'o o LETNO POROČILO DRŽ. TRGOVSKE AKADEMIJE V MARIBORU ZA ŠOLSKO LETO 1929/30 Inv. številka H.*fr5Q. jj Cmara 'TT Pojica Številka I 1930 OBJAVILO RAVNATELJSTVO LETNO POROČILO DRŽ. TRGOVSKE AKADEMIJE V MARIRORU za Šolsko leto 1929/30 1930 OBJAVILO RAVNATELJSTVO V boju za narodno samostalnost jc poživljala naš narod globoko ukoreninjena ljubezen do rodne grude in pa zavest o upravičenosti tega boja, ki mu je bil vsiljen in ga je sprejel v imenu svobodno se razvijajoče kulture, najvišjega sodišča v vseli poslednjih rečeh na svetu. Na tem ozemlju pa, ki je bilo že zgodaj oteto civilizaciji in je zanje tekla pravda dveli kultur, sc jc naš narod uspešno branil samo z enim orožjem, prosveto, predvsem s šolsko prosveto. Z njo se jc za narodno stvar pridobivalo čedalje bolj naraščajoče iz-obražcnstvo ter so se v narodnem duhu prebujale dotlej brezlične kmetiške množice. Dalje stran od tega boja pa je stalo meščanstvo, ki jc bilo, zlasti v severnih predelili, še vse zaverovano v oblastnost in mogočnost tuje duševne in materijalne kulture in je bilo zategadelj narodnemu osveščevanju tuje ali cclo protivno. Najslabše je bilo v tem oziru na periferiji našega ozemlja, kjer je v osrčju še vsa živa plemenska sila stopnjema pojemala in je bil tuji pritisk najhujši. Naš obrtni in trgovski naraščaj se je vzgojeval v tujem duhu in večidel zapadal tujstvu. Zanj bi moralo skrbeti široko zasnovano strokovno šolstvo, ki ga pa tedaj žal nismo imeli. V narodni državi smo poleg mnogih zamud popravili tudi to zamudo. Mariborski gospodarski in prosvetni činitclji so se z vso silo zavzeli, da sc vzgoji domači trgovski naraščaj. Ustanovila sc je dvorazredna trgovska šola, za katero sta si stekla velike zasluge že umrli poverjenik Narodne vlade g. dr. Karol Verstovšek in pa prvi ravnatelj novoustanovljene šole g. M. Dolenec. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da dvorazredna trgovska šola sodobnim zahtevam in krajevnim potrebam več ne ustreza. Zadnja leta so prehitela tradicionalni razvoj in nujno terjala temeljitejše strokovno šolstvo; vzporedno s tem razvojem pa sc je povzpelo tudi naše trgovstvo, ki jc bilo dotlej še v povojih. Potrebo temeljitejše izobrazbe trgovskega naraščaja pa je uvidelo tudi ministrstvo trgovine in industrije, ki je pričelo sestavno pospeševati višje strokovno šolstvo. Bilo je samo na tukajšnjih čini-teljih, da se naše mesto okoristi z namerami trgovskega ministrstva ter si ustanovi zavod, ki bo ustrezal novim zahtevam čedalje živahnejše se razvijajoče trgovine in industrije. Vodstvo tedanje dvo-razredne trgovske šole je propagiralo to misel pri tukajšnjih občinskih in gospodarskih činiteljih, ki so pokazali zanjo mnogo razumevanja, in njim in modri prosvetni politiki ministrstva trgovine in industrije gre hvala, da sc je z ukazom Nj. Veličanstva Kralja od 7. avgusta 1926, z odlokom ministrstva trgovine in industrije br. 12.052/VII. od 19. avgusta 1926. povzdignila dotedanja državna dvo-razredna trgovska šola v državno trgovsko akademijo. S tem dnem se je torej ustanovila državna trgovska akademija v Mariboru, ki je imela razen visokega ukaza in velikega idealizma učiteljskega zbora bore malo svojega. Za šolski pouk nujno potrebne zbirke so se v skromnem obsegu sproti nabavljale, zavod je bil nastanjen v poslopju državnega ženskega učiteljišča (mestno poslopje na Zrinjskega trgu št. 1), kjer zasilno gostači do današnjega dne strpan v 5. učilih sobah. Spočetka, ko se je zavod šele razvijal, je še šlo, toda leto za letom je postajalo njegovo stanje nevzdržnejše. V šolskem letu 1926/27 je obstajal 1. razred s paralelko. Število učencev 42, učenk 41, skupno 83. V naslednjem šolskem letu 1927/28 sta obstajala I. in II. razred s paralelkama. 2e v šolskem letu 1928/29 se radi skopo odmerjenih prostorov ni mogla otvoriti paralelka 1. razreda ter se je morala zavrniti polovica prijavljencev. V tem letu so obstajali: I. razred in II. in 111. s paralelkami. Število: 83 učencev, 68 učenk, skupno 151. V tekočem šolskem letu je obsegal zavod: I. razred, 11. razred, III. razred in IV. razred s paralelko. Paralelka v III. letniku se je morala radi pomanjkanja prostora združiti, kar pouku v tem razredu ni bilo v korist. Iz istega razloga se je moralo odkloniti 32 prosilcev (nekako polovica) za 1. razred. Vkljub vsem že omenjenim in raznim drugim zaprekam in težkočam se je zavod vendarle uspešno razvijal in proslavil letos z zadovoljivo uspelim zaključnim izpitom svoj prvi jubilej. Pred 70. leti se je razlagalo ime tukajšnjega mesta simbolno: mar i bor. To simboliko naj si vtisnejo v spomin tudi abi-turijenti, ki se odpravljajo v teh dneh v svet: Marljivost in borbenost naj jih vodita povsod, in zavod bo lahko ponosen nanje, v svesti si, da bodo njegovi posevki bogato plenjali. Glasniki in zložki v slovenščini (Rudolf Rakuš a.) Kritika kateregakoli stenografskega sestava sc mora brezpogojno opirati na izsledke celokupne stenografske vede, ki se deli v zgodovino in teorijo stenografije. Slednja obsega ugotovitve glede jasnosti, hitrosti in pogostosti rabljenih znakov. Dočim pa spadata jasnost in hitrost znakov bolj v tehnično stran stenografije in se z njima s pridom ukvarja mednarodna stenografska teorija, sega vprašanje pogostosti glasnikov, zložkov, predpon, pripon in besed že globlje, v jezikoslovje samo in tu se ne moremo več okoriščevati samo z izsledki in izkušnjami mednarodne stenografske teorije, ampak se moramo lotiti dela sami. Pri tein nam pomaga metoda, ki najbolj jamči za eksaktnost izsledkov — statistika. V spoznanju, da sc brez statističnega razbora pogostost raznih govornih enot ne da ugotoviti, sem se lotil naslednjega dela, globoko uverjen, da bodo suhoparne številke slej ali prej dokazale svoj »raison d’etre«. Snov. Čim raznovrstnejša je snov, tem pripravnejša je za raz-bor, ki naj ugotovi resnično razmerje med besedami in zlogi, samoglasniki in soglasniki, dalje pogostost posameznih glasnikov in zložkov, a predvsem pogostost besed. Zadnjega vprašanja sem se v tej razpravi le mimogrede dotaknil, iker presega tako delo, ki bi se moralo v tem primeru tudi sicer širše zasnovati, delavno silo posameznika in se s svojo obširnostjo upira skromnemu okviru priložnostne objave. Že naslednje delo je terjalo mnogo časa, pa še več duhomor-nega, prav težaškega dela, pri katerem so mi s pregledovanjem pomagale tudi maturantinje in nekaj maturantov tega zavoda, za kar jim bodi na tem mestu izrečeno priznanje. Po tehtnem premisleku sem se glede snovi odločil za poljudno znanstveni časopis »Življenje in svet«, ki je radi pestre vsebine najbolj pripraven za tako delo. Ker sem se pri glasnikih in zložkih omejil na 100.000 zlogov, sem predelal 91.811 zlogov iz »Življenja in sveta«, ostalih 8189 pa iz slovenskega dopisja (84 pisem iz Kleibel-Volčeve »Slovenske korespondence«.) Menda ni treba še posebej objasnjevati, zakaj sem upošteval tudi dopisje. Besede: zlogi. V krajših odstavkih je razmerje med besedami in razlogi kaj raznolično, toda pri daljšem štivu sc to razmerje ustali. Celo dopisje, ki prikazuje v ostalih področjih docela drugačno sliko kot splošna snov, je glede razmerja zlogov napram besedam v ravnovesju. Razmerje med besedami in zlogi je v celoti 17.350 : 100.000 = 1 : 2:112. Glasniki. 100.000 zlogov ima 94.960 samoglasnikov in 136.074 soglasnikov, torej skupno 231.034 glasnikov. Razmerje med samoglasniki : soglasniki = 1 : 1.43. Na eno besedo pride povprečno 4.82, na en zlog pa 2.31 glasnikov. V % nam kaže slovenščina glede samoglasnikov naslednjo sliko: e = 26.27%, a = 24.34%, i = 22.39%', o = 22.33%, n = 4.67%, skupaj 1001%. Soglasniki v %: „ = 11,52 v = 7,34 d — 5,47 h = 1,86 r 9,13 j = 7,02 z = 3,57 š = 1,62 1 = 8,25 k = 6,04 č = 2,86 ž = 1,32 s = 8,14 m = 5,66 b = 2,82 c = 1,22 t = 7,80 p = 5,66 g - 2,49 f = 0,25 Absolutno število glasnikov na 100.000 zlogov (potrebno radi primerjave z zložki): c = 24.940 n = 15.673 v - 10.000 q = 7.452 li = 2.532 a = 23.110 r= 12.437 j = 9.548 z = 4.861 š = 2.210 i = 21.260 1 = 11.231 k = 8.224 č = 3.895 ž = 1.788 o = 21.220 s = 11.037 m = 7.706 b = 3.832 c = 1.564 u = 4.430 t = 10.612 p = 7.702 g = 3.388 f = 346 Zanimivo je pičlo število samoglasnika u, ki ga po pogostosti presega več ko polovica soglasnikov. Tudi če prištejemo u-ju predlog »v« (na 100.000 zlogov 917) in one začetne v-je, ki jili kot dvoustnič-ni w Novakova stenografija označuje z u-jem (340 na 100.000 zlogov), torej skupno 1257, da to skupno z gornjim številom vendar samo 5687, torej le četrtino vsakega ostalih samoglasnikov, ki so si v precejšnjem ravnovesju. Zložki. Pogostost zložkov je ugotovljena po