obsega sredstev za dve (2.667,0 mio EUR), sledijo prispevki države (2.058,3 mio največji področji socialne zaščite na realno enaki ravni. To EUR), socialni prispevki delodajalcev (1.827,9 mio EUR) in sta področji starost ter bolezen in zdravstveno varstvo, ki v drugi viri (54,8 mio EUR). V primerjavi z letom 1996 je strukturi vseh sredstev za socialno zaščito predstavljata opazna sprememba v strukturi virov za socialno zaščito. 74,8 %. Ohranjanje ravni je posledica učinkov pokojninske Prispevki delodajalcev so se zmanjšali za 4,5 o. t. (z 32,5 % reforme in ukrepov za racionalizacijo izdatkov v zdravstvu. na 28 %), prispevki zavarovancev so se povečali za 2 o. t. Izraženo v deležu BDP, je Slovenija v letu 2004 (zadnji Povečali so se tudi prispevki države (za 2,9 o. t.). Drugi viri podatki za EU) v primerjavi s povprečjem EU 25 za so se zmanjšali za 0,2 o. t. socialno zaščito namenila za 3,1 o. t. manj sredstev. Od Največ sredstev se namenja za starost ter bolezen in leta 1996 do leta 2001 se je razlika med Slovenijo in EU 15 zdravstveno varstvo. Tako je Slovenija leta 2005 za (za EU 25 za celotno obdobje ni podatkov) neprestano starost namenila 42,5 % vseh sredstev za socialno zaščito zmanjševala, z letom 2002 pa je pričela naraščati, kar je (leto poprej 43 %), za bolezen in zdravstveno varstvo predvsem posledica hitrejše rasti BDP v Sloveniji kot je bila 32,3 % (leta 2004 33 %), za invalidnost 8,5 % (leta 2004 v povprečju v EU 15. 8 %), za otroke in družino 8,6 % (leta 2004 8,5 %), za Med članicami EU je po izdatkih za socialno zaščito še brezposelnost 3,3 % (leta 2004 3,1 %), za pomoč vedno na prvem mestu Švedska, Slovenija je na 13. družinam, ki so ostale brez edinega hranitelja 2 % (leta mestu. V primerjavi s predhodnim letom smo poslabšali 2004 1,6 %). Za druge oblike socialne izključenosti je delež uvrstitev za eno mesto. Zadnja je Estonija z izdatki v višini ostal na ravni iz leta 2004 (2,8 %). Primerjava z letom 2000 13,4 % BDP. Med deseterico novih članic se Slovenija pokaže, da so se v strukturi izdatki povečali le na področju uvršča najviše. Preračun na osnovi SKM pokaže, da za bolezni in zdravstvenega varstva (za 1,6 o. t.) in pri drugih socialno zaščito realno namenjajo največ sredstev v oblikah socialne izključenosti (za 1,2 o. t.). Slednje je Luksemburgu, na Švedskem in Danskem, Slovenija pa posledica spremenjene zakonodaje, ki je zvišala prejemke ohranja 60 % povprečja EU 15 iz leta 2001 in zaseda mesto za revne. Izdatki na drugih področjih so se v strukturi med Španijo in Portugalsko (gl. tabelo). zmanjšali ali ostali na isti ravni. Ekonomsko ogledalo UMAR Študentje na področju znanosti in tehnologije številka 11/2007 str. 22 Študentje1 na področju znanosti in tehnologije2 Študentje na področju znanosti, matematike in računalništva Študentje na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva Število ? števila, v % Delež v primerjavi z vsemi študenti, v % Število ? števila, v % Delež v primerjavi z vsemi študenti, v % 2005 04–05 2004 2005 2005 04–05 2004 2005 EU 27 1.715.271 0,2 10,6 10,5 2.357.442 -0,4 14,7 14,4 EU 25 1.667.723 0,1 11,0 10,9 2.156.735 -0,7 14,3 14,0 Belgija 24.016 -32,8 9,3 6,2 4.0451 -8,6 11,5 10,4 Bolgarija 12.835 11,6 5,0 5,4 50.504 0,1 22,1 21,2 Češka 31.859 6,1 9,4 9,5 66.248 0,9 20,6 19,7 Danska 18.955 -4,1 9,1 8,2 24.005 6,7 10,4 10,3 Nemčija 340.299 -2,0 14,9 15,0 356.636 -0,9 15,4 15,7 Estonija 7.025 6,8 10,0 10,4 8.269 5,2 12,0 12,2 Irska 22.851 -1,1 12,3 12,3 19.233 -7,5 11,0 10,3 Grčija 101.504 2,2 16,6 15,7 106.528 17,8 15,1 16,5 Španija 220.659 -8,7 13,1 12,2 319.340 -1,7 17,7 17,6 Italija 155.720 1,3 7,7 7,7 320.343 0,2 16,1 15,9 Ciper 2.575 -1,8 12,6 12,8 1.009 19,7 4,0 5,0 Latvija 6.853 -22,4 6,9 5,2 12.352 0,6 9,6 9,5 Litva 12197 8,1 6,2 6,2 36.376 2,2 19,5 18,6 Madžarska 23.771 -1,7 5,7 5,5 53.965 -0,8 12,9 12,4 Malta 561 19,9 5,9 5,9 737 5,6 8,9 7,8 Nizozemska 42.844 3,9 7,6 7,6 44.475 -0,2 8,2 7,9 Avstrija 29.304 2,7 12,0 12,0 29.674 -1,1 12,6 12,1 Poljska 174.751 25,9 6,8 8,3 248.542 -8,8 13,3 11,7 Portugalska 28.982 -6,4 7,8 7,6 83.079 -2,7 21,6 21,8 Romunija 34.713 1,6 5,0 4,7 150.203 3,5 21,2 20,3 Slovenija 6.029 12,5 5,1 5,4 17.753 1,4 16,8 15,8 Slovaška 16.419 10,2 9,1 9,1 31.521 10,1 17,4 17,4 Finska 35.468 1,9 11,6 11,6 80.827 0,8 26,7 26,4 Švedska 40.520 -2,1 9,7 9,5 70.089 -2,6 16,8 16,4 Zdr. kraljestvo 324.561 -0,1 14,5 14,2 185.283 2,6 8,0 8,1 Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Opombe: 1Terciarno izobraževanje zajema višješolski strokovni, visokošolski dodiplomski in visokošolski podiplomski študij. 2Indikatorji za področje znanosti in tehnologije (ang. Science and technology) po ISCED 97 zajemajo dve širši področji: področje znanosti, matematike in računalništva (ISC 42, 44, 46 in 48) in področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (ISC 52, 54, 56). Pri tem je upoštevana Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja ISCED 97 in Eurostatov priročnik področij izobraževanja in usposabljanja 1999 (Fields of Education and training Manual, 1999). Za Francijo in Luksemburg ni podatkov. Diplomanti na področju znanosti in tehnologije so študijsko leto 2006/2007 in kažejo na pozitivne ključni dejavnik inovacij v družbi, temelječi na spremembe. Delež študentov na obravnavanem znanju. Resolucija o nacionalnem programu visokega področju izobraževanja se je nekoliko okrepil (na šolstva Republike Slovenije 2007–2010 navaja na 22,3 %), število pa se je povečalo na 25.820, kar je področju terciarnega izobraževanja različne cilje: največ v obdobju 2000–2007. povečanje sredstev za visoko šolstvo in raziskovalno Ugodnejša gibanja dosegamo pri rasti števila delo kot delež v BDP, povečanje števila visokošolskih študentov na področju znanosti in tehnologije. Med zavodov, spodbujanje internacionalizacije visokega letoma 2004 in 2005 se je namreč omenjeno število pri šolstva ipd. Med drugim omenja tudi potrebo po nas povečalo bolj kot v večini evropskih držav, boljši pa spodbujanju večjega vpisa na področje znanosti in smo bili tudi od evropskega povprečja (Slovenija: 4,0 %; tehnologije. To naj bi med drugim dosegli s EU 27: -0,1 %). Rast števila študentov na financiranjem hiš eksperimentov in raznih naravoslovno- obravnavanem področju je bila hitrejša od povprečja tehniških tekmovanj ter predstavljanjem programov EU 27 tudi v obdobju 2000–2005 (gl. graf 1). znanosti mladini. V Sloveniji bi veljalo spodbujati tudi večji vpis žensk Med letoma 2004 in 2005 se je v Sloveniji delež na področje znanosti in tehnologije. Čeprav je v študentov znanosti in tehnologije v skupnem številu Sloveniji žensk med študenti v terciarnem izobraževanju študentov v nasprotju s povprečjem EU 27 več kot moških – v študijskem letu 2006/2007 so zmanjšal. V letu 2005 smo imeli na tem področju predstavljale 58,3 % vseh študentov – pa je njihov delež 21,2 % študentov, evropsko povprečje pa je doseglo na področju znanosti in tehnologije precej nižji od 24,9 %. Najvišje deleže študentov (preko 30 %) deleža moških (26,9 % v letu 2006/2007). Delež žensk dosegajo Finska, Grčija in Nemčija. Slovenija se po je bil v letu 2005 pri nas nižji od povprečja EU 27 vrednosti indikatorja uvršča v spodnjo polovico (Slovenija: 26,1 %; EU 27: 29,6 %). evropskih držav. V letu 2005 smo zasedli 19. mesto, Za evropskim povprečjem zaostajamo predvsem svojega položaja pa v primerjavi z letom 2004 nismo zaradi nizkega deleža študentov na področju izboljšali. Za Slovenijo so zadnji dosegljivi podatki o znanosti, matematike in računalništva. V Sloveniji je številu študentov terciarnega izobraževanja (gl. opombo sicer delež študentov na področju tehnike, proizvodnih 1 pod tabelo) na področju znanosti in tehnologije za Študentje na področju znanosti in tehnologije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. 