Poštnina pi REVIJA-NOVE ZBOROVSKE "GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1934 LETNIK X • ¿TEV* 4 # Denar lahko pošiljaš s vsake pošte po čekovnih položnicah štev. 10.533 Vloge Din 420,000.000—. * Rezerve Din 12,000.000 — Otvoriš si lepo trgovino Postaviš dom za svojo rodbino Zavaruješ si brezskrbno starost Preskrbiš hčerki doto in sinu opremo ako nalagaš svoje prihranke v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 Izguba izključena. Ugodno obrestovanje ! Telefon 20-16, 26-16. Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO je aamo „ A D L E R " - „GRITZNE R", „DUBIED". Telefon 29-13 Švicarski pletilni stroj Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri Josip Petelinc LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Lepe opreme, ugodno odplačevanje! Telefon 29-13 ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA prevzema ocarinjenje * prevažanje vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. Telefon interurb 24-59. Vilharjeva cesta št. 33. (nasproti nove carinarnice) vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili. Telefon interurb. 21-57. Masarykova cesta št. 9. (nasproti tovor, kolodvora) JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. X. LETNIK Številka 4. GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Pre lovec, upravlja Jožko Jam ni k, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambroži«, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev . poštno-čehovnega računa 12.134 LJUBLJANA 1. avgust 1934 f"........'""............................""""".......................................................................................................................................illll.......mi.....Inulih...............i......mi......min............................iimiihIImiIiii, Zorko Prelovec (Ljubljana): f P. HUGOLINU SATTNERJU V SLOVO... Obširen življenjepis pokojnega p. Hugolina Sattnerja so «Zbori» že ponovno prinesli. Sliko častitljivega, prezasluž-nega našega skladatelja tudi. Ob njegovi smrti smo vsi klonili glave in se zavedli, da je slovenski narod izgubil moža, ki je bil glasbeni tvorec in je bilo njegovo življenje poleg svečeniškega, redovniškega udejstvovanja posvečeno izključno glasbi. Zadevno njegovo plodonosno delo bodo znali oceniti zanamci in težko je pisati, kako je sveži Sattnerjev duh posegel v naše glasbeno življenje kot mladenič, kako je ustvarjal v poznejših letih na poprišču svetovne in posvetne glasbe in kako je na zatonu svojega plodonosnega življenja še vedno snoval, koval načrte, kako bi rad še komponiral, zlasti mladinske, otroške pesmi, kako bi rad še poučeval svoj nad vse ljubljeni cerkveni zbor, čigar požrtvovalnosti, discipliniranosti in glasbeni zmožnosti nikoli ni mogel dati dovolj hvale in priznanja. Kar oči so se mu zaiskrile, kadar je pripovedoval, v kako kratkem času naštudira ž njim mašo, popolnoma novo, nikomur znano. Namesto da bi častitljivemu starčku pisal običajni nekrolog, naj se njegovemu spominu oddolžim rajši s tem, da povem bralcem «Zborov» nekaj o svojem zadnjem posetu pri tem priljubljenem našem mojstru-glasbeniku pred njegovo smrtjo. K p. Hugolinu sem hodil dolgo vrsto let. Neštetokrat sem zvonil na porti frančiškanskega samostana. Pa sva vsakokrat po več ur po njegovi delovni sobi — postelja, klavir, miza, klečalnik — promenirala kakor po parku. Tako rad se je pogovarjal o vsem našem glasbenem delu, pohvalil, kar mu je prijalo, pa tudi kritiziral in povedal, kaj mu ni bilo všeč. Seveda nikoli niti malo ostrine ali sovraštva ali zavidljivosti ni bilo v njegovih tehtno izbranih besedah. Povedal bom tako, kot je on govoril: «Moja večja dela, ki jih je z vso skrbnostjo izvajal mojster Hubad, so doživela pri publiki hvalo in priznanje. Glasbeni Matici sem bil zato zelo, zelo hvaležen, dasi nisem zaslužil toliko časti in slave, kakor so mi jo vedno izkazovali. V zadoščenje mi je bilo vedno tudi to, da so naši cerkveni zbori z velikim veseljem prepevali moje cerkvene skladbe. Ljubil in negoval sem vedno melodijo in zmerno harmonijo. Nisem bil nikoli nasprotnik tako zvane «moderne» glasbe, ampak vedno sem bil proti «matematični muziki», ki jo lahko napišejo, pa nima ne duše in ne srca. Lajovica, ki me je za «Assumptio» strahovito v «Novih Akordih» strgal, in Adamiča, ki zna za zbor izborno pisati, sem vedno visoko cenil. Pa tudi vse druge naše skladatelje. Premrlu sem včasih na tihem malo zameril, da se tako rad igra z vsemi mogočimi liarmon-skimi okreti, kar pač ne ustreza niti zmožnostim cerkvenih pevskih zborov niti vtisu, ki ga te skladbe pri bogoslužju napravijo na verno občinstvo. Le preprosto pišimo! ............................................................................. predvsem blagoglasno, in vsem bo prav! V cerkvenih skladbah, zlasti mašah, mi je lsil vzor Rheinberger in nikoli mi ni bilo žal truda, kadar sem jih s svojim zborom študiral in dirigiral. Nova muzika ima druge cilje in namene. Bog daj, da bi se ji jih posrečilo uresničiti. Dvomim pa, saj je tudi n. pr. secesija naglo propadla in se vsa umetnost v slikarstvu, kiparstvu, poeziji