naslednjem načelu: beseda »sklepčni« ima te-le zlomke: sk, ki, skl, pč, čn, pčn; beseda »krstna« kr, rs, st, tn, rst, stn, rstn, -r-. Samoglasniški -r- se je štel torej n. pr. v besedi »čvrst« le enkrat. V naslednjem pregledu so števila zaokrožena na desetice, le števila pod 20 so navedena tudi z cdnicami. Zložki, ki imajo na 100.000 zlogov manjšo pogostost kakor 5, so navedeni koncem tabele skupno. Zložke z več ko dvema soglasnikoma si je treba predstavljati v oklepaju, ker so njih deli že navedeni kot enostavni zložki. Grupacija zložkov je bila podana po stenografsko-sistemalnih vidikih. N a 100.UUÜ zlogov pride: s- v- 1- rn 430 nj 1560 st 2500 Vil 400 lj 1270 jš 200 rj 340 n s 230 sk 820 vs 480 lg 50 ju 140 rt 150 nd 180 sl 660 vi 290 le 50 j s 100 rv 140 nsk 180 sv 550 Vij 210 lk 40 jsk 60 rs 140 11C 140 sp 410 vz 180 It 30 jst 40 rš 120 nč 130 Sil 280 vp 50 Is k 30 jd 30 rg 110 nt 130 s m 240 vj 40 ls 30 jv 30 rl 110 n k 110 str 250 vd 30 ljn 30 jt 30 rd 110 ng 50 stv 180 vst 30 ljs 20 ih 30 rk 110 n st 50 sr 140 vc 30 Ijsk 20 jm 20 rc 60 11Č11 40 Stil 120 vpr 30 Im 20 jb 20 rst 50 ngl 20 spr 110 vč 30 Inč 20 jšn 20 rm 60 I1Z 13 skr 50 vk 30 lnčn 20 jšnj 20 rb 50 njš 12 sinr 30 vt 20 ljš 20 j P 20 rsk 40 ni 11 skl 30 vzd 20 Id 13 jk 20 rž 40 11 š 8 stj 20 vš 17 ljk 13 jc 16 rz 50 njs 7 spl 20 vpl 14 Ist 11 jst v 16 rč 30 nstr 6 sc 20 vstv 12 Ip 7 jč 6 rh 30 ndr 6 sb 15 vg 12 lf 6 jz 6 rp 30 njsk 6 sli 13 vsk 12 Ib 5 ji 5 rtv 30 nb 6 stl 14 vzl 12 ršč 17 nz 5 sj 6 vzp 9 rnj 13 njk 5 stm 5 VZg 8 rtu 10 vzb 8 rstv 9 vzli 8 ršk 9 vb 6 rstj 8 vzt 6 rkv 7 vnj 5 ršn 6 vzk 5 rnc 6 r- n- s- pr 2300 dn 650 ds 80 tr 780 zn 510 bs 50 kr 550 tn 420 ks 40 dr 410 Čil 420 PS 30 vr 410 In 330 ms 30 br 330 žn 180 ts 16 gr 280 in n 180 V- j -10) tv 360 tj 130 gl 390 dv 160 dnj 90 bi 350 zv 140 čj 90 P' 340 štv 40 kj 70 ki 220 kv 20 šnj 70 ml 170 bv 20 dj 60 tl 130 dstv 19 knj 50 čl 120 r- n- v- j -Ki) m r 200 šn 150 žv 17 ž j 30 šl 120 zr 160 Ril 100 cv 14 žnj 20 zl 110 hr 130 kn 90 hv 13 šj 20 dl 110 fr 70 pn 70 mv 11 bj 17 bij 70 zdr 60 Im 40 zj 12 Ulij 60 ktr 50 štn 16 pnj 11 hi 40 or 50 kšn 16 gnj 8 šlj 40 mbr 40 Stil 15 tuj 5 kij 30 zr 30 mbn 6 pij 30 lr 30 jn 6 tlj 20 tvr 18 jhn 5 žl 18 vzr 9 zdn 5 cl 17 zvr 7 fl 13 m pr 6 glj 13 hkr 6 dl j 7 škr 5 vij 5 rij 5 razni šk 260 m p 80 hč 40 bč 20 kc 10 mc 7 šč 200 tk 70 msk 30 (dg 20) mš 9 PŠ 7 zd 180 (dk 70) bt 30 pk 18 bst 9 dc 6 št 170 hk 70 d m 30 kš 17 gm 8 hš 6 čk 120 db 70 (dp 30) tsk 12 psk 8 Čili 6 Zlil 120 kd 60 km 30 pč 10 bš 7 šp 6 kt 110 Pt 60 lit 30 bk 10 kst 7 mb 80 (dst 40) tm 20 bd 10 pc 7 Samoglasniških »r«-jev jc skupno 1012. Manj pogosto ko petkrat sc pojavlja 58 raznih enostavnih zlož-kov (ki imajo le dva soglasnika) v skupnem številu 123 in 176 raznih sestavljenih zložkov v skupnem številu 343. Skupna vsota enostavnih zložkov je: r- n- s- v- 1- -j 2120 2670 5660 1610 1530 670 -r -n -s -v -l(j) j- razni 5730 3330 220 750 2080 530 2220 V celoti bi torej imeli 247 raznih enostavnih zložkov, ki se pojavljajo v 100.000 zlogih 29.120krat. Besede. Ugotoviti v slovenščini zanesljivo pogostost besed bi pomenilo organizirati ogromno del». Ce pomislimo, da so Nemci v ta namen preiskali 20 milijonov zlogov, se nam predoči ogromni napor, ki ga taka statistika zahteva. Da pa dobim vendarle merilo za nekatere besede, ki se rabijo v slovenski stenografiji kot samo-znaki in ki so več ali manj v vsaki snovi enakomerno razdeljene, sem predelal četrt milijona zlogov in ugotovil pogostost naslednjih 42 besed. Izbira besed je popolnoma samovoljna, ker sem se moral omejiti na kolikor mogoče majhno število. Tudi naslednje številke so preračunane na 100.000 zlogov. Na 100.000 zlogov pride: je 2008 tudi 218 prav- 143 vendar 52 in 1419 pred 187 mor- 126 seb- 47 se 1116 ali 163 kater- 122 zelo 43 pri 697 pod 113 niti 41 so 680 njegov- 111 sicer 39 iz 622 sarno 109 sem 34 bil- 407 ter 89 njihov- 32 n e 377 ker 75 kolik- 30 raz 320 bod- 60 biti 29 ni 309 mnog- 58 skoz 27 tak- 297 nad 58 hot- 26 svoj- - 270 brez 57 hoč- 21 naj 244 mog- 55 morda 15 Debelo tiskane besede so predlogi in predpone. Besede s črtico sem štel v vseh oblikah. Ker pa se z razboroin četrt milijona zlogov pogostost besed komaj zanesljivo izpriča, je veljavnost gornjih števil le p r i b 1 i ž n a. Pomembnost razpredelnice za objektivno določitev vrednosti samoznaka nam jasno predoči naslednji premislek. Čas, ki je potreben, da izpišemo stenografski kako besedo v obsegu 100.000 zlogov je: Tb=tb. P, pri čemer pomeni T.,celokupni čas, ti, čas, da besedo enkrat stenografski napišemo, p pa pogostost. Na sličen način dobimo T, —t.. p, pri čemer je t, čas, ki ga uporabimo, da napišemo isto besedo enkrat kot samoznak. Iz obeh enačb dobimo srednjo vrednost samoznaka, ki je diferenca TV — T„ torej: X = tb . p — t, . p ali X = p (tb — t,). Čim večja je sklepna vsota vseh X vrednot, tem bolje je rešeno vprašanje samoznakov. „Interes66 d. d. dijaška zadruga za štednjo. Trgovska akademija usposablja svoje gojence za praktično udejstvovanje v poslovnem življenju. Da utrdi učenčevo znanje, mu mora hkrati vzbujati in razvijati vse one vrline, ki naj ga odlikujejo kot bodočega trgovca: štedljivost, okretnost in samodelavnost. I)a bi vzbudil v učencu omenjene vrline in ga navajal na samostojno delo, predvideva pravilnik trgovske akademije v okviru zavoda ustanavljanje raznih trgovskih družb, ki imajo poleg praktičnega tudi globlji moralni pomen. V njih naj se razvija mladostna samodejavnost in k delu naj se pritegnejo tudi tisti učenci, ki jih radi nezrelosti pači zamrza proti šolski teoriji in pouku sploh, in ki se jim morda tu v druščini tovarišev zbudi zanimanje za šolske predmete. Dijaštvo je nagonsko doumelo pomen takih organizacij in je v šolskem letu 1929/30. ustanovilo delniško družbo, ki se bavi predvsem z dovoljevanjem kredita in prejemanjem vlog. Poleg tega dobavlja dijakom vse šolske potrebščine, kakor knjige, zvezke, papir, trgovske tiskovine, ki jih ima v komisiji. Blago naroča pri tukajšnjih narodnih tvrdkah ter dobiva od njih 15% popusta. Ta na-bavljalni oddelek izkazuje največ dobička. Družbena glavnica znaša Din 5000.— ter je razdeljena na 200 delnic po Din 25.—. Spričo kratke dobe obstoja se družba prav zadovoljivo razvija. Vodstvo tvorijo dijaki 3. letnika, vse poslovanje je pod nadzorstvom ravnateljstva in profesorskega zbora. 15. januarja 1930. se je vršil prvi redni občni zbor, ki je za kratko dobo obstoja izkazal za družbo Din 697.25 dobička. Aktfva. Bilanca z dne 15. januarja 1930. Pasiva. 1. Gotovina . . . 483.80 1. Upniki .... 11.281.75 2. Blago .... 7.456.04 2. Dobiček . . . 697.25 3. Dolžniki . . . 2.039.16 4. Vloge ...................... 11.979,— 11.979.— Izguba. Izkaz izgube in dobička z dne 15. jan. 1930. Dobiček. Rn poslovn. stroškov . 112.25 Rn popusta .... 800.— Čisti dobiček . . . 697.25 Rn obresti .... 9.50 809.50 809.50 lo § 1. N a m e n društva. Državna trgovska akademija v Mariboru, za INTERES I). D., je osnovana na podlagi § 36 Pravilnika o delu in redu na Drž. trg. akademij in se bo bavila s posli, ki so navedeni v teh pravilih. § 2. Tvrdka in pečat. Družbena tvrdka se glasi: Državna trgovska akademija v Mariboru, za INTERES D. D., Maribor. § 3. Podpis tvrdke. Družbeno tvrdko podpisujejo: a) dva člana upravnega sveta; b) član upravnega sveta z enim ravnateljem ali z uradnikom družbe, ki je pooblaščen, da lahko podpisuje družbo »per procura« ali e) ravnatelj z uradnikom, ki ima prokuro. Eventualni pooblaščenec, ki podpisuje tvrdko, je dolžan staviti dodatek, ki izraža pooblastilo podpisovanja kot trg. pooblaščenca. § 4. Sedež družbe in njeno področje. Sedež družbe je na Drž. trg. akademiji v Mariboru. § 5. Trajanje dr u ž b e. Trajanje družbe je neomejeno. §6. Posli družbe. V delokrog družbe spada v prvi vrsti pospeševanje varčevanja in trgovine. Nadalje se bavi s temi posli: 1. Sprejema denar na obrestovanje na vložne knjižice ter na tekoči račun; 2. eskontira menice; 3. daje posojila ali predujme na državne in druge vrednostne papirje, kovan denar, žlahtne kovine itd. 4. daje kredite na tekoče račune na podlagi kakega prikladnega zavarovanja, kakor vrednostnih papirjev itd.; 5. kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, kovan denar, blago itd. Zlasti se bavi z nakupom in prodajo dijaških šolskili potrebščin; 6. posreduje pri sklepanju trg. poslov za tuj račun in tuje ime; 7. vodi in pomaga organizirati poučne ekskurzije, ustanavljati dijaške knjižnice itd.; 8. prevzema in izvršuje dobave vsake vrste. Družba ima pravico, opravljati vse gornje posle samostojno za svoj račun ali skupaj z drugimi osebami, družbami ali denarnimi zavodi v državi. § 7. Delniška glavnica. Delniška glavnica družbe znaša Din 5000.