23 tehnologij in gradbeništva nekoliko višji od evropskega povprečja (gl. tabelo). Delež študentov znanosti, matematike in računalništva je v Sloveniji v obdobju 2000–2005 sicer narasel, vendar povečanje ni bilo veliko (0,4 o. t.; EU 27: 0,3 o. t.). Nasprotno pa je na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva delež študentov upadel (za 2,6 o. t.; v EU 27 za 0,5 o. t.). V Sloveniji se je v letu 2006/2007 na visokošolskem dodiplomskem študiju delež študentov na področju znanosti in tehnologije nekoliko okrepil. Dosegel je 21,5 % (študijsko leto 2005/2006: 20,5 %), število študentov na tem področju pa se je povečalo na 19.615 (2005/2006: 18.861). K rasti je največ prispevalo 4,8-odstotno povečanje števila študentov na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (na glede na vpisna mesta med posameznimi skupinami programov na področju znanosti in tehnologije precej razlikuje. Tako je na primer na nekaterih področjih, kjer diplomantov na trgu dela primanjkuje, število prijav nižje od števila prostih vpisnih mest (tehnika; strojniki, elektroinženirji), medtem ko je na računalništvu prisoten presežek prijav. To nakazuje, da bi za večji vpis študentov na posamezna področja veljalo izvajati dve vrsti ukrepov. Prvi je spodbujanje potencialnih študentov za večji vpis na področja študijev, za katere je zanimanje študentov manjše od razpoložljivih kapacitet, pri čemer bi aktivnejšo vlogo z raznimi aktivnostmi (kadrovsko štipendiranje, promocijske aktivnosti pri srednješolcih, dnevi odprtih vrat ipd) lahko prevzela tudi podjetja, ki diplomante s teh področij potrebujejo. Drugi ukrep je povečanje števila vpisnih mest na deficitarnih 14.452), medtem ko je bilo povečanje števila študentov študijskih smereh, kjer je prisoten presežek vpisa. znanosti, matematike in računalništva 1,9-odstotno (na 5.163). Pri tem se je delež študentov na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva okrepil na 16,7 %, na področju znanosti, matematike in računalništva pa na 5,6 %. V Sloveniji bi bilo potrebno na nekaterih programih znanosti in tehnologije okrepiti vpis, na drugih pa povečati število vpisnih mest. Na število študentov na posameznih področjih izobraževanja vplivata predvsem število vpisnih mest in obseg vpisa študentov, ki je odvisen od povpraševanja na trgu dela in pričakovanega dohodka po dokončanem študiju. Podatki za študijsko leto 2006/2007 kažejo, da se na V obdobju 2000–2005 se je zaostanek Slovenije v številu diplomantov znanosti in tehnologije na 100.000 zaposlenih v starosti 25–34 let povečal. Vrednost indikatorja se je v Sloveniji zaradi naraščanja števila študentov na obravnavanem področju študija povečala (s 1.031 v letu 2000 na 1.179 v letu 2005), vendar se je povečal tudi naš zaostanek za evropskim povprečjem, ki je v letu 2005 doseglo 1.655 (2000: 1.298). Še nekoliko večji je bil zaostanek za povprečjem OECD (1.675). Ker število študentov na področju znanosti in tehnologije v Sloveniji narašča, pričakujemo nadaljevanje pozitivne tendence v vrednosti obravnavanega indikatorja tudi v prihodnje. visokošolskem dodiplomskem študiju razmerje prijav Graf 1: Sprememba števila študentov na področju znanosti in tehnologije, 2000–2005 v % 100 75 50 25 0 -25 Vir podatkov : Eurostat, preračuni UMAR. Graf 2: Število študentov na visokošolskem dodiplomskem študiju, Slovenija (2000/2001–2006/2007) 100 80 60 40 20 0 2000/2001 2005/2006 2006/2007 Skupaj Vir podatkov : SURS. Znanost in tehnologija Znanost, matematika in računalništv o Tehnika, proizv odne in predelov alne tehnologije in gradbeništv o Statistična priloga Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domači proizvod / I številka 11/2007 str. P 2 2003–2006 stalne cene preteklega leta, 2007–2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.669 147.506 139.222 142.730 608 617 627 15,1 -4,4 -3,8 1,0 1,5 1,5 B Ribištvo 800 875 1.014 996 4 4 4 -7,0 20,4 1,5 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 24.674 28.084 30.647 32.719 137 137 137 6,8 0,4 7,5 1,0 0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.278.086 1.385.784 1.441.576 1.538.233 6.927 7.339 7.732 3,7 3,6 8,5 8,5 6,0 5,3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.397 153.187 174.594 187.081 769 780 784 6,8 5,7 5,7 -3,0 1,5 0,5 F Gradbeništvo 264.015 282.539 316.444 394.283 1.892 2.062 2.073 0,0 4,9 15,2 14,0 9,0 0,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 563.223 628.070 679.306 753.850 3.408 3.553 3.689 4,2 4,5 6,1 7,5 4,3 3,8 H Gostinstvo 108.731 115.150 127.161 137.422 634 665 696 -1,1 1,2 2,9 3,0 5,0 4,5 I Promet, skladiščenje in zveze 357.817 402.669 442.608 500.231 2.221 2.342 2.495 5,3 6,1 9,4 6,5 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 222.430 263.041 278.993 285.593 1.403 1.486 1.584 17,1 10,5 9,8 7,0 6,0 6,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 807.976 886.022 978.785 1.047.398 4.695 4.895 5.118 2,8 3,5 3,7 4,8 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 300.255 337.436 356.269 375.972 1.633 1.665 1.699 4,8 2,9 2,9 1,2 2,0 2,0 M Izobraževanje 271.188 297.113 328.786 347.104 1.527 1.554 1.583 2,3 3,3 1,7 1,8 1,8 1,8 N Zdravstvo in socialno varstvo 247.634 275.279 299.347 310.503 1.345 1.385 1.427 5,6 5,2 1,6 1,7 3,0 3,0 O Druge javne, skupne in osebne storitve 167.258 183.431 209.598 219.146 1.002 1.042 1.084 2,8 3,3 1,2 3,5 4,0 4,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.007 1.103 1.436 1.114 5 5 5 -8,1 5,9 -3,5 -4,1 0,0 0,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.879.160 5.387.291 5.805.787 6.274.375 28.210 29.530 30.736 4,4 4,0 6,0 5,9 4,7 4,1 Davki na proizvode in storitve 751.700 828.100 883.539 919.784 4.143 4.319 4.485 4,2 4,7 3,9 4,9 4,3 3,8 Minus: subvencije na proizvode in storitve 23.598 29.272 31.323 38.790 140 144 147 -2,0 -0,4 10,0 1,0 3,0 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004–2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od leta 2007 dalje. Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domači proizvod / II številka 11/2007 str. P 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.922.917 6.392.985 6.768.266 7.296.627 33.177 35.953 38.482 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.503 -75.128 -58.391 -78.661 -497 -474 -534 -1,2 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,4 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.876.414 6.317.857 6.709.875 7.217.966 32.680 35.479 37.949 98,8 99,1 98,9 98,5 98,7 98,6 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 6.994 -10.555 -34.525 -50.281 -96 -81 -39 -0,2 -0,5 -0,7 -0,3 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.883.408 6.307.302 6.675.350 7.167.684 32.585 35.398 37.909 98,7 98,6 98,2 98,2 98,5 98,5 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.424.637 4.703.677 4.964.645 5.299.860 23.750 25.663 27.302 73,6 73,4 72,6 71,6 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.275.936 3.473.290 3.653.249 3.896.317 17.522 18.861 20.045 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.148.701 1.230.387 1.311.395 1.403.543 6.229 6.802 7.257 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 18,9 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.458.771 1.603.625 1.710.706 1.867.824 8.834 9.735 10.607 25,1 25,3 25,6 26,6 27,1 27,6 8. Bruto investicije 1.510.498 1.770.142 1.846.356 2.068.981 10.000 10.854 11.378 27,7 27,3 28,4 30,1 30,2 29,6 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -51.727 -166.516 -135.650 -201.156 -1.165 -1.118 -770 -2,6 -2,0 -2,8 -3,5 -3,1 -2,0 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003–2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.157.565 3.653.898 4.145.398 4.788.469 23.259 25.660 28.136 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.194.810 3.694.754 4.101.467 4.830.821 23.762 26.173 28.333 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 8,2 3. SALDO* (1-2) -37.245 -40.856 43.931 -42.352 -502 -514 -197 -0,5* 2,0* 0,0* -0,6* 0,0* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.195.627 4.557.677 4.836.456 5.168.882 22.952 23.826 24.583 3,0 2,8 4,1 3,8 3,8 3,2 a. Zasebna potrošnja 3.112.561 3.373.478 3.566.122 3.800.103 16.946 17.624 18.220 3,0 2,7 4,0 4,2 4,0 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.083.066 1.184.199 1.270.334 1.368.779 6.006 6.201 6.363 3,1 3,2 4,4 2,6 3,2 2,6 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.448.880 1.669.298 1.777.616 2.028.838 9.763 10.394 10.687 10,5 0,4 9,9 13,1 6,5 2,8 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.368.338 1.531.410 1.666.102 1.872.354 9.110 9.679 9.931 7,3 2,5 8,4 14,5 6,2 2,6 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 137.887 111.514 156.484 653 714 756 0,9* -0,5* 0,6* -0,1* 0,2* 0,1* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od leta 2007. *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Ekonomsko ogledalo UMAR Industrijska proizvodnja številka 11/2007 str. P 4 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 123,7 122,1 130,6 128,6 133,6 130,7 108,5 133,0 134,4 139,7 117,6 125,0 121,4 139,5 128,9 135,4 136,6 136,5 118,9 136,8 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 115,0 106,6 134,5 113,5 129,9 107,2 102,4 119,1 135,5 152,6 115,3 