in v glasbi zadnje čase že vrača k preprostosti in ne-izumetničenemu izrazu.» Tako mi je p. Hugolin včasih pripovedoval. Bežne so te izjave, vendar zelo značilne zanj. «Zborom» je zadnje čase pošiljal svoje ljubke mladinske pesmi in najrajši bi imel vse čimprej natisnjene. In sva ponovno kramljala o možnosti izdaje. Posebno naklonjen je bil pokojni mojster tudi pevskemu društvu «Ljubljanski Zvon», in ko smo se preselili iz Gajeve ulice v nove, lepe prostore v Mestnem domu, sem ga naprosil, naj bi jih prišel zvečer, ko bo baš vaja celotnega zbora, blagoslovit. Moji prošnji se je rade volje odzval. Prišel sem zvečer ob osmih na samostonsko porto, pa me je že s svojim ministrantom čakal, rekoč: «Midva ljubiva točnost!» In krenili smo mimo stolnice v Mestni dom, kjer je bila že zbrana «Zvonova» pevska družina in je začudeno gledala obisk našega častitljivega mojstra, društvenega častnega člana. Zavladala je tišina. P. Hugolin je stopil h klavirju in je na zbor naslovil izpodbudne besede za gojitev naše lepe pesmi, za vestno obiskovanje pevskih vaj in poslušnost nasproti pevovodji. Nato je blagoslovil nove prostore in nas vse. V zahvalo smo mu pa nato z radostjo zapeli njegovo veličastno velikonočno pesem «Vstal je Gospod». Bil je ginjen. pa tudi zboru so se orosile oči, ko nas je zapustil. Tisti večer smo vajo kar opustili. Nekega popoldneva me sreča samostanski brat in me potrka po rami, rekoč: «G. p. Hugolin so slabi, v nedeljo so bili še na izprehodu, potem so šli v cerkev, kjer je bilo hladno, pa so se prehla-dili.» Takoj sem pozvonil na porti frančiškanskega samostana in prosil, da me puste obiskati p. Hugo-lina. Fratri so mi rekli: «Lahko greste v njegovo celico, samo gospod Vas ne bodo več poznali...» Pa se nisem dal odgnati. Šel sem, nič potrkal. Na svoji postelji — poleg nje njegov zvesti tovariš radio — je p. Hugolin že hropel. Tako j sem spoznal, da Nestor naših skladateljev ne bo dočakal jutra. Dva fratra sta ga stražila in mu z vso ljubeznivostjo stregla. Pa stopim k postelji, rekoč: «Dober večer!» Roko mi je dal in me spoznal. Rekel je: «P r e 1 o v e c, ,D e d e k Krim'--» Bil sem pač zadnji, ki ga je p. Hugolin poznal, nato je padel v agonijo in se ni več zavedel do izdiha svoje blage duše. Nepozaben mi pa ostane vtis, kaj je Sattner v agoniji delal. Venomer je dirigiral in kar je delal vse življenje tako razločno, kakor bi se tega zavedal, naenkrat je še nekaj zlogov zgovoril: «fis! fovš!». Mene je to tako prevzelo, da sem ljubemu mojstru poljubil odreve-nelo roko in zbežal iz samostana. Drugo jutro zju-tra j ob sedmih je zapel pri oo. frančiškanih veliki zvon. Vedel sem takoj, da zvoni njemu. Dopoldne so ga sobratje prenesli iz celice na porto, drugi dan smo se pa popoldne oddolžili pri pogrebu številni pevci vseh ljubljanskih, pa tudi zunanjih pevskih društev za njegovo uspešno glasbeno delo z lepo zapetimi žalostinkami. Vsem nam je srce krvavelo ... Naj Ti bo, p. Hugolin, tale skromen članek hvaležen šopek v Tvoj spomin! Prosi Boga, da bi tudi nam naklonil zvesto službo Bogu in narodu s prelepo našo pesmijo! Nam pa boš ostal vedno vzor svečenika, iskrenega domoljtiba, predvsem pa plo-dovitega skladatelja, ki je obogatil našo cerkveno in posvetno glasbeno literaturo z deli trajne, nepozabne vrednosti. Ave a n i m a candida! Zorko Prelovec (Ljubljana): Praški pevski festival leta 1934. Nepozabni vtisi! Češkoslovenska pevska organizacija (Pevecka obec československa) se je oddolžila spominu tvorcev svoje glasbe, skladateljema Bedrichu Smetani in Antoninu Dvoraku, z impo-zantno slavnostjo, ki je pokazala in dokazala vsemu glasbenemu in kulturnemu svetu nepopisno zrelost, zmožnost in discipliniranost češkoslovaških pevskih zborov ter dokumentirala ljubezen naroda do svoje pesmi. Umetniški uspeh vseh prireditev in monumentalno nastopanje pevstva je potrdilo izborno češkoslovaško organizacijo POČ, ki je v administrativnih in organizačnih pogledih na treh velikih pevskih prireditvah v zlati Pragi nad vse pričakovanje počastila svoja dva najmilejša tvorca. Nad 10.000 pevcev na pevskem odru pod vodstvom raznih pevovodij, ki so vadili mesece in mesece pred nastopom po ves dan, končno kombiniran orkester. V podrobnosti programa se zaradi pomanjkanja prostora ne moremo spuščati. — Slavnosti je otvoril koncert štirih praških pevskih žup dne 21. aprila zvečer v Smetanovi dvorani v Pragi. Skladbe: J. Suka, V.Novaka, Z. Fol- preehta, B. Vomačke. Praška kritika je o tem koncertu pisala nad vse laskavo. V nedeljo dne 22. aprila popoldne se je vršil na razstavi v veliki nalašč za to adaptirani dvorani koncert mladine. Pred popolnoma razprodano dvorano je prepevalo nad 11.000 pevcev od najmanjših dijačkov do deklic s srednjih šol in učiteljskih zavodov iz vse republike. Koncert je otvorila državna himna, ki jo je pela vsa pevska mladina s spremijevanjem orkestra. Vse pesmi, izvrstno naštudirane in z velikim navdušenjem zapete, so dosegle pri tisočglavih poslušalcih ogromno priznanje. V nedeljo dne 29. aprila popoldne je pa bil prvi glavni festivalni koncert pevskih žup in