— in sc deli na 200 komadov delnic, ki se glase na ime in vsaka na Din 25.— nominalne vrednosti. Delniška glavnica se lahko s sklepom občnega zbora zviša ali zniža. § 8. Posledice zanemarjenega vplačila. Če se delničar zamudi s plačilom obroka, mora plačati poleg obroka še Din 5.— zakasnitve za vsake 3 mesece. § 9. Jamstvo družb e. Družba jamči z vsem svojim premoženjem, z glavnico in rezervnim fondom za svoje obveze. § 10. Delnice in delničarji. Delnice se glase na ime in nosijo redno številko od 1—200. Nominalna vrednost je Din 25.—. Kuponi se glasijo na prinositelja. Delničarji lahko postanejo sami redni dijaki drž. trg. akademije v Mariboru. Učenci in učenke trg. akademije, ki zapuste zavod iz kateregakoli vzroka, lahko v roku treh mesecev prodajo svoje delnice dijaku tega zavoda, ali jih pa prevzame družba po nom. vrednosti. § 11. P n a v i c e delničarjev na premoženje, dobiček in izgubo. Vsak delničar je sorazmerno s številom delnic soudeležen na dobičku ali na izgubi družbe, jamči pa samo do nominalne vrednosti podpisanih delnic. § 12. Izvrševanje delniških pravic. Delničarske pravice se izvršujejo le osebno in torej ne more nihče zastopati odsotnega delničarja. § 13. Izgubljene delnice in kuponi. V slučaju, da delničar izgubi delnico, sc mu laliko pod isto številko izda duplikat delnice. Plačati pa mora za to Din 10.— v korist rezervnega fonda. Za take duplikate se vodi posebna evidenca. § 14. Prekupovanje 1 a s t n i li delnic. Družbi je dovoljeno, da lahko kupuje za svoj račun delnice, če bi kateri delničar zapustil drž. trg. akademijo. S 15. Izdajanje posojil na delnice. Izdajanje posojil na delnice je dovoljeno, toda le do višine 60% nominalne vrednosti. § 16. Organi druž b c. Družbeni organi so: 1. upravni svet, 2. nadzorstvo, 3. občni zbor. § 17. Sklicevanje občnega zbora. V teku prvih dveh mesecev koledarskega leta mora upravni svet sklicati občni zbor. § 18. Redili ali izredni občini zbor se mora sklicati pismeno 15 dni pred sestankom. § 19. Sklepi občnega zbora so obvezni za vse člane. S 20. Prisotnost in pravica glasovanja. Občnemu zboru lahko prisostvuje vsak delničar, ki položi svoje delnice vsaj 8 dni prej pri društveni blagajni. Vsaka delnica ima 1 glas, a nihče ne more imeti več kakor 5 glasov. § 21. Sklepi na občnem zboru. Občni zbor sklepa veljavno, če je na njem zastopana vsaj ^ vplačane delniške glavnice. Na občnem zboru se sklepa z absolutno večino glasov. Ce se pri glasovanju delijo na dva enaka dela, odločuje ona stran, na kateri je predsednik, ki sicer ne glasuje. § 22. Predsedstvo občnega zbora. Na rednem občnem zboru predseduje predsednik upravnega sveta. Če tega ni, pa podpredsednik. § 23. Ponovni sklic občnega zbora. Če ne pride na občni zbor X vplačane delniške glavnice, se mora sklicati v roku 15 dni drug občni zbor, ki je sklepčen, ne oziraje se na število prisotnih delničarjev. § 24. Zadeve, za katere je treba kvalificirana večina. Na občnem zboru, na katerem se sklepa o razpustu družbe, se veljavno sklepa le tedaj, če je zastopana najmanj 3A vplačana delniška glavnica. Takšni sklepi so veljavni, če so sprejeti s 3/» večino glasov. § 25. Način volitev upravnega sveta in nadzorstva. Člane upravnega sveta in nadzornega sveta voli občni zbor tajno. Izvoljeni so oni, ki so dobili absolutno večino glasov. Če se na ta način ne izvolijo vsi, potem se za število neizvoljenih vrši posebno glasovanje. Oni, ki dobijo po tem glasovanju samo relativno večino glasov, so izvoljeni. Če dobita pri volitvali dva ali več kandidatov isto število glasov, odločuje žreb, kateri od njih je izvoljen. § 26. D n e v n i red. Na občnem zboru se sklepa samo o onih zadevali, ki so bile v pozivu navedene, da so na dnevnem redu. Predloge poedinih delničarjev stavi upravni svet na dnevni red, če mu jih isti vsaj 5 dni pred občnim zborom prijavijo. Predmeti, o katerih razpravlja občni zbor. 1. Sprejem letnega poročila upravnega sveta in nadzorstva o delu družbe. 2. Pregled, odobritev družbenega poslovanja ter razdelitev dobička. 3. Absolutorij upravnemu svetu in nadzorstvu. 4. Povišanje ali zmanjšanje osnovnega kapitala. 5. Prestanek družbe. 6. Sprememba ali dopolnitev pravil. 7. Predlogi upravnega sveta in nadzorstva ter predlogi delničarjev. 8. Volitev upravnega sveta in nadzorstva. 10. Slučajnosti. § 28. Zapisnik občnega zbora. O poteku občnega zbora se vodi zapisnik, podpisujejo ga pa predsednik, zapisnikar in dva delničarja verifikatorja. Zapisnikarja in verifikatorja predlaga predsednik iz srede delničarjev, voli jih pa občni zbor. § 29. Izredni občni zb o r. Izredni občni zbor se sklicuje: 1. Če to sklene občni zbor; 2. če spozna upravni svet, da to zahteva interes društva; 3. če to zahtevajo delničarji, ki zastopajo ’/» del. kapitala; 4. če to zahteva nadzorstvo v izjemnih slučajih. § 30. Upravni svet. Upravni svet sestoji iz 7 članov, katere voli občni zbor iz kroga delničarjev po predpisih teh pravil. S 31. Trajanje mandata in konstituiranje. Člane upravnega sveta voli občni zbor za leto dni, a oni iz svoje srede zopet predsednika in podpredsednika. V slučaju, da kak član izstopi, lahko voli upravni svet za njegovo mesto drugega člana. § 32. Dolžnosti upravnega sveta. Upravni svet je izvršilni organ družbe ter vodi vse družbene posle v smislu teh pravil. Dolžnost upravnega sveta je se posebej: 1. da določuje, koliko se bo dajalo posojila in na kakšno obrestno mero; 2. da določuje obrestno mero za eskont menic in vseii drugih posojil; 3. da določuje pogoje in višino obresti, po katerih se bodo sprejemale vloge; 4. da določuje višino obresti in pogoje, pod katerimi sprejema hranilne vloge; 5. da se briga za koristno nalaganje denarja in pa za to, pod katerimi pogoji bo družba vstopila v poslovno zvezo; 6. da predpisuje po potrebi poslovnike za vsak poedin oddelek društvenih poslov; 7. da pregleduje stanje društvenih poslov; 8. zaključuje in objavlja letne račune in bilance, račune dobička in izgube; 9. odloča skupno z nadzorstvom o sklicevanju rednega in izrednega občnega zbora; 10. da izvršuje sklepe občnega zbora v smislu teh pravil; 11. da zastopa družbo tudi na zunaj. § 33. Ravnatelj. Predsednik upravnega sveta je obenem ravnatelj družbe. Zastopa ga podpredsednik upravnega sveta, ki nosi naslov podrav-natelja. § 34. K k s e k u t i v a. Upravni odbor lahko iz svoje srede izvoli eks. za izvrševanje svojih poslov in ji lahko tudi določi delokrog. § 35. Sklepi upravnega sveta. Upravni svet se sestane k seji na poziv predsednika, oziroma podpredsednika, kadarkoli to zahtevajo posli družbe. Upravni svet sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico njegovih članov. V slučaju enakega števila glasov odločuje predsednik. O razpravah se vodi zapisnik, katerega podpisujejo navzoči. § 36. Cenzura. Cenzuro menic vršita najmanj 2 člana upravnega sveta in ravnatelj oziroma podravnatelj. Sklepi cenzure se vpisujejo v poseben cenzurni sapisnik in jih vsi prisotni podpišejo. Upravni svet lahko določi red, po katerem pridejo njegovi člani k cenzuri. § 37. Način glasovanja. Na sejali upravnega sveta in cenzure se glasuje tajno, če to zaliteva le en član upravnega sveta. § 38. Poziv n a seje. Na seje upravnega sveta se pozivajo vedno vsi člani istočasno, tudi predsednik nadzorstva. § 39. Nadzorstvo. Nadzorstvo sestoji iz 5 članov, katere voli občni zbor na leto dni. Oni izvolijo iz svoje srede predsednika in podpredsednika. § 40. Dolžnosti nadzorstva. Dolžnost nadzorstva kot preglednega organa je, paziti na to, da sc vodijo društveni posli v smislu teh pravil. Dolžnost mu je pregledovati upravljanje družbenih poslov v vseh poedinih delih vsaj petkrat na leto. Pravico ima ob vsakem času pregledati knjige, spise in društveno blagajno in poročati na društvenem zboru. Delo nadzorstva je veljavno, če sta prisotna najmanj dva člana. V svojih sejah mora nadzorni odbor voditi zapisnik, ki ga podpisujejo vsi prisotni. Če opazi nadzorstvo, da so bile izdane odredbe, ki so tem pravilom protivne, mora to poročati upravnemu svetu, ki skliče izredni občni zbor. § 41. Bilanca. Poslovno leto se konča 31. decembra. Istega dne mora upravni svet popisati vso imovino in dolg, napraviti celokupni inventar društva in po njem bilanco. Za sestavljanje bilance veljajo predpisi trg. zakona. Upravni svet je dolžan osem dni pred občnim zborom skupno s pravili upravnega sveta in nadzorstva izložiti bilanco na društveni deski. § 42. Razdelitev dobička. Čisti letni dobiček, izkazan v bilanci je treba razdeliti tako-le: 