94,1 107,6 138,7 133,6 135,2 120,8 92,1 121,4 108,0 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 123,2 122,5 129,3 128,9 135,4 132,5 108,0 134,0 134,2 138,9 114,8 124,6 121,8 140,4 129,8 137,2 139,2 139,2 119,0 139,3 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 87,9 88,4 95,5 79,8 90,9 89,9 87,3 90,0 88,9 104,7 92,8 76,1 76,2 87,0 89,6 90,9 92,1 92,0 90,8 87,0 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,3 54,3 47,5 56,7 51,6 50,1 44,3 58,5 51,1 50,2 41,2 55,1 52,4 62,5 52,0 49,8 53,1 54,3 41,2 54,9 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,5 72,1 77,7 72,8 52,3 59,5 66,5 82,9 90,3 91,1 51,6 86,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 46,0 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 104,1 104,5 108,4 111,6 124,6 114,2 88,4 115,2 114,7 119,6 91,0 97,1 110,7 127,1 120,1 129,0 124,8 122,4 103,6 116,6 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 103,9 102,0 109,5 103,0 106,6 106,7 97,9 107,1 110,3 113,4 104,8 103,2 93,4 112,3 104,0 110,2 105,7 111,8 106,0 102,4 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 – – – – 20,9 22,3 18,6 20,1 15,8 19,9 21,1 21,6 19,9 22,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,4 172,1 189,3 201,1 213,9 218,8 154,4 170,4 207,4 198,6 161,9 209,4 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 130,0 136,9 135,9 135,1 141,2 146,6 124,8 151,4 145,6 149,7 112,3 127,3 125,5 152,6 131,0 146,7 146,0 145,4 137,2 157,1 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 83,6 90,6 89,2 78,1 92,9 92,3 85,3 94,9 96,4 98,1 73,1 71,4 72,5 90,5 85,4 97,8 95,4 96,2 87,8 92,9 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 129,8 131,5 136,6 143,9 147,2 140,4 120,0 141,5 147,6 146,1 116,1 142,7 135,4 153,6 142,5 148,3 150,7 146,2 131,2 143,7 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 149,5 144,7 161,7 162,8 165,2 160,2 121,1 159,4 162,4 173,4 149,2 151,4 154,1 182,9 161,7 167,3 166,5 162,9 138,8 179,0 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 181,5 183,0 193,6 186,3 200,4 193,9 152,0 225,1 193,6 210,0 177,2 173,4 175,4 210,2 185,3 214,2 201,8 192,2 173,0 216,4 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,7 149,4 173,3 195,2 206,4 196,1 75,4 195,8 175,0 180,3 164,6 179,6 184,6 221,5 184,4 216,5 218,4 230,9 141,6 215,8 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 107,5 107,8 111,1 105,4 106,5 97,5 97,5 117,7 115,0 122,2 96,0 96,6 104,5 115,2 103,3 110,7 105,5 105,6 81,6 105,3 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,6 117,7 140,9 126,4 104,2 111,9 113,1 118,7 130,7 137,5 154,6 142,4 117,5 119,3 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,4 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 243,0 244,7 244,6 245,5 244,8 242,7 243,3 244,6 245,4 244,0 244,1 244,8 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,0 3,9 3,9 3,8 3,7 4,0 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 229,6 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,5 11,5 11,3 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 149,0 169,4 104,0 157,8 174,2 132,3 174,2 188,1 163,2 157,0 88,7 98,1 125,1 136,2 171 166,3 166,1 174,2 182,3 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,2 165,3 179,6 123,0 172,7 182,2 156,1 187,1 191,9 169,9 177,0 107,2 115,3 146,5 150,9 182,7 184,6 184,8 183,1 178,8 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 133,8 160,0 91,5 148,1 168,9 110,2 162,3 184,6 157,1 138,4 76,6 86,8 111,1 126,5 163,3 154,4 153,8 168,3 184,5 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 113,1 114,3 114,1 120,3 125,3 112,9 114,2 114,9 115,2 112,7 112,9 114,4 114,8 118,0 120,3 122,7 124,0 125,2 126,8 Vir podatkov: SURS. Opombe: *Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). 1Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Ekonomsko ogledalo UMAR Proizvodnja številka 11/2007 str. P 5 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 850 180 223 209 222 167 85 79 77 66 70 62 76 69 80 73 45 43 79 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 189 210 196 202 - 70 72 71 69 - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 411 200 183 289 459 121 83 60 57 62 56 65 79 88 121 161 158 139 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.402 3.373 817 942 918 913 - 269 315 321 306 - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 12.618 11.494 10.813 13.224 12.050 3.954 4.381 2.846 4.267 4.477 2.949 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.112 2.778 3.020 3.103 3292 - - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 14,6 27,7 26,3 23,3 14,4 6,9 9,1 9,4 9,2 8,7 8,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 488 282 251 382 535 148 116 88 79 82 78 91 108 123 152 184 181 169 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.555 4.158 4.282 3.967 3.406 1.416 1.426 1.362 1.370 1.197 1.323 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 1126,4 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 3.115 1.389 1.472 1.997 3.288 749 548 407 434 472 497 502 568 619 811 1.226 1.325 736 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 1.226 620 700 786 1.241 271 219 197 203 177 282 242 208 239 339 503 489 248 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 1.889 769 771 1.211 2.047 478 329 209 231 296 215 261 359 380 472 723 836 488 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 853 484 555 627 832 234 225 192 184 175 191 189 205 196 225 277 323 231 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 961 216 203 524 939 197 118 84 68 47 62 94 139 152 233 376 366 197 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 8,4 11,7 8,0 8,6 8,1 2,9 3,4 4,0 4,3 2,6 2,5 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 7,9 8,4 8,2 8,5 7,8 2,6 2,7 2,6 3,1 2,7 2,5 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 12,3 12,5 13,9 14,3 15,2 3,8 4,2 4,1 4,1 4,6 4,1 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 103,7 106,7 26,1 33,4 101,3 109,7 120,8 9,3 9,6 10,5 13,3 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 271,3 179,3 174,5 246,0 230,9 94,3 91,4 51,8 36,1 83,4 65,3 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 56,4 Vir podatkov: SURS. Ekonomsko ogledalo UMAR Ekonomski odnosi s tujino številka 11/2007 str. P 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QQ III IV QQQ I II III 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun 247 -196 -720 -561 -857 -261 -512 -240 -271 -307 -60 -54 -197 -261 -30 -158 -53 -125 -139 -8 -91 -35 -181 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -257 -570 -226 -382 -355 -65 -93 -197 -281 -79 -76 -71 -143 -161 -78 -91 -87 -176 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.028 4.168 4.543 4.779 5.003 4.891 1.537 1.579 1.599 1.365 1.470 1.512 1.798 1.577 1.713 1.712 1.728 1.478 1.685 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.179 4.425 5.113 5.006 5.385 5.246 1.602 1.672 1.796 1.645 1.549 1.588 1.869 1.721 1.874 1.791 1.819 1.565 1.862 Storitve 620 540 688 849 866 299 160 204 311 363 109 85 28 46 98 34 72 84 108 119 94 136 132 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.143 3.449 1.072 855 830 1029 1311 326 292 267 295 298 233 298 333 339 357 441 460 410 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.294 2.584 773 695 625 718 948 217 207 239 249 200 199 227 249 231 238 347 323 278 Dohodki -168 -219 -322 -288 -398 -227 -100 -144 -156 -187 -69 -48 -13 -38 -42 -49 -53 -51 -51 -54 -59 -63 -65 Prejemki 490 510 530 648 902 241 242 217 271 279 88 77 72 94 71 70 75 89 92 91 90 91 98 Izdatki 657 728 852 936 1.300 468 342 361 427 466 157 125 85 132 114 119 128 139 143 144 149 154 163 Tekoči transferi 60 26 -76 -97 -173 -75 -2 -74 -44 -128 -35 2 -15 11 -7 -68 0 -15 -35 5 -34 -21 -73 Prejemki 500 474 561 738 785 165 237 197 227 202 48 85 59 93 51 59 87 75 60 92 63 86 53 Izdatki 439 449 638 835 958 240 238 272 271 329 83 83 74 82 58 128 86 90 95 87 97 107 126 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 818 1.050 504 424 516 353 150 170 -107 23 508 -147 340 322 112 -16 257 126 13 11 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -131 -39 -96 22 -12 -35 -29 -7 -12 -77 12 20 -10 11 -8 -14 -3 -3 -30 Finančni račun 167 211 794 932 1.182 543 519 494 365 185 199 -100 35 584 -159 320 332 101 -7 271 129 16 40 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -43 -207 136 -154 -93 0 -110 38 -48 -194 88 -84 -70 62 -16 -73 88 -92 44 -62 Domače v tujini -166 -421 -441 -516 -718 -164 -218 -307 -233 -327 -93 -54 -168 4 -103 -148 -56 -112 -102 -19 -140 -44 -144 