vsega združenega češkoslovaškega pevstva. Na sporedu državna himna s spremi jevanjem trobil (unisono), dalje J. B. Foersterjeva Češka pese m za mešani zbor (150 pevcev, članov dunajske pevske župe). Nato so nastopali združeni ukrajinski zbori (60 pevcev), dalje Zapadnoslovaška pevska župa J L Belle (145 pevcev) in Vsohnoslo- Združeni moški pevski zbori POČ na pevskem festivalu v Pragi. vaška župa Smetanova (85 pevcev), 280 pevcev pevskih žup severne češke, lužiškosrbske skladbe (Ber. Krawca), 400 pevcev prve češke in glasbene župe (J. Krička), združeni Smetanova in Hručkova župa (600 pevcev), (Ot. Zich Modlidba na Ripu, ki jo bomo objavili v prihodnji številki «Zborov»), 280 pevcev Palovske Plzenske župe J. Jindrich (Bitva u Domažlic, impozantna in veličastna skladba, 170 pevcev) in 440 pevcev Fibichove župe, 260 pevcev Kličkove župe, (200 pevcev) moški zbor praških žup, združeni ženski pevski zbori POČ (1000 pevk), združeni moški zbori (2000 pevcev) J. B. Foerster «Svati Vaclave», najuspelejša skladba vsega koncerta (sliko prinašamo; ljubeznivo nam jo je posodila POČ), 5000 pevcev in pevk (Jan L. Bella Orol Vtak), 5000 pevcev in pevk. Ta koncert je bil popolnoma razprodan; posetila ga ni samo Praga, marveč mnogo občinstva iz vse države. Prisotni so bili oficielni gostje iz političnih in kulturnih krogov ter zastopniki uradov. Navdušenje poslušalcev se je tokrat še stopnjevalo, ploskanja je bilo neobičajno mnogo. Pogled na te mase narodnih idealistov in pionirjev pevske umetnosti je bil presenetljiv in občudovanja vreden. Izmed jugoslovenov smo sedeli v častni loži: kot zastopnik Južnoslovenskega Pevačkega Saveza njegov predsednik senator dr. Vladimir Ravni-h a r, za Glasbeno Matico ravnatel j Karel M a h -kota, za Hubadovo župo JPS, pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» in uredništvo «Zborov» pa j a z. Pogrešali smo zelo glasbenikov bratov Srbov in Hrvatov. Mi trije Slovenci pa smo bili deležni od vodstva festivala neizmerne pozornosti in gostoljubja. V ponedeljek dne 50. aprila je bila sklicana seja odbora Vseslovanske pevske zveze na staromest-skem magistratu, ki jo je vodil zaslužni voditelj Vseslovanskega pevstva naš prijatelj dr. Luboš J erabek. Isti dan popoldne se je zbralo na više-hradskem pokopališču okoli 5000 pevcev in pevk, da se poklonijo na grobovih manom B. Smetane in A. Dvorak a. Na grobovih sta pela pevsko društvo «Križkovski» iz Karlina in «Smetana» iz Vršovic, prekrasno slavnostno besedo je pa govoril o pomenu Smetanove in Dvorakove glasbe profesor bratislavske univerze dr. Dobroslav Orel. Iz njegovega govora priobčujemo vodilne misli. «V ključu Smetanovem je prišla češka glasbena umetnost do višje in končne definicije. Spori o mednarodnem mišljenju in umetniškem napredku so bili rešeni. Smetana je samostojno pisal glasbena dela svetovne vrednosti, iz katerega pa vendar gori narodna duša. Kljub Dvorakov pa je stvoril novodobno češko kantato in je zmagal s svojimi velikimi orkestralnimi in komornimi skladbami po vsem svetu. Smetana in Dvorak se v svojih delih vzajemno dopolnjujeta. Oba sta bila genija, ki sta češkoslovaškemu narodu v vsakem pogledu pridobila čast v vsem svetu.» Popoldne je primator glavnega mesta Prage dr. Karel B a x a povabil v reprezentančne prostore praške nove knjižnice lepo število domačih in tujih gostov ter jim priredil majhno južino. Starosta dr. Jerabek se je v zanositem govoru zahvalil za naklonjenost pevskemu udruženju ob priliki festivala. Primator pa je odvrnil na zahvalo, da si Praga šteje v čast na tako veliko in impozantno narodno pevsko prireditev. Udeležniki so bili ljubeznivo pogoščeni. Zvečer je priredil v Smetanovi dvorani praški H 1 a h o 1 v spomin A. D v o r a k a tudi pri nas ponovno po Glasbeni Matici izvajano kantato za soli, mešani zbor in orkester «Mrtvaški ženin». Sodelovala je češka Filharmonija, dirigiral je J. Herle, solisti so bili V. Kvapilova, St. Tauber in Zd. Otava. Koncert je uspel v vsakem pogledu iz- Vrstno, izvajajoči so dobili od razprodane dvorane neizmerno priznanje. Istočasno so v radiu na Kraljevih Vinogradih koncertirali pevski zbori 1 e g i j o n a r j e v. V torek dne l.maja popoldne pa se je vršil v veliki dvorani razstave drugi glavni festivalni koncert POČ, na katerem je sodelovalo 6000 pevcev in pevk pod vodstvom dirigentov N. Kuhata, A. V e n d 1 a, J. H e r 1 e t a, B. O j e z n i j a. V. S p i 1 k e, j. Kvapila in orkester Češke filharmonije, ki je bil povečan na 150 članov. Pra- Dr. L u h o š J e i a b e k, predsednik Vseslovanske pevske zveze in POČ, o katerem smo že v zadnjem zvezku poročali, da je praznoval ZOletnico svojega rojstva. škim pevskim slavnostim je posebno pozornost posvetil nad vse priljubljeni prezident republike T. G. Masar v k. ki je točno ob določeni uri prišel v spremstvu svoje hčerke dr. Alice. Pri prihodu v koncertno dvorano ga je pozdravil starosta POČ dr. Luboš J e r a h e k s celokupnim festivalnim odborom ter ga je prosil, da mu sme pri peti festivalni znak, nakar je prezident smehljaje odgovoril: «Lahko, ampak pel z vami ne bom». Ko je vstopil v