1. v rezervni fond 10% od doseženega dobička; 2. od ostanka se da 5% kot nagrada upravnemu svetli; 3. od ostanka čistega dobička se izplačuje dividenda na delniško glavnico v višini, katero določi občni zbor. 4. eventualni ostanek lahko uporabi občni zbor: a) kot nagrado nadzorstvu in uradnikom; b) za nakup knjig siromašnim učencem; c) za podporo članom za poučne ekskurzije; d) za prenos na račun dobička naslednjega poslovnega leta. § 43. Rezervni fond. Rezervni fond je last družbe in služi za kritje eventualnih izgub. Uporablja se za družbene posle. § 44. Nadzorstvo ravnateljstva. Ravnateljstvo zavoda vrši nadzorstvo po določenem nastav-niku. Brez dovoljenja tega nastavnika društvo ne sme izvršiti nika-kih važnejših poslov, t. j. vseli onih, ki so navedeni v teh pravilih. Navzoč mora biti pri vseh sejah nadzorstva in upravnega sveta. § 45. P r e s t a n e k družbe. Družba se razpusti: 1. če so njene izgube tolikšne, da izgubi poleg rezervnega fonda tudi polovico glavnice; 2. s sklepom občnega zbora; 3. s sklepom prof. zbora drž. trg. akademije v Mariboru. § 46. Spore, ki bi nastali radi društvenega odnošaja med poedinimi delničarji ali med upravnim svetom ali kakim drugim članom, rešuje direkcija drž. trg. akademije v Mariboru. Delovanje „Sidra“, kluba trgovskih akademikov Naraščajoči vedoželjnosti zrelega višješolca je pogosto v šoli kaj težko ustreči. V njem vro mlade sile in dosihdob le bolj mehansko natrpano znanje se mu zmiselno urejuje. Razni spoznatki razkrivajo svojo dotlej neopaženo vrednost in zadobivajo otipljivo podobo. Sedaj se mu ob raznih predmetih poraja tisoč vprašanj, na katere bi rad odgovora. Pa jih lahko zastavi profesorju le dvoje ali troje, zakaj gradiva je še za obe roke in čas neusmiljeno pritiska. Ta vedoželjnost zrelega visokošolea pa jasno priča, da potrebuje šola nekega dopolnila, ki ga najde učenec v dijaških organizacijah — v kulturnem ognjišču, okrog katerega se zbira vsa šolska družina. Tu se lahko svobodneje razmahne sicer zadrževana učenčeva individualnost, se podrobneje obravnavajo razna vprašanja, ki so s šolskimi predmeti v kakršnikoli zvezi, za katere pa pri pouku ne-dostaja časa. V prijateljskem krogu se lahko sprosti ona mladostna zgovornost, za katero v šoli ni mesta, tu se vnemajo debate, ki bistrijo dnlia, utrjujejo šolsko znanje in razširjajo obzorje. Še prav posebnega pomena pa so taka kulturna ognjišča na strokovnih zavodih, kjer se učenec natrpava predvsem s strokovnim znanjem, dočim je za njegovo splošno izobrazbo manj preskrbljeno. Zoper to enostranskost se lahko učenec s pridom bori le z živahno samode-javnostjo, ki se ji odpira široko polje v pravkar omenjenih dijaških organizacijah. Zavedajoč se velikega pomena dijaških društev za učenčevo splošno izobrazbo, so nekateri gojenci 2. 1. v smislu Pravilnika za drž. trg. akademije ustanovili I. 1927. klub »Sidro«, ki si je nadelo nalogo, skrbeti za izvenšolsko izobrazbo svojega članstva. Delovanje tega društva je bilo izredno živahno. Ustanovile so se razne sekcije, med njimi najvažnejša — kulturnoznanstvena sekcija, dalje glasbena, športna, foto-amaterska i. dr. Žarišče je tvorila kulturnoznanstvena sekcija, ki je prirejala redna predavanja iz splošno kulturnega kakor tudi ekonomskega področja. Predavanjem so sledile živahne debate. Društvo si je oskrbelo tudi lastno knjižnico, ki jo je članstvo pridno posečalo. Sredstva je društvo črpalo pred vsem iz članarine. Da si gmotno hitreje opomore, je poskusilo s koncertnimi prireditvami v parku, ki so imele žal samo moralen uspeh. Tudi sicer se je v društvu sprožila marsikatera pametna misel, ki bi se gotovo tudi uresničila, ako bi bilo samo na društvenem članstvu. Tako se je skušala oživotvoriti nekaka stanovska organizacija celo- kupnega dijaštva trg. akademij v državi, ki naj bi izvojevala absolventom drž. trg. akademij prost dostop na visoko ekonomsko-komcrcijalno šolo v Zagrebu. Društvo se je obrnilo s tem načrtom na bratske dijaške organizacije ostalih drž. trg. akademij, toda načrt sc jc radi mlačnosti in malomarnosti ostalih organizacij klaverno izjalovil. V krogu »Sidra« pa se niso vršila samo predavanja članstva. Privabili smo vanj tudi odlične goste, katerim bodi to pot ponovno izrečena prisrčna zahvala. Izredno zanimanje je zbudilo strokovnjaško predavanje g. Frana Jerebiča, podravnatelja Zadružne gospodarske banke v Mariboru, o »Štednji in njenem vplivu na narodno gospodarstvo«. Predavanje je porodilo med dijaštvom misel, naj se izdela podroben načrt, po katerem bi se med njim uvedlo in gojilo sistematično štedenje. Z njim bi se pričelo že v 1. 1. takoj po vstopu na zavod, tako da bi si vsak gojenec v teku štirih let z lahkoto prihranil precejšen znesek, s katerim bi si kot maturant omogočil daljše potovanje. Izkušnja zadnjega odbora je pokazala, da naj se v bodoče ne izbira vsakokratni odbor iz dijakov 4. 1., ki radi obilnega učenja, zlasti v drugem semestru in radi priprav za zaključno poučno ekskurzijo, ne utegnejo uspešno razvijati one delavnosti, ki je za to potrebna. V bodoče naj se sestavlja vsakokratni odbor iz gojencev 3. 1., ki bodo lažje zastavili vse svoje sile za uspešni procvit dru- Šolsko leto 1929/30 se je pričelo 1. septembra 1929. Po dovršenih sprejemnih izpitih se je vršila 6. septembra otvoritvena konferenca, na kateri je g. ravnatelj po opravljenem dnevnem redu pov-daril pomen tekočega šolskega leta, v katerem dospe zavod na stopnjo popolne trg. akademije, ter vzpodbujal učiteljski zbor, da zanosno zastavi vse sile v prospeh mladega zavoda in obrača pozornost zlasti gojencem zadnjih dveh letnikov, ki stopijo kot prvi absolventi že čez leto dni v svet. Šolske proslave drž. praznikov in važnejših obletnic so se vršile v telovadnici, skromnejše prireditve pa v najprostornejšem razredu. Na svečan način se je proslavil 1. decembra t. 1. praznik državnega ujedinjenja. V šolski telovadnici se je ob 10. uri dopoldne zbrala šolska mladina in prof. zbor. Po uvodnih besedah g. ravnatelja je izpregovoril učenec 4. a-1. M. Bolite o pomenu tega dneva, povdar-jajoč velike zasluge, ki si jili je stekla za našo svobodo in tisočletni štvenega delovanja. Rado Iršič, t. č. predsednik. sen narodnega ujedinjenja naša dinastija Karadordevič. Predavanju so sledile številne deklamacije, ki so jih opravile učenke 4. b-1. Prisrčna domača proslava se je zaključila z drž. himno, ki jo je odpel šolski pevski zbor pod vodstvom g. prof. V. Mirka, nakar so učenci in učenke s svojimi profesorji odšli k slovesni službi božji v stolnico. 17. decembra se je vršila proslava rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. V svečano okrašeni telovadnici se je ob 9. dopoldne zbrala šolska mladina s svojimi profesorji. Proslavo je v izbranih besedah otvoril g. ravnatelj, nakar je dal besedo učencu 4. a-1. Al. Pallašu, ki je v vznesenih besedah orisal zgodovino naše narodne dinastije, povdarjajoč zlasti tesno zvezanost te zaslužne dinastije za narod, ki je vzrok njenim izrednim uspehom in zaslugam v preteklosti in hkrati jamstvo za nadaljni srečni razvoj naše države. Sledile so deklamacije domoljubnih pesmi, nakar je odpel domači pevski zbor drž. himno. Proslava se je zaključila s cerkveno slovesnostjo v stolnici. 9. januarja 1930 se je proslavil rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije s cerkveno slovestnostjo v tuk. frančiškanski cerkvi. 27. januarja je proslavljala šolska mladina svojega varuha velikega prosvetitelja in probuditelja drž. misli, sv. Savo. V posameznih razredih so tolmačili gg. profesorji učencem pomen te proslave, slavljenčeve zasluge za našo narodno prosveto in za narodno samostojnost. Po proslavi je vodstvo priporočalo učencem, da se udeleži slavlja tuk. pravoslavne občine v dvorani »Union«. 4. februarja 1930 se je proslavil spomin velikega jugosl. mecena in neustrašenega borca za svobodo in narodnost, Josipa Juraja Stroßmajerja. V najprostornejši učilnici je predaval o tem zaslužnem možu učenec 4. a-1. K. Iršič, ki je z živo besedo orisal osebnost velikega mecena in njegov pomen za drž. ujedinjenje. 7. marca 1930 je zavod proslavil 80-letnico prijateljske češkoslovaške države g. dr. Toma Masaryka. Šolska mladina sc je zbrala ob pol 9. dopoldne v najprostornejši učilnici, kjer je po kratkem uvodu g. ravnatelja povzel besedo učenec 4. a-1. K. Iršič ter mladini spretno predstavil osebnost tega velikega državnika, ki si je stekel tudi za naš narod nevenljivih zaslug. 