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 473 512 300 64 214 233 218 131 6 -26 84 19 78 118 96 29 107 48 88 82 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.466 -1.444 -336 -677 -626 -1.205 348 11 -65 -183 -429 -905 -151 430 -416 -620 -169 234 120 -5 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -3 2 2 -2 -12 2 -3 2 4 5 -4 1 0 0 -2 -6 -5 -1 Ostale naložbe 565 849 945 2.639 1.564 63 954 1.156 1.583 -74 129 84 324 545 639 669 -153 478 751 355 -139 -135 200 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.459 -1.936 -384 -264 -2.326 -350 -1.475 -393 83 -23 -324 -712 -793 -821 -797 517 -70 -603 -362 -510 Komercialni krediti -135 -116 -237 -226 -435 -77 120 -375 -194 -33 -119 -90 -57 267 -25 -160 -190 -95 -8 -91 32 151 -215 Posojila -174 -223 -281 -340 -733 -87 -297 -351 -439 -421 -71 -50 -75 -172 -18 -75 -258 -45 -203 -191 -215 -145 -62 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -872 -747 -194 -90 -1.623 270 -1.010 -187 219 103 -412 -736 -552 -334 -653 725 198 -409 -370 -231 Ostale terjatve -71 -68 -69 -21 -21 -26 3 23 12 -11 -16 4 6 -7 68 -6 -39 -3 3 13 -11 2 -1 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 4.098 3.500 446 1.218 3.481 1.934 1.401 522 1 348 869 1351 1462 668 1275 234 425 464 227 710 Komercialni krediti 95 59 214 291 468 63 282 274 57 -54 52 131 117 34 -171 219 225 -17 84 -10 53 -297 190 Posojila 838 1.123 1.671 2.731 2.064 357 467 15 1.546 894 252 -43 299 210 142 -54 -72 1021 294 230 216 251 427 Vloge 130 428 335 1.053 998 39 448 3.208 338 567 221 -82 -69 599 1406 1282 521 279 -140 199 188 281 98 Ostale obveznosti 39 -31 33 23 -30 -12 21 -16 -7 -6 -2 -5 1 26 -25 16 -6 -9 -5 6 7 -8 -6 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 684 394 55 -11 32 20 -68 86 376 185 -123 -7 55 -65 -1 132 -8 -91 Statistična napaka -250 150 22 -257 -194 -243 88 -275 -82 157 -110 161 174 -246 176 -182 -270 13 154 -250 -36 22 171 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 622 705 n.p. n.p. n.p. 231 224 245 236 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 2.094 2.203 n.p. n.p. n.p. 770 772 810 621 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.366 1.589 n.p. n.p. n.p. 515 560 532 497 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 746 978 n.p. n.p. n.p. 297 276 344 358 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.738 2.981 n.p. n.p. n.p. 966 1.010 1.072 900 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.301 3.646 4.172 986 1.183 n.p. n.p. n.p. 376 399 409 375 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Denarna gibanja številka 11/2007 str. P 7 2005 2006 2006 2007 December 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 DENARNI SISTEM – KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 220,7 212,1 210,3 213,1 214,0 197,6 172,8 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1.491,0 1.694,1 1598,7 1595,6 1594,9 1605,7 1590,4 1608,0 1694,6 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.154 Depoziti čez noč pri BS – nedenarne finančne institucije 3,1 5,0 3,6 3,6 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 47 37 36 37 40 41 50 57 58 Depoziti čez noč pri BS – ostali državni sektor 3,3 1,3 1,8 2,2 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 6 7 5 5 6 7 8 10 9 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 5,3 5,9 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 53 43 41 43 47 48 58 67 67 Vezane vloge – obveznosti BS 0,3 0,0 0,5 0,5 - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge – obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1.688,0 1.747,3 1678,2 1710,8 1692,2 1735,0 1728,8 1744,1 1746,4 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 164,9 197,5 179,8 166,0 171,5 182,7 184,6 188,4 197,5 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 9,2 6,7 7,0 7,7 7,3 7,5 7,9 8,1 29 32 46 52 52 61 62 66 69 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1.713,9 1.853,3 1824,8 1813,5 1812,9 1825,7 1812,3 1812,0 1873,7 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.007 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3.524,6 3.798,1 3683,3 3690,7 3676,6 3743,4 3725,6 3744,5 3817,6 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.462 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3.534,2 3.807,2 3690,0 3697,7 3684,2 3750,7 3733,1 3752,4 3825,8 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.531 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 16,9 16,9 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 69 69 69 68 68 68 68 68 67 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 774,9 774,5 777,8 782,2 792,5 787,7 776,6 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 23,2 23,4 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 108 106 107 105 107 107 107 110 111 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1.289,8 1157,3 1180,4 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 Nefinančne družbe (s.11) 2.620,9 3.245,5 2951,5 2988,9 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,5 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 283,0 287,5 296,5 303,5 325,7 338,3 368,3 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 Denarni sektor (S.121, 122) 1.408,2 1.157,1 1414,1 1293,7 1236,0 1251,2 1265,8 1244,9 1158,7 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.203 2.209 2.431 2.440 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2.099,2 2.307,3 2149,9 2121,8 2136,1 2152,6 2200,9 2223,7 2264,6 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 V tuji valuti 2.199,4 3.109,6 2716,2 2748,5 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 Vrednostni papirji skupaj 1.791,0 1.442,6 1741,8 1682,7 1612,7 1638,9 1627,3 1617,7 1449,5 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.475 3.483 3.479 3.564 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2.608,5 2.904,1 2749,2 2752,1 2773,4 2846,7 2886,7 2892,4 2902,9 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.387 Čez noč 987,0 1.178,1 1073,0 1056,9 1057,6 1067,4 1061,9 1074,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.909 Vezane vloge – kratkoročne 1.175,5 1.252,9 1225,4 1257,0 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1251,2 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 Vezane vloge – dolgoročne 309,9 291,9 285,2 282,9 286,1 286,9 297,2 291,3 292,4 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.873 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 165,6 155,3 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 Vloge v tuji valuti skupaj 1.349,9 1.454,0 1432,4 1424,9 1420,9 1433,9 1424,7 1449,2 1454,7 634 614 607 597 615 610 605 628 608 Čez noč 395,6 552,7 556,9 559,1 565,0 562,8 555,7 576,3 552,7 311 293 285 264 280 274 270 278 269 Vezane vloge – kratkoročne 623,7 544,7 533,6 521,4 506,3 517,6 514,9 519,0 545,5 240 239 237 251 248 249 242 258 248 Vezane vloge – dolgoročne 295,2 318,5 307,8 311,1 316,1 319,2 316,9 318,3 318,5 64 64 62 60 61 60 61 62 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 34,1 33,3 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 19 18 23 22 26 27 32 30 31 Vir podatkov: BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 11/2007 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,2 103,1 105,8 106,9 102,8 103,1 103,6 102,9 102,7 103,8 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 102,3 103,1 105,3 108,7 110,7 101,9 103,4 104,0 105,7 104,7 105,5 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 105,2 106,2 107,1 108,0 113,6 106,3 106,1 106,2 106,9 107,0 107,4 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 94,0 105,5 95,4 105,7 97,1 104,9 106,2 105,5 92,9 93,3 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 107,0 103,8 104,2 107,1 109,3 103,3 103,8 104,2 103,6 103,9 105,1 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 105,2 106,2 107,0 108,3 109,0 106,1 106,1 106,4 106,9 106,7 107,5 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,0 98,3 99,9 99,9 99,1 98,0 98,2 98,7 99,2 99,7 100,8 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 103,0 100,3 99,7 102,6 102,1 100,3 100,1 100,6 99,8 99,3 100,1 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,4 101,5 100,0 99,6 100,9 102,2 101,1 101,1 101,5 99,3 99,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 101,1 102,5 104,3 110,6 100,6 100,9 101,8 102,3 102,9 102,3 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 103,5 102,9 103,1 104,7 105,7 102,9 102,9 102,9 103,0 103,1 103,0 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 105,4 106,3 109,2 110,8 112,8 106,0 105,5 