svojo častimo ložo in zasedel svoje mesto, mu je množica stoje, posebno pa 6000 pevcev in pevk, ki je stala na odru, priredila več minut trajajoče ovacije, ki zlepa niso hotele ponehati. Vse izvajanje koncerta je poteklo v največjem redu. Za točne nastope so skrbeli Sokoli, vročina je bila pa neznosna. Po koncertu so imeli praški tramvaji silo dela, preden so te tisoče zvozili domov ali pa na kolodvore. Ker sem ostal še dva dni v Pragi, sem stalno obiskoval poslovne prostore POČ. kjer so mi bili vsi funkcionarji zelo uslužni, zlasti urednik Peveckega vestnika dr. Jaromir Fiala in tajnik POČ Fr. K r o f t a. brat našega ravnatelja Ljubljanske kreditne banke. Le s težkim srcem sem odpotoval iz bratske Prage in še po potu, ko sem se bal na brzovlaku, da v Avstriji poči peklenski stroj, sem brez s paraj a premišljal na velikansko organizatorno moč in sposobnost POČ. Dva festivala v Pragi sem že doživel, rad bi še tretjega. Iz naših organizacij in društev Deseti kongres Južnoslovenskega pevačkega saveza se bo vršil dne 7. oktobra t. 1. v Dubrovniku, kjer slavi tamošnje pevsko društvo «Sloga» 70letnico svojega obstoja. Ipavčeva župa JPS v Mariboru, ki jo izvrstno vodi skia-datelj Vasilij M i r k, je ob priliki 40letnice Celjskega pevskega društva priredila velik župni koncert, na katerem je pokazala uspehe svojega smotrnega dela. Nastopilo je 14 župnih društev vsako posamič, vsi moški zbori v moškem skupnem in vsi mešani zbori v mešanem; skupnem zboru. Skupne nastope sta vodila župna dirigenta A. Horvat in Ivan G a š p a r i č. Posamezne zbore iz svojih krajev so pa dirigirali: Vasilij M i r k, I. G a š p a r i č, A. Horvat, N. Živko (septet iz Maribora), S. Šedlbauer iz Pluja. Spored je bil pester, tudi v veliki meri dobro naštudiran in ga je številna publika sprejela z navdušeno pohvalo. Čast 1 p a v č e v i župi! Veličastna pevska svečanost je zbrala mnogo čestilcev ob priliki odkritja spominske plošče skladateljem Ipavcem v Št. Juriju ob južni železnici dne 13. maja t. 1. Na pobudo agilne Ipavčeve župe JPS v Mariboru so ta dan na rojstni hiši pokojnih skladateljev odkrili omenjeno ploščo. Skladatelj dir. A. Schwab je v zanosnem govoru orisal zasluge bratov Ipavcev za probudo narodne zavesti, ki so s svojimi krasnimi skladbami obogateli našo glasbeno literaturo. Predsednik Ipavčeve župe prof. Vasilij Mir k je predal občini z lepim govorom ploščo v čuvanje. Moški zbori ipavčeve župe so nato zapeli pod pevovodjo A. Horvatom dr. G. Ipavčevo «Bodi zdrava domovina». Vsa množica je nato krenila pred župno cerkev, kjer je bila nato blagoslovitev temelja spomenika in v njo vložena pergamentna listina s podpisi zastopnikov pevskih organizacij in društev ter zastopnikov oblasti in vojske. Nato se je vršila kome-moracija na grobovih dir. Gustava in dr. Josipa Ipavca na domačem pokopališču. O pomenu glasbenega dela treh bratov Ipavcev za našo glasbo je izpregovoril pevovodja lluba-dove župe JPS v Ljubljani Zorko Prelovec, nato so pa mariborski pevci pretresljivo zapeli Gustavovo ponarodelo «Kje so moje rožice». Slavnost je napravila na vse navzočne veličasten vtis. Za postavitev spomenika skrbi in se briga ter zbira darila odbor pod predsedstvom odvetnika dr. Rudolfa D o 1) o v i š k a. Svoj sedež ima v Št. Juriju ob južni železnici pri Celju. Vsa pevska društva in vse pevske zbore pozivamo, naj po možnosti za spomenik prispevajo! Slavcev zlati jubilej je bil lep praznik ne samo slovenske, marveč tudi slovanske pesmi. Potek slavnosti bi radi našim čitateljem v vseh podrobnostih orisali, zaradi pretesnega prostora pa se moramo omejiti le na kratke podatke. Dne 20. maja t. 1. so se poklonili pevci na pokopališču pri Sv. Križu na grobeh umrlih tovarišev. Po tem činu pietete se je vršil dopoldne v veliki dvorani «Uniona» koncert gostov, na katerem sta vzorno nastopila železničarski pevski zbor «Sava» iz Zagreba in bolgarski pevski zbor «Rodna pesem» iz Plovdiva. O prihodu tega odličnega bratskega pevskega zbora poročamo še na drugem mestu. Koncert, ki je bil izvrstno obiskan, ne samo od občinstva, temveč tudi od predstavnikov oblasti in kulturnih organizacij, nas je seznanil z bolgarsko vokalno glasbo. Bilo je mnogo čestitanj, poklonitev vencev in daril ter iskrenega navdušenja. — Isti večer se je vršil prav tam slavnostni koncert «Slavca», na katerem so sodelovali orkester dravske divizije pod taktirko dirigenta kapetana Živa novica, ki je zaigral državno himno, potem pa spremljal priljubljenega koncertnega pevca Franzla. Uspeh dirigentove skladbe je bil velik. Pevski zbor «Slavca», ves prenovljen in pomlajen, je pod vodstvom svojega novega pevovodje I. Rupnika nato izvajal niodern spored, ki pa je bil za «Slavca» še malo trd oreh. Pokazalo se je, da je «Slavec» na pravi poti in da stremi za čim popolnejšim izvajanjem. Bilo je mnogo navdušenja, spontanih aplavzov, cvetja, in še Bolgari so enkrat zapeli, da je imel koncert poleg vseskozi slavnostnega razpoloženja tudi slavnosten zaključek. — Jubilejno slavnostno zborovanje dne 21. maja 1934. dopoldne v dvorani Filhar-monične družbe je poteklo v najlepši