Dopisi. Iz Velike nedelje. (Društvo.) Katoliško slovensko bralno društvo »Mir« je pri zborovanju dne 8. junija volilo gg.: Peter Skuhaia, župnika pri Veliki nedelji, pred&ednikom; Anton Jesih, oskrbnika pri Veliki Nedelji, podpredsednikom; Davorina Petek, Irgovca pri Vel. Nedelji, tajnikom; Ivana Veselič, posestnika v Sodincih, denarničarjem; Antona Kberl, uoitelja pri Veliki Nedelji, pevovodjem, ki je ob enem knjižničar; odborniki pa so gg.: .lakob Menhart, kaplan v Vel. Nedelji; .(urij Hebar, obč. predstojnik v Vel. Nedelji; Florijan Kuharič, obč. predstojnik na Lešnici in Jožef Erhartič, tesarski mojster v Sodincih. — Kljubu temu, da se je osnovalno zborovanje vršilo v delavnik, ko imajo kmetje na polju in gospodi v svojih pisarnah opravka, oglasilo se je nad 50 rednih udov in 10 ustanovnikov. Posebno nas je razveselila deputacija od Ormoške čitalnice in v njej se iinamo za blago podporo v prvi vrsti zahvaliti gg. dru. Ivanu Omulcu, J. Gomzi in Šimenu Kandriču. Iz Lituša v Savinjski dolini. (V pojasnjen j e.) V zadnjem dopisu iz Braslovč, pod naslovom: »Nekaj o živinoreji« je udrihnil dopisnik po Litušanih, kajti jasno se vidi, da mu ni bil namen živinoreja, temveč je dal duška svoji jezi. On poroča, da je imel živinozdravnik g. M. .Telovšek v Litušu govor o živinoreji in pravi: Le škoda, da je izvolil Lituš za tako iraenitno opravilo. Ne zagovarjam vseh Litušanov, pa tudi drugod ni vse tako čisto, kakor si morebiti dopisnik misli; marsikaj bi se lahko povedalo, pa tu ni prostora; toraj le pred svojim pragom pometajte smeti! Dalje pravi, da se je poduka vdeležilo tako malo živinorejcev, da bi jih na prste ene roke seštel. Nisem sicer Stel vdeležencev, pa bilo jih je gotbvo več, kakor 60. Omeniin samo štiri župane: iz Braslovč, Št. Martina na Paki, iz Mozirja in iz Polzele; pa tudi živinorejcev je bilo iz teh krajev veliko. Tako slabo vidi tedaj dopisnik; pa saj je najbrž le slišal kaj o poduku! Dalje pravi, zakaj je g. Jelovšek odločil ravno Lituš za svoj govor? Kar se tiče prvega uzroka, ki ga navaja, namreč osebnosti g. Jelovšeka, tega ne vem, le to vera, da gospod Jelovšek ni rekel niti ene besedice ne proti duhovščini niti proti cerkvi, ne v Litušu, ne pozneje v Malib Braslovčah. Kar se tiče pa drugega uzroka, poročal je dopisnik krivo. Nihče ni silil Litušanov in agitiral, kako naj volijo; oni so volili po lastnem prepričanji in po lastni volji. Dopisnik pa to reč meče g. .lelovšeku na rovaš, kar ni resnica; to labko spričajo vsi Litušani. (1. Jelovšek pa ni imel poduka samo v Litušu, ampak kmalo pozneje tudi v Malih Braslovčah in še drugod. Tudi ni lepo, da dopisnik oponaša kazen M. Puncerju; nihče ne ve in tudi dopisnik ne, kaj ga še čaka v prihodnjosli. Za svoj govor pa si ni gosp. živinozdravnik odločil Liluša sam, ampak odločilo ga je županstvo Braslovško zato, ker je Lituš ena večjih sosesk v občini, kjer se kmetovalci mnogo pečajo z živinorejo. Kakor se vidi, hotel je dopisnik tudi vrlo županstvo dregniti, ki mu je gotovo na poti. Toliko za zdaj, če ne bo miru, poverao še več. (Ne bode treba. Ured.) Od slovensko-nemške meje. (Spota.) NasvoT jem poslovanji sem prišel v Lilov vrh, od koder sc vije lepa cesta proti severu k Mariji Snežni. Srečal sem učenca, ki je šel nem mimo mene, kakor štrk. Jaz sem se ustavil in ga uprašal: »No, fantek, kako se reče, ako se kdo sreča?« »Ne znam slovenski«, odgovoril mi je v nemščini. Sedaj sem ga skusil nemški v tem olikali. Na to mi je dejal: »Ako se kateri sreča, moramo ga pozdraviti: »Guten Tag«, »guten Morgen«, »guten Abend«. »Je to vse?% uprašam ga zopet. Takrat me je debelo gledal. Ker nisem nič opravil, podučil sem ga, da za-nj, kakor za vsacega, je najlepši pozdrav: »Hvaljen bodi .lezus Kristus!