107,4 108,9 109,3 109,6 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 104,4 105,9 106,4 107,1 108,2 105,7 105,8 106,1 106,2 106,5 106,7 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,3 103,4 106,2 107,0 102,9 103,2 103,7 103,1 103,0 104,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 102,6 103,2 105,9 107,4 108,2 103,1 103,1 103,6 104,3 106,5 106,9 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 104,2 104,7 109,1 111,7 112,6 104,4 104,5 105,3 106,1 110,4 110,7 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 100,5 100,8 101,2 101,1 101,5 100,9 100,7 100,9 101,4 101,0 101,3 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,2 102,1 103,1 103,6 104,2 102,1 101,9 102,3 102,8 103,0 103,4 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 111,9 105,9 102,6 109,5 110,1 106,2 105,5 105,9 103,6 100,4 103,7 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 116,3 105,7 101,4 110,9 111,3 106,5 105,1 105,6 102,9 98,4 103,0 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 108,8 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 102,0 102,7 101,7 107,1 – 102,7 102,7 102,7 101,9 101,0 102,4 107,1 107,1 107,1 – – – – Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,9 87,8 93,8 94,7 97,2 83,3 89,3 90,7 92,5 94,4 94,4 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,6 101,6 101,9 102,2 102,2 101,6 101,6 101,6 101,7 101,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 103,2 103,3 104,9 104,9 106,3 103,2 103,3 103,3 104,2 105,1 105,3 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 110,2 106,9 105,6 110,8 112,0 106,5 106,9 107,3 106,0 104,1 106,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo UMAR Obrestne mere in investicije številka 11/2007 str. P 9 Konec leta 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - - 0,47 0,32 0,28 0,27 0,28 0,27 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 - Vezane vloge do 1 leta - - - 3,34 2,96 2,82 2,80 2,81 2,84 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 - Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - - 4,18 4,99 4,56 4,60 4,42 5,19 4,29 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 - Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let - 8,58 5,36 5,23 4,64 3,61 4,66 5,04 5,11 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,21 2,25 2,00 2,02 2,78 3,00 3,25 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 - NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od leta 2007 v 000 EUR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 62.610 58.911 86.544 147.057 283.943 287.486 252.076 387.674 377.167 375.300 483.585 460.832 362.648 377.049 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 11.634 12.008 16.069 22.452 54.811 66.902 68.461 62.123 71.435 60.840 81.370 81.419 93.484 77.801 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 8.174 9.714 11.237 15.117 43.040 40.582 55.568 53.051 61.639 46.169 68.176 67.423 63.721 49.956 Gradbeništvo* 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 14.507 13.065 14.565 43.112 97.608 68.472 -120.858 13.463 44.591 34.762 11.816 4.168 16.039 11.698 Promet in zveze* 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 7.245 3.401 9.931 4.165 11.029 32.975 194.924 142.273 120.681 86.677 211.395 185.566 60.813 58.285 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 4.527 6.229 4.926 6.846 16.599 12.242 25.851 34.770 29.893 32.765 36.881 34.166 45.906 44.707 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 816 439 722 1.483 7.841 5.197 7.092 5.981 2.300 13.813 10.544 3.008 6.131 5.558 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 2.560 3.805 4.297 4.655 11.926 22.401 9.369 14.409 20.320 14.473 27.755 20.885 10.422 19.991 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 21.321 19.964 36.034 64.344 84.129 79.297 67.236 114.655 87.946 131.970 103.824 131.620 129.853 159.009 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 16.725 13.348 19.366 49.344 89.490 105.197 64.170 57.115 68.286 76.713 202.593 107.145 76.037 58.919 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 Oskrba z elektriko 25.132 26.903 23.107 24.251 22.736 2.516 1.304 3.331 3.946 6.664 21.210 7.479 5.503 7.270 11.458 9.714 10.160 28.005 23.086 Oskrba s plinom 1.380 1.282 689 678 729 58 26 111 117 229 242 335 107 100 268 106 485 269 312 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 216 240 346 714 1.540 898 640 350 290 267 890 634 1.015 787 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 670 724 1.044 2.558 3.337 3.970 4.439 3.112 2.137 2.679 2.484 2.717 474 3.661 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 13.265 11.054 14.534 42.009 77.719 78.876 51.278 48.043 58.489 62.041 189.399 93.149 46.274 31.073 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 1.653 77 493 70 590 1.360 897 727 1.406 1.629 515 1.204 1.144 1.143 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 96 123 139 502 1.508 2.028 1.515 2.064 2.802 4.143 3.147 2.251 1.646 2.003 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 11.064 10.310 13.150 40.435 72.863 62.228 46.038 41.167 40.883 49.348 182.016 84.437 39.653 24.436 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 372 432 399 613 1.717 1.402 1.780 2.196 6.750 5.459 2.298 1.240 1.996 1.724 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 80 112 354 389 1.041 11.858 1.048 1.889 6.647 1.462 1.424 4.017 1.834 1.767 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 1izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. *Od aprila 2007 je v prometu zajeto večje infrastrukturno podjetje (sprememba glavne dejavnosti iz F v I). Ekonomsko ogledalo UMAR Trg dela številka 11/2007 str. P 10 Število v tisoč 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 909,6 914,0 919,1 923,5 924,6 909,8 915,0 915,5 911,3 918,0 919,2 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 826,6 834,5 841,8 852,7 856,1 829,5 833,7 836,7 833,0 838,0 841,5 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 38,7 38,5 43,1 42,0 41,0 38,7 38,6 38,6 38,4 43,0 43,1 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 V industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 315,1 317,6 317,4 322,2 324,8 316,2 317,9 318,9 315,9 316,2 317,8 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 229,6 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 72,2 72,9 72,8 76,8 80,0 72,8 73,3 73,5 71,9 72,1 73,0 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 V storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 472,8 478,4 481,3 488,5 490,3 474,7 477,2 479,2 478,7 478,8 480,7 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 50,3 50,1 49,7 50,1 50,2 50,2 50,3 50,2 49,9 49,8 49,7 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 108,6 110,0 109,9 110,2 109,3 109,5 109,9 110,2 109,8 109,5 109,9 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 C ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 743,4 750,7 753,1 764,7 768,6 746,1 750,1 752,9 749,2 749,5 752,9 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 675,9 682,6 685,8 695,0 697,5 678,2 681,6 684,3 681,7 682,8 685,6 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 Pri fizičnih osebah 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 67,5 68,2 67,3 69,8 71,1 67,9 68,5 68,6 67,5 66,7 67,3 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,2 83,7 88,7 87,9 87,6 83,5 83,6 83,8 83,8 88,5 88,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 83,0 79,5 77,3 70,9 68,4 80,2 81,3 78,8 78,3 80,0 77,7 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 46,3 43,6 42,0 39,3 38,0 44,6 44,9 43,3 42,6 43,2 42,1 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 16,4 16,0 14,0 11,6 10,3 14,8 16,8 15,8 15,2 15,1 14,2 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 39,3 37,9 38,7 37,2 36,6 38,9 38,2 37,6 37,7 39,0 38,8 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 32,2 30,8 30,4 27,7 27,0 31,6 31,1 30,6 30,8 31,6 30,7 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 41,5 40,2 38,8 36,7 35,5 41,2 41,0 39,9 39,7 39,6 39,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 22,4 19,4 19,1 16,8 15,8 21,7 19,9 19,4 18,9 19,9 19,1 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 9,1 8,7 8,4 7,7 7,4 8,8 8,9 8,6 8,6 8,7 8,4 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 -2,5 1,6 8,7 5,4 0,6 1,5 5,3 0,5 -4,2 6,7 1,2 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 3,5 8,2 2,9 2,4 2,3 1,5 5,8 1,4 1,0 1,3 0,8 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 15,2 14,8 15,4 11,6 12,6 5,1 4,8 