harmoniji. Odlični zastopniki, predvsem zastopnik Nj.Vel. kralja, vlade, oblasti, narodnega predstavništva, naših narodnih, kulturnih, zlasti pevskih društev so s svojo navzočnostjo počastili zaslužno petdesetletno delo «Slavca». Nešteto ustmenih, pismenih in brzojavnih čestitk je pričalo, da javnost od vsepovsod priznava eminentne zasluge društva. Ob proslavi je izšla tudi spominska brošura z zgodovino društva. Bogato je ilustrirana. Ljudstva se je za časa Slavčevih slavnostnih dni zgrnilo na debele tisoče, največji sijaj pa jim je seveda dal obisk bolgarskih pevoev, ki so bili prisrčno sprejeti. Iz srca želimo «Slavcu», da tudi po zlatem jubileju naravna svojo pot v sedaj začeto resno umetniško smer! Dnevi omladinske glasbe so bili 2. in 3. junija v Ljubljani. Na predvečer je skladatelj Emil Adamič predaval o mladinski glasbi. Dne 2. junija je imel Trboveljski slavček svoj stoti koncert in je izvajal z znano dovršenost jo pod vodstvom Avgusta Šuligoja najnovejše skladbe raznih skladateljev. Na koncertu 3. junija pa je nastopilo 1200 otrok (sliko nastopa smo v zadnji številki «Zborov» že priobčili). Koncert je bil razveseljiv pojav in je dosegel prav lep uspeh. V našem radiu so stalno na sporedu koncerti pevskih zborov, oktetov, kvintetov in kvartetov, ki jih imajo poslušalci rajši ko solistovske nastope. Tako so v juliju večkrat peli domači solisti pevskega zbora «Ljubljanski Zvon» izključno skladbe, ki so izšle v «Zborih» ali pa v založbi pevskega društva «Ljubljanski Zvon», prav tako pa je večkrat prepeval marljivi društveni oktet pod vodstvom Doreta M a -t u 1 a. Dvakrat je uvodno besedo kot propagandno predavanje za «Zbore» govoril urednik Zorko Prelovec. Pevski zbor «Glasbene Matice» se odpelje ob koncu septembra na koncertno turnejo po Bolgariji. Pevovodja Celjskega pevskega društva Pec Šegula je prejel odlikovanje Sv. Save V. razreda. Neumornemu pevskemu poborniku, ki je pred kratkim skočil v jarem sv. zakona, dvakrat čestitamo! Hrvatsko pjevačko udruženje Lisinski priredi v začetku leta 1935 turnejo po Češkoslovaški republiki. Ob priliki 25letnice skladateljskega udejstvovanja Sveto-lika Paščana bo priredilo Žensko muzičko udruženje koncertni večer njegovih skladb. Novosti Belokranjske, za moški zbor priredil Matija Tome. Izdal in založil «Akademski pevski zbor» v Ljubljani. Cena Vsebina je prirejena po zapiskih in fonogramih (notacijah) dr. J. Adlešiča (N. Štritofa), avtorja, O. Deva, L. Kube in F. Marolta. Vsekakor uvaženja vredna zbirka, ki jo je krstil naš priznani Akademski pevski zbor s prvim izvajanjem. Tome je iz kratkih ljudskih napevov ustvaril večje glasbene stavke s silno ritmiko in je te bisere nenavadno vzorno in samoraslo obdelal. Zbirko vsem boljšim moškim zborom prav radi priporočamo'. Laudes Eucharisticae partinu ad 4 voces inequales, partim ad 4 voces aequales redactionem curavit Vincentius Vodo-pivec. Goritiae. 1934. Edidit et opalographo multiplicavit Romanus Pahor, Ranziano (Gorizia). Venuindatur apud «Libreria Cattolica», Gorizia. Pretium (cena) 7 lib. Že zopet je zbral neumorni skladatelj iz Kromberga pri Gorici zbirko štirinajstih evharističnih pesmi za moški in mešani zbor ter dva responzorija za štiri evangelije pri procesijah. Prispevali so skladbe Lojze B r a t u š Sočenko, Janez Laharnar in izdajatelj sam. Skladbe niso težke in bodo zelo po-rabne. Breda Šček: Raste mi, raste... 7 kraških samospevov za glas in klavir. Trieste 1934. Tiskano kot zasebni rokopis. Pisal Orel Silvester. Cena 12 lir, v Jugoslaviji 50 Din. Čudovito agilnost očituje plodovita primorska skladateljica Breda Š č e k o v a, ki se je naselila na Štajerskem. Dasi je napisala lepo število cerkvenih pesmi pa tudi svetnih za zbor, nam je sedaj podarila samospeve s klavirjem na besedila Esena, pa tudi narodno besedilo. Pesmice kažejo po fakturi in po klavirskem partu zanimiv napredek skladateljice. Naj bi našle čimprej v vrstah naših solistov interprete, da jih bomo lahko čuli raz koncertnega odra. Izvajanje gotovo zaslužijo. Prav važni so bili članki pevovodje in skladatelja Ludo-vika P u š a pod zaglavjem «Naša pesem» in «Radio» ter «Ambrozije Srake» Glasbeni pomenki v «Pevcu». «Pevec» sedaj zopet redno izhaja in napreduje. Svojega tovariša pod uredništvom prof. Matije Tomca iskreno pozdravljamo. «Zvuk», glasbeni list, ki ga ureja Stana Ribnikar v Beogradu, Poankarejeva 31 (letna naročnina 100 Din), je posvetila zadnje zvezke s temeljitimi članki in na naslovni strani tudi s slikami Smetani in Dvoraku, Richardu Straussu in Vatroslavu Lisinskemu. List moremo vsakemu jugosloven-skemu glasbenemu izobražencu priporočati v naročbo. Največji glasbeni češki list «Tempo» (Listy Hudebni Ma tiče), ki ga prejemamo v zameno za «Zbore», prinaša ime nitne članke o vsem češkoslovaškem glasbenem življenju, pa tudi od zunaj. Naš prijatelj, slavni dirigent Vaclav Tali c h, je v devetem zvezku priobčil vseskozi zanimiv članek «Kaj smo dolžni Dvoraku». Najlepši letošnji zvezek je bil posvečen 60letnici rojstva skladatelja Josefa Suka. Bil je bogato ilustriran s slikami in faksimili. Prav zanimiv članek je priobčeval «Muzičar» pod naslovom «Nekoliko riječi o pjevanju i glasu». List piše tudi o važnosti izdaj domačih skladateljev. Razno NADUČITELJ LOVRO HORVAT — 70LETNIK.