14. aprila 1930 se je vršila nabiralna akcija za poplavljence v Franciji. Denar 105.05 Din se je odposlal akc. odboru v Beogradu. Istega dne se je uporabila zadnja ura pouka v to, da se mladini predoči ogromna nesreča, ki je zadela našo prijateljsko državo. Predavanje je opravil učenec 4. a-1. R. Macun. Za izletni dan se je določil 28. junij 1930. Izletniki so zadeli na prav solnčni dan. Pod milo nebo in v zelenje so poleteli razen maturantov vsi letniki: I. letnik (vodja razr. Rakuša) na Sv. Pankracija, 11. letnik (vodja razr. Šilc) preko Poljčan (do tja z železnico), Makol, Sv. Ane v Rogaško Slatino, nazaj pa z železnico, 111. letnik (vodja razr. Mirk) na Sv. Duh na Ojstrem vrhu (do Pale z železnico), nazaj pa na Selnico ob Dravi, preko Ruš v Maribor. Zavod je v tein šolskem letu trikrat obiskal šolski inšpektor J. Presl. Prisostvoval je pouku v vseh razredih v dneh 15. marca, 4. junija in 11. junija. Razveseljiv in za zavod časten dogodek je odlikovanje gosp. ravnatelja in treli članov učitelj, zbora. V priznanje zaslug, ki so si jili stekli za narodno prosveto, so prejeli: g. ravnatelj M. Dolenec red Sv. Save IV. stopnje, profesor V. Mirk red sv. Save IV. stopnje, nastavnik M. Kovač red sv. Save V. stopnje, nastavnik S. Jur-dana red sv. Save V. stopnje. Šolski pouk se je zaključil 10. junija 1930, tega dne sc je vršila tudi zaključna konferenca. Letna izpričevala so sc razdelila, oziroma razposlala na Vidov dan, dne 28. junija 1930. Izpremembe v učiteljskem zboru To šolsko leto so sc vršile v učiteljskem zboru razne izpremembe. V preteklem letu je na tem zavodu delujoči suplent J. Prezelj z odlokom min. trg. in ind. z dne 14. avg. 1929 (br. 21941/1 N) bil premeščen na drž. trg. akademijo v Ljubljani. Z odlokom min. trg. in ind. z dne 17. avg. 1929 (br. 1. 22646/0) pa je bil vrnjen na tukajšnji zavod dotlej na ljubljanski dvorazr. trg. šoli službujoči učitelj Maks Kovač. Na novo je prišel na zavod dr. Vladimir Kralj, dotlej suplent na drž. realni gimnaziji v Mariboru, na drž. trg. akademijo premeščen z odlokom min. trg. in ind. z dne 10. okt. 1929 1, br. 29335/0. Honorarnega nastavnika dr. R. Rutarja je ministrstvo trg. in ind. imenovalo z odlokom z dne 17. okt. 1929 (1. br. 26448) za stalnega honorarnega nastavnika. V tej zvezi je omeniti še razne prevedbe osobja, ki so se izvršile v tem šolskem letu. Z odlokom min. trg. in ind. z dne 25. dec. 1929, 1. br. 34899/0 je bil preveden ravnatelj M. Dolenec kot direktor v 4. skup., I. kat., 7. stop. osn. plače. Z odlokom istega dne 1. br. 34896/0 je bil preveden prof J. Čopič kot profesor v 6. skup., 1. kat., 6. stop. osn. plače. Z odlokom istega dne 1. br. 34897/0 je bil preveden prof. Alojz Struna kot profesor v 8. skup., I. kat., 3. stop. osn. plače. Suplenta J. Šilc in dr. VI. Kralj sta bila prevedena z odi. istega dne 1. br. 34898/N in 1. br. 34895/N kot suplenta 9. skup., 1. kat., 1. stop. osn. plače. Učiteljski zbor v šolskem letu 1929/30 Tek. štev. j Ime, priimek in značaj Kategorija 1 Skupina Stopnja Kaj je predaval Št. ted. ur 1 Razrednik 1 Pri- pomba l Dolenec Matej, direktor i. 4. 7. I. polletje: fiziko v I (3) II. polletje: 3 2 Čopič Jožko, profesor l. 6. 6. francoščino v I (4), 11 (4), III (3). IVa (3) in IVb (3) 17 IVb 1 3 Jurdana Srečko, predm. učitelj n. 1. 10. srbohrvaščino v I (2), 11 (2), III (2). IVa (2). IVb (2) zgodovino v 1 (2) in 11 (2) 14 4 Ur. Kralj Vlad., suplcnt I. 9. ]. slovenščino v I (3), !I (3), IVa (4), IVb (4) 15 5 Kovač Maks, predm. učitelj li. 1. JO nemščino v II (4). III (4). III (3). IVa (3) in IVb (3) strojepisje v IVa (4) in IVb (4) 20 6 Mirk Vasilij, kontr. nastavnik — — — ekonomski zemljepis v I (2) II (2). III (2), IVa (2). IVb (2), zgodovino v 111 (2). IVa (2) in IVb (2), k or e s-pondenco v 11 (2) in III (2) 20 III Varuh ■einljcpisne iu zgodovinske zbirko 7 Rakuša Rudolf, predm. učitelj II. 2. 6. matematiko v 1 (3), trg. računstvo v I (3) nemščino v I (4). stenografijo v I (2), 11 (1). 111 (1). IVa (l), IVb (1), lepopis v I (1) in v II (1) I Varuh učiteljske knjižnice 8 Dr. Rutar Rud., »talni hon. nastavnik — — — trgovinstvo v II (2). trg. pravo v III (3) menično pravo v IVa (2), IVb (2) narodno gospodarstvo v III (2). IVa (3). IVb (3) knjigovodstvo v III (3) 20 ; 9 Struna Alojz, profesor l. 8. 3. trgovinstvo v I (2), knjigovodstvo v IVa (4). IVb (4), korespondenca v IVa (2), IVb (2), trg. računstvo v IVa (3). IVb (3) 20 IVa Vodja dijaške zadruge 10 Sile Jožko, suplent I. 9. 1. matematiko v II (2) knjigovodstvo v II (4) trg. računstvo v III (3) politično računstvo v III (2), IVa (2) in IVb (2) 15 II Poslovodja 11 Škof Fran, predm. učitelj li 2. 7. kemijo v I (2), II (2). III (2). fiziko 11. polletje v 1 (3) blagoznanstvo v 111 (2). IVa (3). IVb (3) tre. računstvo v II (3) 20 Varuh fizikalne, kemijske in hlugozntuistv. zbirke Sluga: Zorč Fran, služitelj v 1. skupini, 8. stopnji, Statistika učencev za šolsko leto 1929/30 o CD O o CO CD CN pajzej ofeffAKuod CN CN o CN O) CN CO CO CO CO CN CO CO o D9A Ul JOJ \Z O) 00 CD 10 CN 00 o o o co 00 o CN Ol co o co o CN LO m|wilMalo življenje«. (Černe). J. Jurčič: »Med dvema stoloma«. (Čuček). J. Trdina: »Sprehodi po Beli Krajini«. (Duh). Dr. Ivan Pregelj: »Božji mejniki«. (Grlec). Seliškar: »Rudi«. (Hartman). J. Kersnik: »Testament«. (Hervatiu). J. Jurčič: »Doktor Zober«. (Horaček). France Bevk: »Krvavi jezdeci«. (Huldtales). J. Kersinik: »Agitator«. (Jazbec). J. Jurčič: »Ponarejeni bankovci«. (Jug). J. Jeranov: »Žrtev zlata«. (Jurca). Fran Govekar: »Olga«. (Klojčnik). J. Trdina: »IX. zvezek«. (Klubička). Dr. Ivan Tavčar: »Mrtva srca«. (Kompare). Ivan Cankar: »Zgodbe iz doline Šentflorjanske«. (Korošec). J. Stritar: »Sodnikovi«. (Kotnik). J. Kersnik: »Cyklamen«. (Kronvogel). Ivan Cankar: »Križ na gori«. (Lahovnik). Ivan Cankar: »Martin Kačur«. (Legat). J. Jurčič: »Deseti brat«. (Lenart). Ivain Cankar: »Troje povesti« in »Kurent«. (Ličen). Ivan Cankar: »Knpanova kobila«- (Lobnik). J. Jurčič: (»Cvet in sad«. (Marguč). Ivan Cankar: »Jakob Ruda« in »Popotovanje Nikolaja Nikiča«. (Mlaker). Dr. Ivan Tavčar: III. zvezek. (Pečovnik). Rado Murnik: »Matajev Matija«. (Petauer)-Ivan Cankar: »Tujci«. (Petovar). Ivan Cankar: »Vinjete«. (Piki). Dr. Ivan Lah: »Brambovci«. (Plesničar). Milan Pugelj: »Zbrani spisi«. (Puppis). Angelo Cerkvenik: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . .« (Purkeljc). Dr. Ivair« Šorli: »Človek in pol«. (Radej). J. Jurčič: »Martin Krpan«. (Retzer). Aškerčeve poezije. (Žigart). Levstikove pesmi. (Šinigoj). Ksaver Meško: »Listki«. (Šipoš). Franc Jaklič: »»V graščinskem jarmu«. (Škarabot). J. Jurčič: »Domen«. (Taler). F. S. Finžgar: »Sama«. (Urbas). Dr. Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«. (Vitez). Ksaver Meško: »Kam plovemo . •.« (Vošnik). IV. a-lctnik. S. Gregorčič. (Bezjak) J. Stritar: »Zorin«. (Bohte) Gozdovništvo. (Cejan) J. Trdina: »Bahovi huzarji in Iliri«. (Cimperman) J. Trdina: »Bajke in povesti«. VII. zv- (Čeh) Iv. Cankar: »Kralj na Betajnovi«. (Druškovič) Iv. Cankar: »Tujci«. (Gvardiančič) Svetovno gospodarstvo. (Iršič) Razvoj elektrotehnike. (Jarh) O podmornicah. (Kaudek) O zepelinih. (Korošec) Kitajska. (Korinek) Moderna pisarna. (Košuta) Iv. Cankar. (Leskovšek) O jezikih, ki jih nihče ne govori. (Macun) Pomen in uloga trgovca v nar. gospodarstvu. (Ozmec) Društvo narodov. (Pallaš) Bankarstvo. (Perin) O reklami. (Strajnar) Razvoj slovanske glasbe. (Šoštarič) J. Trdina: »Bajke in povesti«, VI- in VIII. zv. (Turk) IV. b-letnik. J. Jurčič: »Deseti brat«. (Bcrstovšek) Ks. Meško: »Ob tihih večerih«. (Borlak) Iv. Cankar: »Križ na gori«- (Brečko) Iv. Tavčar: »Otok in Struga«. (Gabrijel) J. Trdina: »Bajke in povesti«, III. zv. (Hudales) J. Kersnik: »Testament«. (Kaiser) J- Trdina: »Bajke in povesti«, IV. zv. (Kamenšek) J. Mencinger: »Abadon«. (Kladnik) J. Kersnik: »Cyklamen« in »Agitator«. (Koršič) J. Jurčič: »Tihotapec«. (Kožuh) J. Jurčič: »Sosedov sin«. (Kuder) Iv. Tavčar: »Izza kongresa«. (Mešiček) Iv. Pregelj: »Tolminci«. (Meznarič) Fr. Erjavec: »Hudo brezno«. (Ornik) Iv- Tavčar: »Visoška kronika«. (Peklar) J. Jurčič: »Cvet in sad«. (Pinter) Iv. Tavčar: »Cvetje v jeseni«. (Rasberger) Iv. Cankar: »Na klancu«. (Senkovič) France Prešeren: »Krst pri Savici«. (Sever) D. Kette. (Smerdu) J. Jurčič: »Juri Kozjak« in »Rokovnjači«. (Stalcer) O. Župančič: »Veronika Deseniška«. (Tinta) J. Mencinger: »Hoja na Triglav«. (Urbas) Iv. Cankar: »Oospa Judit«. (Vodeb) Iv. Cankar: »Podobe iz sanj«. (Zakotnik) Knjižnice Stanje koncern šolskega leta 1929-1930: a) učiteljska knjižnica: 783 knjig; b) zabavna (dijaška) knjižnica: 147 knjig; c) podporna knjižnica: 91 knjig. V šolskem letu 1929-1930 so se za učiteljsko knjižnico nabavile naslednje knjige: Beletristika: O. Župančič, Naša beseda. — S. Jenko, Zbrani spisi. — Levstikovi zbrani spisi, 1—V. — Ž. Stepanovič, Za jedin-stvo i slobodu. — R. Maister, Kitica mojih. — M. Žnuderl, Človek \i samote. Jezikoslovje: Dr. Šamšalovič, Njemačko-hrv.