5,0 5,0 7,6 3,8 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 13,5 13,6 14,8 12,1 11,3 5,3 5,1 5,0 3,5 5,1 4,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 Črtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 9,8 11,3 7,6 6,9 6,2 4,1 4,4 3,9 3,1 2,0 2,5 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 1,6 0,3 3,9 4,9 4,3 0,3 0,4 0,1 -0,2 0,3 1,2 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 18,7 4,5 6,1 4,7 4,3 4,5 2,4 2,2 2,0 1,9 1,8 1,6 1,2 1,5 1,4 1,3 1,4 0,9 2,2 Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 37,3 6,3 9,8 13,8 8,7 4,0 6,0 5,4 4,5 -0,2 8,9 3,3 1,6 0,6 3,2 4,9 -0,9 -1,0 6,0 H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 18,9 17,4 20,5 21,0 20,4 22,7 19,5 16,9 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 77,6 77,5 76,7 77,5 77,2 78,7 77,9 78,0 76,4 77,1 75,1 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 50,0 50,9 53,4 59,3 63,0 50,5 50,9 51,0 50,7 52,2 53,4 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 5,5 5,6 5,8 6,4 6,8 5,5 5,6 5,6 5,6 5,7 5,8 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo UMAR Narodnogospodarski stroški številka 11/2007 str. P 11 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q Q Q Q Q 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 264.463 277.279 290.635 286.917 309.709 1.238 1.252 1.267 293.121 333.799 302.207 1.250 1.213 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 Zasebni sektor (A do K) 245.498 258.714 272.709 267.438 294.601 1.168 1.178 1.191 274.204 324.626 284.972 1.182 1.137 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 215.981 224.253 236.822 234.180 255.337 1.010 1.036 1.049 246.013 275.462 244.538 1.030 978 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 A Kmetijstvo 216.252 224.225 236.681 234.330 255.564 1.010 1.036 1.049 246.477 275.255 244.960 1.030 978 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 B Ribištvo 205.207 218.670 236.027 228.286 245.222 970 1.032 1.030 225.990 283.455 226.221 1.007 984 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 999 Industrija, gradbeništvo (C do F) 229.615 243.067 256.362 252.418 275.098 1.096 1.101 1.120 259.650 302.333 263.312 1.120 1.059 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 347.764 390.549 1.504 1.547 1.538 356.344 465.162 350.142 1.516 1.488 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 248.069 269.029 1.086 1.086 1.105 255.616 293.054 258.417 1.113 1.046 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 355.321 439.645 1.494 1.537 1.564 364.284 550.174 404.477 1.539 1.442 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 239.102 253.871 1.017 1.036 1.054 245.043 271.568 245.003 1.018 996 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 Proizvodne storitve (G do I) 242.355 253.747 266.326 261.841 286.264 1.150 1.156 1.167 269.263 309.080 280.448 1.151 1.128 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 254.723 278.198 1.122 1.130 1.143 263.133 294.774 276.686 1.127 1.097 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 210.678 221.166 893 922 927 213.344 225.866 224.287 898 873 906 905 930 931 920 945 916 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 302.254 334.933 1.333 1.320 1.331 309.630 379.872 315.296 1.324 1.317 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 Poslovne storitve (J do K) 312.967 325.355 340.552 328.901 375.481 1.437 1.472 1.466 332.557 428.155 365.729 1.448 1.412 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 415.908 523.782 1.812 1.943 1.834 415.140 668.928 487.279 1.797 1.810 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 298.125 324.256 1.307 1.312 1.341 303.947 345.433 323.388 1.326 1.274 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 Javne storitve (L do O) 319.911 330.580 341.999 343.246 353.578 1.445 1.469 1.495 347.973 360.551 352.211 1.449 1.433 1.452 1.454 1.474 1.478 1.510 1.486 1.490 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 346.124 351.537 1.446 1.482 1.538 351.350 353.047 350.213 1.450 1.442 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 362.784 368.215 1.521 1.545 1.561 365.467 370.135 369.042 1.516 1.518 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.827 325.245 323.843 336.103 1.367 1.393 1.405 329.682 341.294 337.332 1.387 1.344 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 316.566 325.159 332.137 324.566 356.170 1.402 1.394 1.407 330.619 395.357 342.534 1.395 1.368 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 94,4 94,3 94,4 94,8 94,9 94,2 94,2 94,4 94,3 94,5 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 95,0 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,2 104,9 105,6 106,2 106,0 105,6 107,8 108,6 105,7 106,0 106,3 105,6 105,3 106,0 106,9 108,0 108,3 108,4 108,5 108,9 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,6 101,2 102,5 103,4 103,2 103,4 102,3 102,3 102,9 103,4 103,5 103,4 103,1 103,2 103,4 103,2 103,1 103,9 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 188,0 185,9 – – – 190,0 186,2 181,4 – – – – – – – – – SIT za EUR 238,9 239,6 239,6 239,6 239,6 – – – 239,6 239,6 239,6 – – – – – – – – – USD za EUR 1,2433 1,2448 1,2557 1,2741 1,2902 1,3105 1,3482 1,3745 1,2611 1,2881 1,3213 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo UMAR Javne finance številka 11/2007 str. P 12 V mio SIT, tekoče cene, od leta 2007 v tisoč EUR 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II 11 12 1 2 3 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.421 729.600 874.009 3.065.753 3.456.344 287.812 309.710 1.062.258 959.563 1.043.932 1.292.864 1.172.663 990.818 1.183.162 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.410 706.346 816.169 2.955.037 3.374.889 265.390 291.337 1.034.423 926.165 994.448 1.272.601 1.157.964 944.323 1.159.906 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.643 665.880 768.117 2.828.698 3.199.681 252.118 272.749 994.506 883.169 951.023 1.218.988 1.094.220 886.473 1.089.818 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 134.797 154.693 587.733 914.251 49.212 63.610 188.151 189.870 209.713 462.894 288.258 163.099 168.660 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 250.117 272.872 1.083.374 1.123.694 86.391 102.001 358.356 360.464 364.554 371.109 371.851 380.733 379.179 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 27.376 32.279 96.050 99.669 9.804 13.249 32.835 32.096 31.119 32.767 32.408 34.495 34.122 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.322 15.126 13.585 22.183 57.958 7.140 3.043 6.207 7.914 8.063 10.750 27.215 19.993 20.758 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.082 235.012 290.547 1.017.613 973.023 97.968 89.279 403.169 286.860 327.584 332.537 363.303 277.183 475.447 Davki na medn. trgov. in transak 34.653 19.339 9.360 12.145 2.653 3.866 21.478 30.663 1.528 1.444 5.460 6.313 9.706 8.879 11.034 10.749 11.547 Drugi davki 261 7.484 950 1.304 799 275 266 422 76 125 329 -347 284 51 151 221 105 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.767 40.465 48.051 126.339 175.208 13.272 18.588 39.918 42.996 43.425 53.613 63.743 57.851 70.088 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.971 10.175 15.465 19.670 14.923 6.163 4.651 7.455 6.113 6.103 5.885 4.099 4.939 13.518 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.287 356 409 2.103 2.831 177 171 713 402 988 726 683 1.422 584 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.259 117 9.985 1.835 4.151 9.483 476 1.727 31 77 265 1.251 2.635 1.098 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 12.607 31.981 87.109 59.551 6.599 13.076 17.940 26.852 42.317 13.387 8.666 37.499 8.056 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.165.327 721.094 925.862 3.202.748 3.394.538 285.225 375.015 985.192 1.108.814 1.108.741 1.061.851 1.242.632 1.090.055 1.094.954 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.363.301 308.809 367.663 1.481.934 1.448.317 117.158 135.482 489.168 473.213 519.554 506.381 506.401 435.536 450.934 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 722.822 762.128 188.138 196.382 785.849 851.711 64.797 67.969 262.124 262.111 261.613 261.814 321.894 268.003 266.715 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 457.942 496.830 111.986 150.253 490.266 482.385 46.338 62.028 192.055 145.993 152.217 155.082 169.373 157.930 174.747 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.199 5.439 15.910 197.547 105.283 5.011 2.574 32.429 62.374 102.745 87.080 12.021 6.182 6.768 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.145 