* (Konec). Leta 1902. pa se je Horvat preselil v Čače pod Dobračem in se tu posvetil zbiranju in harmonizaciji koroških slovenskih pesmi. V Žili se je seznanil z Oskarjem Devom, ki sta postala iskrena prijatelja. Ker je Dev sestavljal tedaj svojo zbirko koroških pesmic, mu je dal Horvat tudi svoje zapiske na razpolago. Pesem «Čej so tiste stazice», ki jo je Horvat pobral gori za Dobračem, stoji danes, kakor mu jo je Horvat izročil, neizpremenjena v zbirki iz leta 1912. Prav tako «Da b' biva liepa ura», «Dečva, to mi povej», stara nagrobnica: «Zahvalim Vam, prijatelji», «Je tičea priletela», kvintet: «Ko b' Žilo in Dravo» (V. zv.), «Treba ni k moje j dečli jeti» itd., ki so iz Horvatovih zapiskov neizpremenjene v teh zbirkah.1 Dev je Horvata nekajkrat posetil v Žili in ostal pri njem po več dni, pa tudi Horvat ga je obiskal v Škofji Loki, Kranju, Ljubljani in Mariboru, kjer sta vedno snovala in kovala mile koroške pesmi. Drugih stikov s slovenskimi glasbeniki Horvat, žal, ni imel. V čačah pa se je Horvat neodpustljivo pregrešil. Bil je presilno naroden in zagrizeno nemčurstvo je doseglo, da je bil leta 1910. premeščen v nemški Pontafel. Namenjen mu je bil pa Komat, obupno gnezdo v leški dolini pri Luggauu. Le dobra službena kvalifikacija ga je rešila; vzrok premestitve pa je bilo neomajno narodno prepričanje in — slovenska pesem. V Pontablju je imel Horvat svoj družinski kvartet, ki ga je pripeljal tudi k skupščini Ciril-Metodove družbe. Takrat je Ljubljana prvikrat slišala: «Glej čriez jizaro, tam čriez gmajnico». Vsega je Horvat osnoval na Koroškem 11 pevskih zborov, s katerimi je razširjal po tej lepi deželi slovensko kulturo. 1 Te trditve ni mogoče dokazati, ker je Oskar Dev že v grobu. — Op. ur. Tudi v Pontablju se je Horvat pregrešil, ker po mnenju hipernemcev slovenski učitelj ni sposoben vzgajati nemško mladino v nacionalnem duhu. Po daljšem pogajanju z deželnim šolskim nadzornikom Bendo in deželnim predsednikom Fries-Skemetom je prišel tik pred svetovno vojno v slovensko Globasnico, kjer je imel nekaj let mir, dokler ga niso spravili nemčurji zaradi cGo-spodina Franja» in jugoslovanske propagande v hišno preiskavo in zasledovanje. A tudi to je minilo in ob koncu leta 1918. ga je poklicala jugoslovenska vlada za nadučitelja na šestrazredno nemško šolo v Prevalje, ki jo je po kratkem času preosnoval v slovensko. Tam ga je čakala spet druga usoda. Leta 1920. sta mu umrla v šestih mesecih dva nadobudna odrasla sinova, medtem ko je ležala mati na smrtni postelji. Mati je okrevala, sinova pa spita večno spanje na Mirogoju v Zagrebu. Leta 1922. je šel Horvat po 40letnem zvestem službovanju v pokoj in živi sedaj na svojem posestvu v Kamniku, kjer se bavi z zbiranjem in prirejanjem preljubih koroških na-pevov. Predlanskim je izdal «Venec koroških zborov», ki so našli v slovenski javnosti zelo prijeten odmev in se bodo z veseljem prepevali, kakor hitro jih slovenski pevci pobliže spoznajo in se vanje poglobijo. K 70letnici Lovru Horvatu «Zbori» iz srca čestitajo! * Vodstvo pevskega zbora ljubljanskega frančiškanskega samostana je po smrti p. Hugolina Sattner ja prevzel p. Franc A čko. Ivan Dražil, častni član «Slavca», vsemu slovanskemu pevskemu svetu znan kot pevec in organizator, je praznoval 50letnico pevskega udejstvovanja. Bil je dolgo vrsto let tudi blagajnik Zveze slovenskih pevskih društev. K 50letnici mu «Zbori» najiskreneje čestitajo in mu želijo predvsem zdravja! Jernej Novak, upokojeni uradnik zadružne zveze, ki se je mnogo pečal tudi z glasbo in je v raznih cerkvah vodil petje in orglal, je v maju umrl. Tudi nekaj solospevov je kompo-niral. Blag mu spomin! V inozemstvu so z izrednim uspehom izvajali M a n d i -č e v o malo suito, Osterčevo klasično uvertiro in G o -t o v č e v o simfonično kolo. O mladi slovenski pevki Aniti Mezetovi piše «Muzički glasnik», da je njen sopran lirskega tipa in izenačen v vseh položajih s polnim, širokim dolnjim registrom in ima polno zvočnost. Natečaj za glasbeni festival. Združenje prijateljev umetnosti «Cvijeta Zuzorič» priredi z željo, da podpre razvoj jugoslovenske glasbene kulture, marca 1935 jugoslovenski glasbeni festival, kjer bodo prvič izvajali simfonijska dela tistih jugoslovenskih skladateljev, ki jih bo posebno razsodišče zbralo za ta festival. Da izvede svojo idejo, razpisuje združenje prijateljev umetnosti «Cvijeta Zuzorič» natečaj za delo simfonijskega značaja, pri čemer ne predpisuje ne oblike ne ideje umetniškega ustvarjenja. Želi samo, da bodi delo izraz sodobnih umetniških in nacionalnih teženj jugoslovenske glasbene kulture. Delo mora trajati najmanj 10, največ 50 minut. Glede na praktično možnost izvajanja je potrebno, da instrumentalni sestav partiture ne preseže običajnih meja velikega simfonijskega orkestra. Dela je treba predložiti v orkestrski partituri čitljivo in s črnilom napisana do 1. januarja 1935. Partituro je treba označiti s šifro