-srp. i Hrv.-srp.-Njemački rječnik. — Bradač, Slov.-nemški slovar. — E. Curtius, Die literarischen Wegbereiter des neuen Frankreichs. — Pravopisno uputstvo. — Dr. J. Qlonar, Poučni slovar, 1—5. — Meyers Lexikon, X.—XI. Bd. — J. Čada, Commerce et term. Com. II. — F. Sturm, Grammaire francaise. — Dimitrijevič, Franc, trg. korespondeneija. Zgodovina, zemljepis, nac. ekonomija, matematika, trg. računstvo, knjigovodstvo, dopisje: Dr. Lazarevič, Zahtevi agraraca 1 naša industrija. — D. Nikolič, Osnovi narodne ekonomije. — A. Gav- rilovič, Jugoslawiens Entstehung. —• Dr. Mal, Zgodovina slovenskega naroda. — Windisclier, Na gospodarskih ogledih po Sloveniji. Komerciaiistika, matematika Dr. Nedeljkovič, Osnovi političke ekonomije. — M. Brezigar, Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. — Dr. A. Hesse, Allg. Volkswirtschaftslehre, Volkswirtschaftspolitik. — Sv. Jovanovič, Deutsche Handelskorrespondenz. —- C. Nikolič, Cariništvo. — D. Nikolič, Nauka o financijama. — Dr. A. Gosar, Narodnogospodarski eseji. — Todorovič, Politička raču-nica IV. — Kalidjerčič, Trg. dvostavno knjigovodstvo. — A. Schirmer, Bessere Briefe — bessere Geschäfte. •— Schirmer, Mahnbriefe, die Geld bringen. — Dimitrijevič, Nem. korespondencija. — R. Winkler, Kapitalsnot und Geschäftskrisen. — J. Nertinger, Die Ermittelung des Geschäftsgewinnes. — H. Meyerheim, Rationelles Buchführen. — H. Geffers, Die Technik der Zwischenbilanzen. — W. Brielan, Kalkulation im Fabriksbetriebe. — E. Kessler, Buchführung und Kapitaldelikte. — Ziegler, Buchhaltungsaufgaben und Lösungen. — Dr. Račič, Financijska znanost. — Schiller-Barta, Lehrbuch der Buchhaltung. Zakonodajstvo: Dr. Lj. Tomašič, Pomorsko pravo. — Dr. J. Vr-banovič, Čekovno pravo. — Dr. Vrbanič, Mjenično pravo. — Dr. Fr. Ogrin, Državoznanstvo. — Dr. Pirkmajer, Državljanstvo kraljevine SHS. — Allg. Handelsgesetzbuch. — Gaspavič, Osnovi menič-nog prava. — Občni državljanski zakonik. — Zakon o državljanstvu. — Glasnik stručnc nastave. Časopisi iti revije: Trgovski list. — Trgovački tovariš. — Internationale Zeitschrift für kaufmännisches Bildungswesen. — Ban-karstvo. — Aufwärts. — Ljubljanski zvon. — Dom in svet. — Mladika. — Nova Evropa. — Planinski vestnik. — Deutsche Stenographenzeitung. — Kurzschrift und Wissenschaft. — Zdravje. — Mentor. — Slovenski tisk. — Uradni list. Zbirka učil za zemljepis in zgodovino Zbirka obsega 1 globus s poševno zem. osjo, 1 reljefni globus, 1 učilo za ponazoritev dnevnih lokov, 11 pripomočkov za kartografski pouk, 14 političnih zemljevidov, 12 antropogeografskih zemljevidov, 7 geografskih slik in 17 zemljevidov za pouk zgodovine. Izmed teli so v minulem šolskem letu prirastle le 3 tabele s slikami iz Meksike kot dar meksikanskega konzulata v Rimu. Kabinet za fiziko, kemijo, tehnologijo in blagoznanstvo Trgovska akademija razpolaga s posebno sobo za zbirke in aparate, ki služijo pri pouku fizike, kemije, tehnologije in blagoznan-stva. S temi je natrpana tudi mala predsobica, ki služi obenem kot laboratorij za preproste kemične preizkušnje in temnica za fotogra-fično razvijanje in preizkušnje projekcijskih slik in mikroprojekcij. Razen tega je ena šolskih sob urejena za projekcijsko oz. filmsko predvajanje. Največ se pa uporablja projekcijski aparat za diapozitive na steklenih ploščah in mali projekcijski aparat »Rothschloss« za projekcijske filme s serijami predavanj. Zbirke same vsebujejo: 1. Fizikalnih aparatov ....................................38 2. Aparatov za kemijo......................................67 3. Zbirk za kemijo, kemično in mehanično tehnologijo in blagoznanstvo...................................19 4. Projekcijskih slik.....................................650 5. Projekc. filmov »Rothschloss« ..........................50 6. Tehnoloških in mikrosk. slik..........................56 7. Stereoskopičnih slik....................................37 8. Vzorčnih knjig ......................................... 1 9. Mikroskopičnih preparatov...............................60 10. Ambulančna omarica....................................... 1 11. Raznih rudnin, kamenin in okamenin.......................30 predal. Podaritve Ravnateljstvo drž. trg. akademije je sprejelo v šol. letu 1929/30 za svoje gojence in za šolski pouk naslednja darila: 1. Novak-Popovič i dr. Dušan Mičič: Naša domača privreda. (3 izvode.) Delo je darovala tvrdka Jovan T. Markovič, Beograd. 2. Antologija srpske ratne lirike 1912—1922. (11 izvodov.) Da- rovalo Udruženje rezervnih oficira i ratnika, Beograd. 3. Bilančno poročilo Ljubljanske kred. banke za 1. 1929. Dar Lj. kred. banke. 4. Bilančno poročilo Mestne hranilnice v Mariboru za 1. 1929. Dar Mestne hran. v Mariboru. 5. Bilančno poročilo Posojilnice v Mariboru za 1. 1929. Dar Po- sojilnice v Mariboru. 6. Na gospodarskih ogledih po Sloveniji. Dar Zbornice za tr- govino, obrt in industrijo, ki pošilja tudi redno svoje zapisnike zborničnih sej. 7. Ljubljanski velesejem. Ob desetletnici 1921/30. Darovala uprava ljubljanskega velesejma. 8. Aparat »Taylorix« za Taylor je v sistem knjigovodstva. Po- darilo zastopstvo »Taylorix«-organizacije za Jugoslavijo. Vsem darovalcem bodi to pot ponovno izrečena zahvala. Denarne podpore Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je naklonila v tekočem šol. letu 5 ustanov po 5U0 Din, ki so sc podelile naslednjim učenkam in učencem: II. letnik: Irma Pacher in Olga Kenda; III. letnik: Milena An-čič; IV.-a letnik: Anton Čeh; IV.-b letnik: Nada Hudales. Seznam učnih knjig Slovenščina. Dr. Ivan Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana 1921). Jugoslovanska knjigarna. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. 1. del. Ljubljana 1920. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. II. del. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. III. del. Ljubljana 1925. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. Anton Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Prevalji 1921. Družba sv. Mohorja. Srbohrvaščina. Berič—1. R. Dimitrijevič: Srpska čitanka za trgov, i stručne škole (srp.). Beograd. Knjižarnica Rajkoviča i Du-koviča. — Josip Bačič: Udžbenik hrv. ili srp. jezika (hrv.) Ljubljana 1924. Učiteljska tiskarna. — Dr. T. Maretič: Hrv. ili srp. gramatika (hrv.) Beograd 1928.Knjižarnica Geze Kona. — Dr. Dragutin Prohaska: Pregled hrv. i srp. književnosti i ogledi (hrv.) Zagreb 1923. Hrv. štamp. zavod. — Petračič-Zagoda: Hrvatska čitanka za višje razrede srednj. škola (hrv.) Zagreb 1924. Društvo hrv. srednjoškol. profesora. Francoščina. Dr. L. Sturm: Francoska vadnica. 1. del. Ljubljana 1926. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. F. Sturm: Francoska vadnica. II. del. Ljubljana 1922. Jugoslovanska knjigarna. — Dr. F. Sturm: Francoska vadnica. III. del. Ljubljana 1923. Profesorsko društvo. — Dr. F. Sturm: Francoska vadnica. IV. del. Ljubljana 1924. Profesorsko društvo. — Dr. J. Adaniovič: Franc, čitanka za višje razrede srednjih škola (hrv.) Zagreb 1925. Zaloga šolskili knjig. 1. Dimitrijevi«;: Franc. trg. korespondencija (srp.) Beograd 1927. Geza Kon. Nemščina. Dr. Br. Tkalčič: Njemačka čitanka za prvi i drugi razred trg. akad. (hrv.) Zagreb 1920. Hrv. štanip. zavod. Matematika. BI. Matek: Aritmetika in algebra. Ljubljana 1910. Katoliška knjigarna. — Matek-Mazi: Geometrija. Ljubljana 1910. Katoliška knjigarna. — Dr. Stjepan Mohorovičič: Kratka uputa u pol. aritmetiki!. Zagreb 1923. Bibliografski zavod. — Dr. Stjepan Mo-Iiorovičič: Pomočne tablice. Zagreb 1923. Bibliografski zavod. — Matek-Zupančič: Aritmetika in algebra. Ljubljana 1910. Katoliška knjigarna. — A. Sodnik: Logaritmi. Ljubljana 1925. Jugoslovanska knjigarna. Trg. računstvo. Albert Sič: Trg. računstvo za dvorazredne trg. šole. L, II. d. Ljubljana 1921. Kleinmayer & Bamberg. - Albert Sič: Računske naloge za trg. šole. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskili knjig. — 1. Šulentič: Trg. aritmetika za trg. akad. Zagreb 1924. Hrv. štamp. zavod. — Dr. D. Karlovič: Praktične vježbe iz trg. aritmetike. 