3.246 5.117 8.272 8.939 1.012 2.909 2.559 2.735 2.978 2.406 3.112 3.421 2.705 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.420.064 332.290 372.882 1.457.082 1.664.458 122.357 139.573 434.832 507.916 514.335 468.021 639.050 557.387 525.266 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.556 13.742 31.540 104.411 137.926 6.475 19.918 6.748 54.844 42.819 10.003 39.748 88.175 57.278 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.404 280.259 294.149 1.219.043 1.359.171 102.296 98.919 388.090 415.487 415.466 409.207 537.720 412.245 406.397 Transferi neprofitnim organizac. in ustanovam, dr. tekoči dom. transferi 36.722 113.675 134.930 149.548 35.971 45.707 130.723 157.182 12.909 20.214 39.679 35.484 55.560 48.253 54.243 54.686 57.583 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 2.319 1.485 2.905 10.178 676 521 315 2.101 489 558 7.340 2.281 4.008 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.016 42.704 117.094 133.353 162.495 26.348 70.967 44.660 46.280 42.413 46.704 55.577 60.214 71.714 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.956 19.384 52.703 30.424 58.715 15.861 23.184 8.203 9.460 12.761 16.636 19.962 22.117 23.303 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 17.907 15.520 99.954 60.553 3.501 5.810 8.330 71.946 19.679 24.109 21.642 14.802 23.737 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.906 - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Jesenska napoved 2007 Bruto domači proizvod 3,1 3,7 2,8 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 BDP na prebivalca, v EUR 11.298 12.084 12.695 13.400 14.116 15.167 16.532 17.888 BDP na prebivalca, PPS1 15.300 16.300 16.700 18.000 18.900 20.400 - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 5,0 4,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,6 3,7 3,2 4,1 4,0 4,5 3,4 3,7 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,4 3,5 MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 6,4 6,8 3,1 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 10,6 Izvoz storitev 3,5 8,2 -2,5 11,0 9,5 7,3 15,0 9,1 Uvoz proizvod in storitev3 3,1 4,9 6,7 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 12,7 14,3 10,1 Uvoz storitev 2,2 8,4 2,9 5,6 5,6 8,9 13,1 10,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 38 247 -196 -720 -561 -857 -1.165 -1.118 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,6 239,6 - - Devizne rezerve, v mio EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 7054 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.895 30.8675 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,2 55,2 55,3 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 Državna potrošnja 19,7 19,5 19,4 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,9 23,4 24,1 25,4 25,5 26,1 28,2 28,2 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR – Jesenska napoved 2007. Opombe: 1Eurostat; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 4stanje konec oktobra. Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evro območja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU; 5stanje konec avgusta. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 27=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 2,8 4,4 4,1 5,7 81,0 83,4 84,7 86,7 5,7 3,7 2,5 2,5 EU 27 1,3 2,5 1,8 3,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2,1 2,3 2,3 2,3 EU 25 1,3 2,4 1,8 3,0 104,4 104,2 104,1 103,9 1,9 2,1 2,2 2,2 EMU 0,8 2,0 1,5 2,8 112,1 111,1 111,0 110,3 2,1 2,1 2,2 2,2 Belgija 1,0 3,0 1,1 3,2 123,5 124,4 123,0 122,3 1,5 1,9 2,5 2,3 Bolgarija 5,0 6,6 6,2 6,1 32,6 33,6 35,2 37,1 2,3 6,1 6,0 7,4 Češka 3,6 4,5 6,4 6,4 73,8 76,2 77,2 79,4 -0,1 2,6 1,6 2,1 Danska 0,4 2,1 3,1 3,5 124,7 124,5 126,3 126,7 2,0 0,9 1,7 1,9 Nemčija -0,2 1,1 0,8 2,9 117,1 116,1 114,6 113,7 1,0 1,8 1,9 1,8 Estonija 7,2 8,3 10,2 11,2 54,6 57,0 62,8 67,9 1,4 3,0 4,1 4,4 Grčija 4,8 4,7 3,7 4,3 83,9 84,9 87,0 88,4 3,4 3,0 3,5 3,3 Španija 3,1 3,3 3,6 3,9 101,5 100,9 102,6 102,4 3,1 3,1 3,4 3,6 Francija 1,1 2,5 1,7 2,0 112,3 112,1 114,2 112,8 2,2 2,3 1,9 1,9 Irska 4,3 4,4 6,0 5,7 140,7 141,5 143,7 143,8 4,0 2,3 2,2 2,7 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 111,2 107,6 105,4 103,7 2,8 2,3 2,2 2,2 Ciper 1,8 4,2 3,9 3,8 89,1 91,3 93,6 93,2 4,0 1,9 2,0 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 43,5 45,5 50,2 55,8 2,9 6,2 6,9 6,6 Litva 10,3 7,3 7,9 7,7 49,2 51,1 53,7 57,8 -1,1 1,2 2,7 3,8 Luksemburg 2,1 4,9 5,0 6,1 247,6 251,3 261,9 278,3 2,5 3,2 3,8 3,0 Madžarska 4,2 4,8 4,1 3,9 63,6 63,9 64,8 65,3 4,7 6,8 3,5 4,0 Malta -0,3 0,1 3,1 3,2 78,7 75,9 76,0 75,5 1,9 2,7 2,5 2,6 Nizozemska 0,3 2,2 1,5 3,0 130,0 130,3 131,9 132,2 2,2 1,4 1,5 1,7 Avstrija 1,2 2,3 2,0 3,3 129,1 128,8 128,6 128,8 1,3 2,0 2,1 1,7 Poljska 3,9 5,3 3,6 6,1 49,1 50,8 51,0 53,0 0,7 3,6 2,2 1,3 Portugalska -0,7 1,5 0,5 1,3 77,0 75,2 75,4 74,5 3,3 2,5 2,1 3,0 Romunija 5,2 8,5 4,1 7,7 31,5 33,6 34,4 37,7 15,3 11,9 9,1 6,6 Slovaška 4,2 5,4 6,0 8,3 55,3 56,7 59,8 62,7 8,4 7,5 2,8 4,3 Finska 1,8 3,7 2,9 5,0 113,5 115,9 114,5 116,4 1,3 0,1 0,8 1,3 Švedska 1,7 4,1 2,9 4,2 120,5 120,4 119,1 120,3 2,3 1,0 0,8 1,5 Velika Britanija 2,8 3,3 1,8 2,8 120,1 121,8 119,6 118,9 1,4 1,3 2,1 2,3 ZDA 2,5 3,6 3,1 2,9 152,4 153,5 155,4 154,6 2,1 2,9 3,2 3,2 Vir podatkov: Eurostat, SURS. Opombe: 1SKM – standard kupne moči. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006* 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 -0,8 -2,7 -2,0 -2,7 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 27,9 27,6 27,4 27,1 EU 27 9,0 9,0 8,7 7,9 0,1 0,2 -0,5 -0,7 -3,1 -2,8 -2,4 -1,6 61,8 62,1 62,7 61,4 EU 25 9,0 9,0 8,7 7,9 0,0 -0,1 -0,6 n.p. -3,1 -2,8 -2,4 -1,7 62,1 62,5 63,3 62,2 EMU 8,7 8,8 8,6 7,9 0,4 0,7 -0,1 -0,1 -3,1 -2,8 -2,5 -1,5 69,1 69,6 70,3 68,6 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,2 4,1 3,5 2,5 2,3 0,0 0,0 -2,3 0,4 98,6 94,2 92,2 88,2 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 9,0 -8,5 -5,8 -11,8 -15,8 0,0 2,2 2,0 3,2 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 7,8 8,3 7,9 7,1 -6,2 -6,1 -2,1 -4,1 -6,6 -3,0 -3,5 -2,9 30,1 30,4 30,2 30,1 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 3,4 2,4 2,9 2,5 -0,1 1,9 4,6 4,6 45,8 44,0 36,3 30,3 Nemčija 9,0 9,5 9,4 8,4 1,9 3,7 4,1 4,7 -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 63,8 65,6 67,8 67,5 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,9 -11,6 -12,5 -10,5 -14,2 1,8 1,8 1,9 3,6 5,5 5,1 4,4 4,0 Grčija 4,7 4,5 4,3 4,4 -7,1 -6,2 -7,7 -11,4 -5,6 -7,3 -5,1 -2,5 97,9 98,6 98,0 95,3 Španija 9,7 10,5 9,8 8,9 -3,5 -5,3 -7,4 -8,5 -0,2 -0,3 1,0 1,8 48,7 46,2 43,0 39,7 Francija 11,1 10,6 9,2 8,5 0,4 -0,3 -1,6 -2,0 -4,1 -3,6 -2,9 -2,5 62,9 64,9 66,7 64,2 Irska 9,5 9,6 9,7 9,5 0,0 -0,6 -2,6 -3,3 0,4 1,3 1,2 2,9 31,1 29,5 27,4 25,1 Italija 8,4 8,0 7,7 6,8 -1,3 -0,9 -1,6 -2,0 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,6 -2,3 -5,0 -5,6 -5,9 -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 68,9 70,2 69,1 65,2 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -8,2 -13,0 -12,7 -21,1 -1,6 -1,0 -0,4 -0,3 14,4 14,5 12,5 10,6 Litva 12,4 11,4 8,3 5,6 -6,8 -7,7 -7,2 -10,7 -1,3 -1,5 -0,5 -0,6 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,7 7,5 11,8 11,8 8,6 0,5 -1,2 -0,1 0,7 6,3 6,4 6,2 6,6 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -8,0 -8,4 -6,8 -5,9 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,6 65,6 Malta 7,6 7,4 7,3 7,3 -4,7 -8,0 -10,5 -6,3 -9,9 -4,9 -3,1 -2,5 69,3 72,7 70,8 64,7 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 5,5 8,5 7,7 9,9 -3,1 -1,7 -0,3 0,6 52,0 52,4 52,3 47,9 Avstrija 4,3 4,8 5,2 4,7 -0,2 0,5 1,3 3,7 -1,6 -1,2 -1,6 -1,4 64,6 63,8 63,4 61,7 Poljska 19,6 19,0 17,7 13,8 -2,1 -4,2 -1,7 -2,3 -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 47,1 45,7 47,1 47,6 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -5,9 -7,2 -9,2 -9,8 -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 56,9 58,3 63,7 64,8 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,3 -5,5 -8,4 -8,7 -10,3 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -0,9 -3,4 -8,5 -7,7 -2,7 -2,4 -2,8 -3,7 42,4 41,4 34,2 30,4 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 6,4 7,8 4,9 5,9 2,5 2,3 2,7 3,8 44,3 44,1 41,4 39,2 Švedska 5,6 6,3 7,4 7,1 7,3 6,8 6,2 7,0 -0,9 0,8 2,4 2,5 53,5 52,4 52,2 47,0 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,3 -1,7 -2,2 -3,4 -3,3 -3,4 -3,3 -2,7 38,7 40,4 42,1 43,2 ZDA 6,0 5,5 5,1 4,6 -4,8 -5,7 -6,4 -6,1 -4,8 -4,4 -3,6 -2,6 59,4 60,4 60,9 60,2 Viri podatkov: Eurostat, IM F, SURS. Op ombe: 1Za E U 25 in EM U sta podatka prilagojena za napake, *Pomladans ki nastanejo ka napoved v poročanju Evropske ko o menjavi me misije. d članicami E U oz. EMU (i ntratrade). 