in priložiti zapečaten ovitek, označen z isto šifro, v njem morajo pa biti osebni podatki avtorjevi. Vsak skladatelj sme tekmovati samo z enim delom. V razsodišču so posvetovalni člani glasbenega odseka združenja prijateljev umetnosti «Cvijeta Zuzorič» in dirigent, ki mu je poverjena izvedba programa. Nagrada dela, ki ga razsodišče izbere, znaša 1000 Din in 1000 Din za prepis orkestralnega materiala, ki mora biti izročen združenju do 15. februarja 1935. Nagrajeno delo in orkestralni material ostaneta skladateljeva last. Nagrajenih bo največ pet del. Skladbe naj se pošljejo priporočeno na naslov podpredsednice združenja ge. Kriste Djordjevičeve, Strahinjica bana ulica br. 67, Beograd. Z razpisom tega natečaja se združenje prijateljev umetnosti «Cvijeta Zuzorič» obrača na vse jugoslovenske skladatelje in jih prosi, da se udeleže natečaja. Skupščina Udruženja Jugoslovenskih Muzičkih Autora (UJMA) je zasedala v Zagrebu pod predsedstvom ravnatelja zagrebške opere Krešimira Baranoviča. Ljubljansko sekcijo je zastopal skladatelj Emil Adamič. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je udruženje doseglo v borbi za zasiguranje pravic znatne uspehe. Stari odbor je dobil absolutorij in je bil na novo soglasno izvoljen, vanj je bil še kooptiran kot namestnik tajnika skladatelj Jakov G o -t o v a c. Nakladniki Albini in Roskamp so predlagali, naj se v UJMA osnuje sekcija domačih založnikov, ki bi izdajala diomače kompozicije za salonske orkestre. 31. maja 1.1. je poteklo 80 let od smrti ustanovitelja jugoslovenske glasbe Vatroslava Lisinskega. Bil je prvi glasbenik v Zagrebu, ki je hotel organizirati tamkaj glasbeno življenje in ga dvigniti na umetniško-nacionalni nivo. Zanimivo je to, da je bil njegov oče Andrej Fuchs po poreklu Slovenec. Lisinskega prvo opero «Ljubav i zloba» so prvič izvajali leta 1846. v zagrebškem gledališču, najboljše njegovo delo je pa opera «Porin»; napisal je še nešteto drugih skladb. Pred našo Glasbeno Matico stoji njegov kip, umetniško delo akademičnega kiparja F. Dolinar ja. Bolgarski pevski zbor «Rodna pesem» iz Plovdiva je prišel v Ljubljano in je ob priliki 50letnega jubileja društva «Slavca» nastopil v dvorani «Uniona». Ustanovil je društvo Angel Bukorešljiev, ki mu je bil tudi prvi pevovodja. Prišel je z zborom v Ljubljano. — Prvi predsednik društva je bil Slovenec prof. Anton Bezenšek. Pozneje je bil pevovodja društva poznani kritik prof. Ivan K a m b u r o v, sedaj so pa dirigenti društva Ivan K o č e t o v, Kočev in Panajot G e -jorgijev. Pri pevskih tekmah v Sofiji leta 1932. in Kazan-liku leta 1933. je prejelo društvo naslov Bolgarskega pevskega prvaka. Moški zbor šteje okoli 80 pevcev in je izvrstno vpet, prinesel nam je pesmi velike umetniške vrednosti in jih je tudi izvrstno izvajal. Bolgarski gostje so bili sprejeti v Ljubljani nad vse prisrčno in jim je tudi Glasbena Matica priredila večerjo. Oton Klemperer, bivši direktor državne opere v Berlinu je umrl v pregnanstvu, ker je moral zaradi svojega židovskega porekla bežati iz Nemčije. Bohuslavu Martinu je podelila Češka akademija nagrado 3000 Kč za balet «Špaliček». Kuratorij jubilejne naklade Bedricha Smetane v Brnu je podelil veliko jubilejno nagrado za leto 1934. v znesku 50.000 Kč dr. Josefu S u k u v Pragi za njegovo simfonično skladbo «Epilog». V Bratislavi so pokrenili akcijo, da postavijo spomenik pokojnemu skladatelju Leošu J a n a č k u. Maks Pallenberg, najboljši sodobni komik, se je ponesrečil in ubil pri aeroplanski nesreči v Karlovih Varih. Slavni italijanski oratorijski skladatelj Lorenzo P e r o s i je doživel 60letnico rojstva. Iz uredništva in upravništva V glasbenem delu 4. zvezka «Zborov» priobčil jemo dve najnovejši priredbi narodnih pesmi po E mi i 1 u Adamiču, in sicer idrijsko «Ženka mi v goste gre» ter južnoštajer-sko «F u r m a n s k o», obe za mešani zbor, katere napeve je zapisal Fr. M a r o 11. Moški zbori dobe L. Horvat ovo harmonizacijo koroške narodne «N' ča bom več vinca piv» ter D. Bučarjev venček 6 narodnih. — V književni prilogi se spominjamo predvsem blagopokojnega našega mojstra p. Hugolina Sattnerja in poročamo o velikih praških pevskih svečanostih ob koncu aprila in v začetku maja. Mnogo gradiva (poročil o koncertih, operi in drobnih vesti) smo morali zaradi tesnega prostora odložiti za prihodnjo številko. — Imela bo silno zanimivo vsebino: lužiškosrbske, češke in bolgarske skladbe s primernimi članki. Ponovno prosimo vse naše naročnike, naj poravnajo naročnino za «Zbore» za leto 1934. v znesku 50 Din, kdor je pa dolžan za lansko leto, pa še to. Zastonj lista pošiljati ne mioremo več, ker stane dosti denarja. Podpirajte pa tudi «Pevca» in «Cerkveni glasbenik»! Urednikov zaključek dne 30. julija i934. 2t Letnik X._Zbori - 1934_J?t4ct *)zLj!L J v Zenka mi v goste gre Iz Idrije. JVapev riapie,v napisal Ir.Mctroli JS.^dajnič Tviif^/rn/«. i m = ?2) - . . . 