1., II. Zagreb 1926. — Agatlion Marsič: Trg. aritmetika. Zagreb 1928. St. Kugli. Trgovinstvo. Agatlion Marsič: Nauka o trgovini. Zagreb 1926. St. Kugli. Korespondenca. A. Kleibl—I. Vole: Trg. korespondenca. Ljubljana 1920. Sl. trg. društvo »Merkur«. — H. Podkrajšek: Spisje. Ljubljana 1923. Kr. zaloga šolskili knjig. — D. Šulentič: Trg. dopisi vanje. Zagreb 1923. Štamp. zavod. — Al. in F. Sič: Trg. korespondenca. Ljubljana 1925. Sl. trg. društvo »Merkur«. Narodna ekonomija, trg. in menično pravo. Dr. S. Deželič: Pregled nauke o narodno gospodarstvu (hrv.) Zagreb 1923. Bebliograf. zavod. — Dr. V. Beloševič: Politička ekonomija (hrv.) Zagreb 1922. Štamp. jugosl. Kompasa. — Dr. M. Stražnicky: Predavanja iz trg. prava (hrv.) Zagreb 1926. Bebliograf. zavod. — Dr. I. Vrbanič: Mje-nično pravo kraljevine S. H. S. (hrv.) Zagreb 1926. Jugosl. štampa. — Dr. B. in S. Deželič: Mjenično pravo za školsku i svakidanju potreba (hrv.) Zagreb 1923. Jugosl. štampa. — Anton Kuder: Menično pravo s posebnim ozirom na trg. poslovanje in na važnejša menična prava večjih držav. Ljubljana 1921. Sl. trg. društvo »Merkur«. Rlagoznanstvo. Franc Verbič: Blagoznanstvo. I. del. Ljubljana 1922. Sr. zaloga šolskih knjig. — Franc Verbič: Blagoznanstvo. II. del. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih knjig. Kemija. Ing. M. Vladen: Anorganska kemija i kemijska tehnologija (hrv.) Zagreb 1924. Bibliogr. zavod. Ekonomska geografija. Filip Lukas: Ekonomska geografija. I. dio. Zagreb 1923. Štamp. kr. zemaljske vlade, (hrv.) — Eilip Lukas: Ekonomska geografija 11. dio (hrv.) Zagreb 1924. Stamp. kr. zemaljske vlade. —- Eilip Lukas: Geografija kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca (hrv.) Zagreb 1922. — Dr. Milan Senoa: Geografijski atlas (hrv.) St. Kusli. Zagreb. — Dr. Viktor Novak: Zemljepisni atlas kraljevine S. H. S. Ljubljana 1923. (slov.) Društvo slovenskih profesorjev. Ekonomska zgodovina. Milorad n. Derič: Opšta istorija trgovine. I. deo (stari i srednji vek). Beograd 1923. Geča Koti. (srp.) — Milorad N. Derič: Opšta istorija trgovine. II. deo (novi vek). Beograd 1923. Geča Kon. (srp.) — Milorad N. Derič: Opšta istorija trgovine, 111. deo (najnoviji vek). Beograd 1926. Geča Kon. (srp.) — St. Stanojevič: Historijski atlas za opču i narodnu historiju. Zagreb 1925. Bibliografski zavod d. d. (srp.-hrv.) — Schubert-Schmidt: Historij-sko-geografski školski atlas. Priredio Augustin Dobrilovič. Zagreb. St. Kugli. Stenografija. Fr. Novak: Stenografija. 1. del. Ljubljana 1921. Jugoslovanska knjigarna. — Fr. Novak: Stenografija. II. del. Ljubljana 1922. Jugoslovanska knjigarna. — Adolf Robida: Slov. sten. čitanka. Ljubljana 1921. Jugoslovanska knjigarna. — Adolf Robida: Saino-znaki. Ljubljana 1921. Jugoslovanska knjigarna. Zaključni izpit Zaključni izpit se je pričel 12. junija 193Ü ob 7. uri dopoldne v prisotnosti ministrskega odposlanca šolskega nadzornika g. Mi-hajla Prešla. Izpraševalni odbor so sestavljali: ravnatelj g. M. Dolenec; g. J. Čopič, profesor; g. M. Struna, profesor; g. V. Mirk, kontrakt. nastavnik; g. dr. R. Rutar, honor. nastavnik; g. J. Sile in dr. VI. Kralj, suplenta; g. Fr. Skof in g. M. Kovač, predmetna učitelja. I. 12. junija 1930 se je vršil pismeni izpit iz slovenščine. Izpraše- valni odbor je izbral temo: Pomen morja za našo državo. II. 13. junija 1930 se je vršil pismeni izpit iz politične aritmetike. Izbrana je bila tema: 1. Na koliki iznos naraste glavnica Din 26.955.—, ki je naložena 10 let po 7%ni dek. obr. meri ter se ji letno zaračunava 2% upravnih stroškov. Učni načrt za državne trgovske akademije Predmet Razred J? [ p. I. II. III. IV. 3 C/} 1 Slovenski jezik 3 3 3 3 12 2 Srbsko-hrvatski jezik .... 2 2 2 2 8 3 Francoski jezik 4 4 3 3 14 i 4 Nemški jezik 4 4 4 4 16 5 Ekonomska geografija z nacionalno geografijo 2 2 2 2 8 | 6 Zgodovina trgovine z občo zgodovino 2 2 2 2 8 7 Matematika 3 2 — — 5 8 Politično računstvo .... — — 2 2 4 9 Trgovsko računstvo .... 3 3 3 3 12 10 Nauk o trgovini 2 2 — — 4 11 Korespondenca — 2 2 2 6 12 Knjigovodstvo s kontor. posli - 4 3 4 11 i 13 Menično, trgovsko in konkur-zno pravo 3 2 5 14 Narodna ekonomija s finančnimi vedami in carinstvom ____ . 2 3 5 15 Fizika 3 — — — 3 16 Kemija s tehnologijo .... 2 2 2 — 6 17 Blagoznanstvo — — 2 3 5 18 Lepopis 2 1 — — 3 19 Stenografija 2 1 1 1 5 Skupaj 34 34 36 36 140 2. Nekdo ima pravico na začasno koncem leta izplačljivo letno rento od Din 25.000 in isto zamenja za rento, ki se izplačuje koncem vsakega meseca. Koliko znaša nova renta pri 8% dek. obr. meri? 3. Koliki znesek mora plačati 28letna oseba, da si začetkom 50. leta zavaruje glavnico od Din 100.000. (Če bi preje umrla, zapade plačani znesek v korist zavarovalnega zavoda.) 4. Koliki znesek mora plačati 301etna oseba, da zavarovalni zavod izplača koncem onega leta, v katerem bi zavarovana oseba umrla, njenim dedičem Din 300.000.—, če zavod zahteva tri poizkusna leta (4% dek.). 5. Zakonska dvojica si želi z vplačevanjem premij, ki jili bo plačevala začetkom vsakega leta, zavarovati v slučaju doživetja 20. leta po sklenjenem dogovoru glavnico od Din 500.000.—; če pa umrje med tem le eden od dvojice, propadejo vse vplačane premije v korist zav. zavoda. Koliko znaša vsakoletna premija, če je mož star 29 let in žena 27 let. Izračunaj tudi rezervo koncem 5. leta (3'A% dek.). III. 14. junija se je vršil pismen izpit iz knjigovodstva. Izbrala se je tema: Inventar z dne 31. maja se glasi: Gotovina v blagajni..................................Din 29.600.— Zaloga blaga ........................................... 45.000.— Dolžniki: A. Poš, Maribor......................................... 5.400.— Srečko Robič, Središče.................................. 7.400.— Oprava trgovine, gl. posebni popis...................... 12.720.— Upnik: I. Kenda, Ljubljana.................................... 13.050.— Trate: per 20. junija, izdaj. I. Kenda, Ljubljana Din 4.320.—, izdana 1. V., per 31. julija, izdaj. F. Majer, Maribor „ 5.200.—, izdana 15. V. Računaj 12% diskont in zaokroži na Din! Čisto premoženje sc razdeli med družabnika A in B na polovico. Na podlagi inventarja sestavi bilanco, otvori amerik. dnevnik, saldakonti ter skontro trat, rimes in valut. Sledeče poslovne slučaje vknjiži v gori navedene knjige ter napravi zaključek koncem meseca! Mesec junij 1930. 1. Družabnik A dvigne za lastno uporabo . . . Din 2.300.— Družabnik B dvigne za lastno uporabo ... „ 3.000.— 2. Za nabavo pisalnega stroja plačajo .................... 5.500.— 4. I. Kenda, Ljubljana, sporoča, da je trasiral na firmo ................................................„ 5.000.— o) Obrtna banka, per 31. VII. 6. A. Pošu, tu, sc proda blago za . . . Din 12.600.— va 3 mes. 9. Od 1. Kende, Ljubljana, prejm. blaga za Din 24.000.— va 4 mes. Za dovoz blaga plačajo.......................... 150.— fakturnega zneska nakažejo fi s položnico po odbitju 2% skonta. 12. A. Poš, tu, plača a conto..........................Din 2.300.— v gotovini. 15. I. Druškoviču, Slovenjgradec, prodajo blaga za proti akceptu per 15. Vlil. o/l. 18. Srečko Robič, Središče, pošlje v dobropis svo- jega računa menico za ................................. per 15. VII. n/K. Jančiča, tu, in Kč 350.—. Za menico za pripoznajo per dospetek, Kč pa mu računajo po ..................................„ 19. Za zavarovalnino pri OUZD plačajo s položnico 21. Plačajo dne 20. dospeli akcept........................... 24. Robiču pošljejo blaga za Din 20.000.— na 3 mes. 28. Na Robiča trasirajo Din 6000.—. Kenda per 31. 8. 30. Menico, izdano na Robiča, pošljejo Kendi v dobropis. 30. Za razne poslovne stroške plačajo..................Din 850.— 30. Pomočniku plačajo......................................... 3.000.— V zaključnem inventarju se računa zaloga blaga ,, 42.500.— Pri opravi napravi 5% odpis! Rimese in trate se diskontirajo z 12%, vloge in dvigi se obrestujejo po 12% p. a. Vloge so spremenljive. Čisti dobiček se razdeli na enake dele. IV. 16. junija 1930 se je vršil pismen izpit iz trg. računstva. Izbrala se je tema: 1. V Londonu notira srebro na borzi 18 d, kaki ceni odgovarja v Zagrebu pri tečaju 274.85? 2. Kaka je cena sladkorju na Dunaju, če notira Dunaj: v Parizu 241 devizo Pariz 27.77^ av 6% v Londonu '/» M sh/d devizo London 34.43 av 6% v New Yorku 1.64 devizo New York 706.50 av 6% 3. Zaključi sledeči kontokorent po francoskem načinu dne 30. junija, prekodobne postavke, 12%—5% obresti, 4% provizija iz salda obr. štev. kakor obresti ter Din 1.50 stroškov od postavke. 16.000.— 2.000.— 167.50 53.— 4320.- D e b c t. 1.1. za saldo 31. 12............................................Din 24.S90,— 6. 3. za nakaz. 6. 3.............................................. 8.720.— 29. 5. za nakaz. 29. 5.................................... 12.698.40 11. 6. za trato 15. 8..................................... 16.780 — Kredit. 17. 1. za vplačilo 19. 1.........................................Din 15.600.— 16. 2. za remeso 17. 2...................................... 12.930.50 20. 4. za efekte 20. 4....................................„ 10.435.