« Koneno mi je rekel, da gre iz šole h Sladkega vrba. Toraj s šulvereinske šole, kjer čč. dubovniki nimajo nijednega upljiva. Častita duhovščina v Graureku je hvale vredna, ter skrbi na vse strani za verne oveice, jeden se celo učijo slovenščine, kar je prav : ako se mi moramo nemški učiti, na.j so pa drugi tudi slovensko uče! Tako duhovšuina lukaj ni kriva, ako so učenci neolikani, ker šulverein gotovo temu nasproliije, kar č. g. duhovniki cepijo v nježna srca. Tudi k šolskim sv. ntašam taki Sulvereinski otroci nikdar ne pridojo, ob nedeljali se pa taki paglavci že radi drugod potikajo, ker so navzeti tacega duha. Veliko perenospore je v takih šolah, in pri najboljši volji in dobrem škropljenju bo malo koristilo. Škoda za slovenski naraščaj pri takih šolah, ker se popolnoma pozgubi in izneveri slovenskemu rodu, na duši pa postanejo pravi ubožci. — Gez nekoliko časa srečam učenko, ki me lepo krščanski pozdravi, kar me je jako veselilo. Vprašam: »Deklica, od kod pa greS s šole?« »Od Marije Snežne.« »Tako, pridna si, tukaj imaš malo darilce«. nji rečem, in damji2 izvoda »Božiča«. Vidite, pri Mariji Snežni je druga odgoja, kjer so č. g. duhovniki tik šole. na kateri se blesti slovenski napis: »Šola«. Naj še omenim vrlega trgovca g. Jurija Sver pri Mariji Snežni; on ima pred očmi zagrizenih nemškutarjev in prenapetih Nemcev jedino slovenski napis, kljubu temu mu pa vendar trgovina gre izpod rok. Trikrat živel tak slovenski rojak in se priporoča v posnemanje, ter da ga mnogobrojno počastijo Slovenci v njegovi štacuni. Svoji k svojim! Iz St. Lenarta v Slov. goricah. (Z a v a r ovalnica.) V listu, dne 1. junija št. 22 od Sv. Ane, se je poročalo, da je Jak. Vogrinec v gor. Ročici luka.jšnjega okraja prejel le malo svoto odškodnine po njegovem požarn; katero je on na 700 fl. pri »Goncordia« zavaroval. Kakor smo iz zanesljivega izvira izvedeli, je še le žalostneje, sicer je »Concordia« škodo na 490 fl. precenila, toda noče izplačati, temveč reče: .1. Vogrinec nima trjatve nobene, ker je on imel zavarovano, posestvo pa je baje njegove žene! Ako ravno sta imela pošteno plačano, ne dobi ni mož ni žena. Treba jima bode vložiti tožbo proti »Concordia«. — V Brengovi ,je pogorelo dne 8. junija posestvo J. Beleca, katero je baje tudi pri »Concordia« zavarovano, a precenitve še do dnes ni bilo. Iz Slovenskih goric. (Slov. tiskovine.) Po naših krajih nekateri gosp. učitelji pišejo šolska naznanila le nemški, akoravno so tiskovine dvojezične, torej tudi za slovensko pisavo urejene. Ce se tukaj pri nas ne bi rabile slovenske tiskovine, mari jih naj rabijo na — Gorenjem Štajerskem ? Slovenski stariši bi naj nemško šolska naznanila vrnili učitelju in zahtevali slovensko! Mislimo, da slovenski otrok in njegov oče nista za pičico pametneja, če jima učitelj zapiše v naznanilo kakov »gut« namesto »dobro«. Nadejamo se, da bo to zadostovalo; zarad tega za zdaj ne navajamo nikakega kraja ali imena. S Huma pri Ornioži. (Cepljenje.) Pri nas se je vršilo v nedeljo dne 18. junija ob '/$ uri popoldne v društvenem vinogradu g. župana Martina Ivanušazeleno cepljenje ameriških trt pod vodstvom zelo izkušenega predsednika okrajnega vinorejskega društva, g. dr. Ivana Geršaka iz Ormoža. Udeležilo se je čez 40 vinorejcev s Huma in bližnjih vasij, in več učencev humske šole. Vsi navzoči so se zelo zanimali za to cepIjenje, katero je posebno spretno na tri načine pokazal gospod predsednik ter ljudstvo poučeval, kako si naj skrbijo za bodoče vinograde. Uže zvečer so se vsi navzoči, zahvaljujoč se za imeniten pouk, poslovili od gosp. predavatelja. —rn. Iz Marenberškega okraja. (Bukvo vezar.) Poteplje se okoli neki .Turij, češ, da je bukvovezar. Sam se imenuje v časih »lumpenpinter«. Opomnimo vsakega gospoda duhovnika, kakor tudi kmeta, naj mu ne da beliča naprej. Dva do trikrat prinese redno vezane knjige, a potem že prosi za nekatere goldinarje naproj in to pri vsakem, ki mu da kaj knjig za vezanje. Kedar že precej denarja najemlje od raznih Ijudij, izgine kakor kafra. Od Maribora do Marenberga jih je mnogo opeharil. Blagovolite ga nam naznaniti, radi bi mu pripomogli za nekaj dni kašo pihati.*) *) Na prošnjo večih gospodov to pbjavimo. Ured.