1 ^ ^ y Mešan zbor oh -sio -¿ji, rut sre-áfo me — sla, oif-sto -ji, net sre-di /rte - sla ' yj »V MfffÖi 1 i ob - slo -ji. lit la,-Jco z, gar - zlo za - ir-ci, po cel-zna, jna, - jbr-ci, po cel-mvt me - s, fidrftjfiti^ij, T ipflf . P, . I 7Jt la -Jco zgajžlo za,- hr - oï, t> < p ; K -¡y • _ _ i 1 1 po ce ¿m u, zneslvt j> J> J> J> J> J> ¡ J j> J) ..J) 3 i i) 1 glas le -ii, po C&1-/TVU, me - -jà^jà-àAAJ^sk i p./ '; i j gcas ¿& - ¿i, po oeif-iTUL me - 'Išt P «f 1 glas le - i, i, pô cêlintz, râeslicglas le - -Iv, p<5 ob Snu- ztzeslu, glas le -  : p 0/'-sa, o/;-JceZzicur-oa,, priprav'- Iv mi ve - á¡ d r YTff j j gyg tifc V 1 »Uj - Saj o/-sa,, oj, Jcelzictr-oot pri-prav ' we — i crc«c. 1 čer ji - čaj oj-sa, oj-šet, i¿p Jve l-ztar-oa,priprav' mi,priprctv've- oezjt - ¿ret, of-scc, ojj Jcel-rwur-ca, I - 22 O CO rü. ^ hä temp/u. /Tv ce - --jrja je pri- m Tf J ¡¡ '¿1 S - cezjcc j'e pri- ce -r/i-col, pri-pra-vi -¿i mi ve - čer y i - caJ* ** ,„V& - ^M nji àzMji "n ~ ce -zpL-cctj ? • • erase. • TI' »... . prav (je-na, na mi, — - &o je J>o - •stguiíje-na,, ve-ce-rja je, _prc — 11 ijgvlje -noc} ve - če-r/a Jj Ji J) [J) J> S £ 4 ^ "p tU oeija cc^tenrpo pravje-ncc, na, 1KÍ-&0 je po - stavje -na, pravde -jux,} name -žm je y.î1 h ^uJ) -j. po -stavlje - na? -r ^flff^^^ je pri - prav je - na,rta, mi - zœ je po - siavlje-xtco*. Tenor____ 3EÍ Jtelnar-ca, oj, koiruzroot, D J) ni rt I i fefa o/- ^ g/; J i) J J) 1 r-—p P p P cl tempt o o/, Jcol!ko,Jco¿'- Jco bo r^-ien-ga, qj) kol-lco bo pa raj-len- ga?- > > _ odločno -man, znoj i dar man moj, ^ ko-Zeji so -Ivo ko -n/l so Ivo - voz Je Ivo/, ^ m ^Le-di kur - mazt si pamojjiž, $ p fr p p p i r cl j-11 j» p p p m i m voz Je Ivo/, It mlade dur - man, si pa moj. ii mlcedi far - mcue J Si fj D Ji ' ' " ^ K ^ ' i on, se pa moij Iv mlade reer - ma J j) i T P fT1 i J i M-p i1 1 j ^f m T ctlZcirep. > > i j1 i) j» J» i» i j i i ?=jp4=i Sl ua zttoi. le m/cedr, man. .o/. nsr. mniJ si pa moj, ti mlocdi dar- man si pa moji i p t ž p i i i r r i p p si poemor, ii mlouZC dar - man si pamofl" J1 ifl J> J J) ^t ■ M M1 1 i 7 j— J jn r 1 p >Ll f Letnik X. Zbori -1,934 A HodoljKibvL ç/ox eÍUy KurctSii Aíca bom več vine cz piv /foro&Jcct Fr ¿redil JjOVFO HorVCtí (¿tíccntrvUcJ Moški zíoi* ' da -Me-te vi, zc¿ - po-mnv-ie. Je dec ' vaš Hep obran Pa, ri¿oam do -hrogrejker ¿e-pe. 21e ir-pé,pi-je,-jo le vo-do, yy je ¿e, ^z, a ïi Jera-iïJc^ cas; va-se lie-pu, o- o¿ o'b & i) i ¿ir'-Cf m J. Jla z. Ka î B * =Z2= feg £ S T ÜÜ* iffiflhit llfdM i. rožmarin,, z. mr-Zaiom, ^ r ' Z.zix> - zmcartnxc ve-tenga, ve - xieclep nan-d¿- la bom, ¿rožmarin i - ma svoj duh, naj ¿o Z.zrozmart- ita ze-len-ga, napet- J- J> J) n, p ÂJ . MU J JUJUU} ÉÉIÉ p- gr " r .P ? p'p p.r V" f: r 1. ro - žmarin i- ma, svoj dob, z!zro - žmajrinot ze-lenlga, Wt.tfttîÏÏTI i?. uT^l? ' i'1^ J. naj ho ze-len al' pa sah, al' pa sub. Z. na-gel-na rvt-de- ce - - - -- - ' - - - ga, rde- če - ga,. i. že - - len, aV pa, suh^al' pa, sub,. Z. na, rvt-de-če~ - - -_- - - - - ga, rde-oe- ga. •t.í .t falStafi; ÉÉP ip t p p % p y mm ____• 7 1 J) r C/ f zctdrxi cl tempo If— V V > r— 1. neg bo ze- len al' pa, Z. jxa-gelr-naru-de-cQ. ™f\ m j h f.. f ^ ^t^T^r'i ^ >/ ij.if^ al' me se ljubiškaj\. jajc, ti ta, -ko povem,,. J ¿ l.Igvddoa po- vej, povej, al' me se Zj'ubiskej,. Z. O -Ska me kre- gajo, maaxca, mi branj o,. J_1__ft J J ? pÊkÉÊmi i í í m M TJciticcc IJT.,2sitica Vtzsélo ^ de-k¿e po- vej! doc te, j % Í / « ■srneizv, ne saj s'Jta. - •smem,, ne smem. OIi, Ó I J I J I J inJ ^-TijSTir^ J T 7 , J^T.Jl aj>I> ,i % -— P- tlfP \J KfV)-F 1 J h 111 n rt - cJta jzto - jot, saj s'A/arù (J ¿ ^ ¿ ,J) J^ —^—1—1-1--1 cJcot ztto - j a. j sa i pp n r 1 / s'Jlaricka /rto - ja,. -J-, ^-1-1--l-fT—B-V- & w __v y » -— > ^—--F-*- d/ « tempo riten. otjb&m&o —^— _ Veselo -Jittro ♦ . f| M li -- '—' ' ---"t-T-jrt^- CjP P " ^ fc: sa/'te rad i- I mam. ^ » 1 1-1------ /3iri raj-leri-c/o pt - f$\t f¡WW 1 —--^-7 p II tr se. jBirt n7 -, A v , » C/ \ . n v \ V y 1 v Ifitro > é ffrl J J 1,1 ji'H', J t te, 07 P t - «se. (Je »t - še,naj ziri - -se, ne. rez/ - teiu/o p¿ - se, oj p i - še, o/ p i - se. Če pt - še,nog zirt - -se, n é : i i PSN v/do-mov. /i> i. aomov}negremojjref domov. ■ AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 105 m ČEMAŽAR JOSIP Litografija LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 Offsettisk RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRAFIJI ČEMAŽAR JOSIP O. Z O. Z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavke: QROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vaah mestih tu« In Inozemstva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnlh pošiljk Najugodneje kupite Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, prediemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. itd. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon št 3781, 3782, 3783, 3784 in 3785 IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) Izdaja U zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiski Delniška tiskanu, litografira Cematar Josip. Letna naročnini za kraljevino Jnfoslavijo SO Din, za Italijo 25 lir, za češkoslovaško SO Ki. za Aaeriko poldrag dolar. Pomnotevanje partltnr, litograliranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le droštvoa, ki so naroČila notni material dotične pešaj za ves zbor.