— 1.1 6. za vplač. 15. 6....................................... 12.740.— 27. 6. za rimeso 3. 8....................................... 7.432.80 4. V Londonu se proda zlat komad, ki telita fr. funtov 6.375, čistine W 3„2 po tečaju 84/11 sh/d; koliko se dobi zanj, ako se računa še V8% ctg.? 5. Praga pošlje 7. sept. Dunaju obračun o nakupu for 70.000 4% posojila mesta Ustje ä 62.— (kup. 1. IV. in 1. X.) pretvornik 1 for = 2 Kč. P 20.000.— per 10. nov. na Budimpešto ä 589.12 5% diskont K-7oo ctg. 30 delnic. Škoda ä 1848.— in proda Kč. 80 000.— 6% invest. posojila ä 87.- kuponi 1. lil. in 1. IX. Saldo se izravna s čekom na Dunaj po tečaju 475.82 av, 1/2%o ctg.; poleg 'Aal«u ctg., 2°/»o proviz. in davka pri efektih si računa Praga še 3"/"" provizijo od debetne strani in Kč. 24.— stroškov. V. 17. junija 1930 se je vršil pismeni izpit iz trg. dopisja. Izbrala se je tema: Branko Mejovšek, Maribor, otvori s 1. majem v Tattenbachovi ulici 13, trgovino s premogom in drvmi ter obvesti o tem z okrožnico konzumente. Na zalogi bo vedno imel premog vseli vrst, suha, žagana in sekana drva, koks, oglje itd.; pri nakupu najmanj 1 tone znaten popust in brezplačna dostavitev na dom. 5. maja prosi podružnico Ljubljanske kreditne banke za pogoje za otvoritev kontokorentnega kredita do Din 150.000.—. 7. maja mu sporoči banka, da so njeni kontokorentni pogoji razvidni iz priloženega sindikatnega dogovora bank. Kredit pa mu dovoli proti predložitvi bianko menice s tremi dobrimi podpisi. 9. maja potrdi Mejovšek na posebni tiskovini, da soglaša s pogoji in prilaga bianko menico s 3 podpisi. 28. maja naroča Mejovšek banki, da nakaže firmi Freres Vau-girard, Marseille, fr. Frs 6.780.—- na podlagi priloženih dokumentov. 1. junija sporoča banka Mejovšku, da je izvršila naročilo ter računala Frs po 222.56, 18 Din stroškov ter 3%» provizijo. VI. 18. junija 1930 sc je vršil pismeni izpit iz francoskega in nemškega jezika. Izpraševalni odbor jc izbral iz francoščine: 1. L y o n, 8. junija 1930. Gospod Charles Lenoir, Paris. Potrjujemo prejem Vašega včerajšnjega telegrama: Prodajte 20 akcij Panama. Bilo nam je nemogoče ugoditi Vašemu telegrafskemu nalogu. Istočasno Vam potrjujemo svoj današnji telegram, s katerim Vas prosimo, da prodaste jutri pod najboljšimi pogoji: 25 akcij Gaz 1887. V pričakovanju Vašega telegrafskega odgovora Vas prosimo, da sprejmete izraze našega odličnega spoštovanja. Albert Bidet Frercs. 2. LA M ORT D’UN CHIEN. Un groupe tout ä 1’heure etait la sur la greve, Regardant quelque cliose ä terre. »Un cliien qui creve! M'ont crie des enfants; voilä tout ce que c’est«. Et j’ai vu sous leurs pieds un vieux chien qui gisait, L’Ocean lui jetait Fecurne de ses lames. »Voila trois jours qu’il est ainsi, disaient des femmes, On a beau lui parier, il n’ouvre pas les yeux. — Son maitre est un marin absent«, disait un vieux. Un pilote, passant la tete a sa fenetre, A repris: »Ce cliien meurt de ne plus voir son maitre. Justement le bateau vient d’entrer dans le port; Le maitre va venir, mais le cliien sera mort.« Je me suis arrete pres de la triste bete, Qui, sourde, ne bougeant ni le corps ni la tete, Les yeux fermes, semblait morte sur le pave. Comme le soir tombait, le maitre est arrive, Vieux liii-meine; et hatant son pas que 1’age casse, A murmure le nom de son chien ä voix basse. Alors rouvrant ses yeux pleins d’ombre, extenue, Le chien a regarde son maitre, a remue Une derniere fois sa pauvre vieille queue, Puis il est mort... Victor Hugo. Les quatre Vents de 1’Esprit. Handelskorrespondenz. 1. üset Miloš, Maribor, Gosposka ulica 3, ersucht am 15. X. F. Prinčič, Celje, den Betrag seiner am 20. X. fällig werdenden Rechnung von Din 4.870.30 auf sein Konto bei der Trgovska banka, dort, zu erlegen. a) Zahlungsauftrag des Oset am 15. X. b) Ausführungsanzeige des Prinčič am 20. X. 2. Vreže Ivan, Ljubljana, Kongresni trg 6, mahnt mit Brief v. 16. II. Eduard ?ega, Maribor, Aleksandrova cesta 6, an die Bezahlung seiner Rechnung von Din 980.— vom 30. IX. v. J., die schon am 30. 1. fällig gewesen ist. a) Mahnbrief am 16. II. b) Antwort am 18. II. Übersendung des Betrages mittels Postanweisung. 3. Verkaufen heißt Wissen. Ein alter Negerspruch lautet: »Wer einen Hund abrichten will, muß mehr wissen als der Hund«. Dieser Spruch gilt ebenso für die Verkaufskunst wie für Hunde-dressur. »Wer Ware verkaufen will, muß von der Ware mehr verstehen als der Käufer.« Ein tüchtiger Inseratenagent besuchte einen Fabrikanten und wollte ihn überreden, seine Fabrikate in der Zeitung anzukündigen. »Ich verdiene ja nichts an dieser Ware«, sagte der Fabrikant. »Die Nachfrage ist klein. Ich habe kein Geld, um Reklame zu machen. Der Zeitungsagent kannte den Markt. Er setzte auseinander, daß es nicht schwer sei, die Nachfrage wachzurufen. Er wies nach, daß für diese Ware derzeit kein Bedarf vorhanden sei. Das Publikum muß erst zum Gebrauche erzogen werden. Der Fabrikant begann für seine Erzeugnisse Reklame zu machen. Sein Umsatz stieg. Der Inseratenagent kannte also die Möglichkeit für den Verkauf dieser Erzeugnisse besser als der Fabrikant selbst. Ein anderes Beispiel. Der Vertreter einer großen Londoner Druckerei versteht das Druckergeschäft wirklich gründlich. Er macht den Firmen gute Vorschläge, wie sie ihre Waren anzubieten haben. Er besieht die Sache vom Standpunkt der Firma. Er weiß mehr von der Verwendung von Drucksorten als die Firma, die er besucht. Er macht ein gutes Geschäft. Was er sagt, ist Wissen und nicht Überredungskunst. Seine Erfahrung sagt ihm, daß praktische Vorschläge mehr überzeugen als die besten Reden. 23. junija so se pričeli ustni izpiti, ki so trajali do 27. junija popoldne. Od 47 učencev(enk) obeh zadnjih razredov je bilo pripušče-nih k zaključnemu izpitu samo 33, učenka Kuranda se radi bolehnosti ni prijavila. Od 33 učencev so razen dveh vsi opravili izpit, in sicer z naslednjimi uspehi: a) Z odlični m u s p e h o m: Dušan Cejan, Alojz Macun, Aleksander Pallaš, Rosanda Ras-berger in Herta Urbas. b) S prav dobri m uspe h o m: Anica Verstovšek, Maks Bolite, Martin Čeli, Konrad Iršič, Marija Kladnik, Josip Korošec, Ida Koršič, Maja Mešiček, Josip Ozmec, Zvezdana Vodeb. c) Z dobrim uspe h o m : Franc Bezjak, Josip Druškovič, Lojzka Gabrijel, Nada Hudales, Stanko Jarh, Leopold Kaudek, Rudolf Košuta, Kristina Meznarič, Marija Ornik, Vlasta Senkovič, Danica Sever, August Turk in Jožica Zakotnik. d) Z zadostni m uspe h o m: Ljuboinira Borlak, Vlad. Gvardijančič, Alojzija Stalcer Odklonjeni za tri mesece iz ekon. geografije: Štefka Kaiser in Ljubica Smerdu. Naznanilo za prihodnje šolsko leto po »Pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih akademijah.« Čl. 11. Vpisovanje sc vrši 1., 2. in 3. septembra. Cl. 22. V 1. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (realčne) razrede. Učcnci, ki so dovršili meščansko šolo s končnim izpitom, se lahko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 58., 59. in 60. tega pravilnika. Čl. 23. Pri vpisu v I. letnik položi učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem sc vpiše, 14 do 17 let. Čl. 24. Učencc mora biti iz okoliša šole, v katerem se hoče vpisati. Žele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev. Čl. 25. Kr. banska uprava smo dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do dne 15. septembra. Po tem roku sc ne sme nihče več vpisati. Čl. 26. V enem letniku ne sme biti nad 40 učeuccv. Čl. 28. V višje letnike sc sprejemajo vsi učenci iste akademije, ki so uspešno dovršili predliodni letnik. Čl. 52. Popravljalni izpiti se opravljajo a) za prvi letnik dne 26. in 27. avgusta, b) za drugi letnik 28. in 29. avgusta, c) za III. in IV. letnik dne 30. in 31. avgusta. Čl. 58. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit po čl. 22 tega pravilnika iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda. Čl. 59. Dopolnilni izpit jc pismen in usten. Iz zgodovine in zemljepisa se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa sc opravljata pismeni in ustni. Čl. 60. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega honorarja, 80 Din vsakemu članu izpraševalnc komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit. O p o m b a k č 1. 23.: Absolventi(inje) srednjih šol se prijavljajo ustno ali pismeno. Pismenih prijav ni treba kolkovati. Priglašenci(enke) meščanskih šol morajo predložiti prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnje teh priglašencev(enk) morajo biti kolkovane s petdinarskim kolkom, priložen pa mora biti še kolek za 20 Din. Tisk Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. — Odgovarja ravnatelj Stunko Detelu