2 p o metodologiji ESA 1995; n.p.- ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. P 16 INDUSTRIJA indeksi : 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 145 135 125 115 105 PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU v mio tonskih km 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ŽELEZNIŠKI PROMET CESTNI PROMET 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV 2007 QII QI QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 21 19 D SALDO (desna os) ¦ IZVOZ —¦—UVOZ*«' 9 -2 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi : povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 200 180 160 140 120 100 GRADBENIŠTVO STAVBE ¦GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 350 300 250 200 150 100 50 ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 108 - 104 - 100 - 96 92 15,0 13,0 11,0 9,0 7,0 80 17 2 15 1 13 11 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 str. P 17 NETO PLAČE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 700 600 500 400 300 200 100 0 500 450 400 350 300 250 200 150 100 IZPLAČILA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene 2000 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 110 108 106 104 102 100 HRANILNE VLOGE, v mio EUR 13500 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 V DOMAČI VALUTI RA ST IZ B RA NIH CENOV NIH INDIKA TORJ EV indeksi: 2005=100 115 110 105 100 95 1,5 1,4 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 MENJA LNI TEČA JI EURA indeksi: 2001 = 100 —*—USD / EUR —O—GBP / EUR --------JPY / EUR (desna os) def lacionirano s cenami življenjskih potrebščin 170 165 160 155 150 145 140 135 130 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 11/2007 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri – cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja - tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CPI 12/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno izobraževanje 10/06:18 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 8-9/07:10, 10/07:7, 11/07:10 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6, 11/07:7 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca – spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5 EU - SLOVENIJA – primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 8-9/05:23 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 11/2007 str. P 19 po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 evropski sveti delavcev 5/05:22 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 8-9/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:19-20, 5/07:23-24 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava – javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi – Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4, 6/07:4 Napovedi – Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14 - pridelava in prireja v letu 2003 6/04:15 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 11/2007 str. P 20 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8- regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 8-9/07:11 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 8-9/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12 plače v javnem sektorju 7/07:19-20 Prebivalstvo 1/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih – regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:24-25, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR Številka 11/2007 str. P 21 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 8-9/07:17 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP – Agencija RS za plačilni promet, APr – Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, BDV – bruto dodana vrednost, BS – Banka Slovenije, CEEPN – Central and East European Privatisation Network, COICOP – klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU – Center za razvoj Univerze, DFO – Druge finančne organizacije, DG ECFIN – Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ – Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB – Evropska investicijska banka, EEA – European Environment Agency, ELES – Elektro Slovenije, EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar, EK – Evropska komisija, ESS – Ekonomsko socialni svet, FAPRI – Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM – Global Entrepreneurship Monitor, GFK – Gesellschaft für Konsumforschung, GURS – Geodetska uprava, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, PČR – Poročilo o človekovem razvoju (HDR – Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP – Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO – Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI – Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ – Inštitut za varovanje zdravja, KDD – Klirinško depotna družba, KGBJF – konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS – Kmetijski inštitut Slovenije, LBo – Ljubljanska borza, PzP – Partnerstvo za pristop, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MGD – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, NFD – Nacionalna finančna družba, NPISG – neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS – Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (–) – ni podatka, n.s. – ni smiselno, OZS – Obrtna zbornica Slovenije, PKM – pariteta kupne moči, RRD – Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ – Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID – Slovenska izvozna družba, SKM – standard kupne moči, SRD – Slovenska razvojna družba, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS – Statistični urad RS, SVEZ – Služba vlade za evropske zadeve, SZB – Slovenski zavarovalni biro, SZZ – Slovensko zavarovalno združenje, UJP – Urad RS za javna plačila, TUVL – trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW – Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B – Ribištvo, C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilije, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna, optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo, drugo, E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F – Gradbeništvo, G – Trgovina, popravila motornih vozil, H – Gostinstvo, I – Promet, skladiščenje in zveze, J – Finančno posredništvo, K – Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L – Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M – Izobraževanje, N – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P – Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 11/2007 Zbirka Delovni zvezki 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 – pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja – teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995–2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme – dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Pomladanska / Jesenska napoved Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2007, 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 2/2007 VSEBINA: Ana Murn: Državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v Sloveniji: obseg in rezultati. Črt Kostevc, Tjaša Redek, Matija Rojec: Davek na dobiček kot determinanta vhodnih neposrednih tujih investicij. Matjaž Nahtigal: Milenijski razvojni cilji in pogajanja v okviru Dohe. Tanja Rener: Globalizacija, individualizacija in socialna izključenost mladih. Metka Kuhar: Odnos mladih odraslih do ustvarjanja družine in rojevanja. Mirjana Ule: Mladi in družbene spremembe. Ekonomsko ogledalo UMAR Naročilnica številka 11/2007 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) D prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) D prejemati obvestila o izdaji novih publikacij D Periodika SIT EUR Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Ekonomski izzivi 2.500,00 10,43 Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: Knjižne izdaje SIT EUR Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 4.792,80 20,00 6.230,64 26,00 9.585,60 40,00 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 10,43 1.900,00 7,93 5.000,00 20,86 4.300,00 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 6,26 2.000,00 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 4,17 1.500,00 6,26 3.500,00 14,61 7.000,00 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 7,85 / 3.000,00 12,52 / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006