Ob obisku predsednika prezidija Trhovnega sovjeta ZSSR Leonida Iljiča Brežnjeva GLASOVA anorama KRANJ, 29. SEPTEMBRA 1962 — LETO II. — ŠT. 38 Kremeljske ure o Vsak dan točno o polnoči jale. Rod za rodom je sprem-ponese radio v vse dele ljal njihove udarce. Ko je šla Sovjetske zveze udarec stara Rusija v pozabo, jih je dvojnega zvona kremeljskih Peter zamenjal. S posebno ladjo so leta 1704 iz Holan-dije pripeljali nov mehanizem do Arhangelska, od tam pa na tridesetih 6aneh do Moskve. Potem jih je ustavil strel v burnih dneh oktobrske revolucije. Lenin je, ko se je leta 1918 nastanil v Kremlju, zapovedal, naj jih popravijo. V oktobru 1918. leta 6e je spet zaslišal zven kremeljskih zvonov. Udarce zvona so uglasili na Interna-cionalo. Cas je šel po novi poti. Glas kremeljskih ur potem ni več utihnil... DE2ELA KONTRASTOV Kremeljske ure so odbile nastanek nove države. Na zemljevidih 60 štiri črke - ZSSR - pokrile šestino zemeljske krogle. Enajst železnih magistral se sreča v Moskvi — z vseh krajev sveta. Po njih vozijo vozovi z napisi na belih tablah: Odesa, Murmansk, Aška-bad, Vladivostok, Tbilisi... Ogljen prah na njih priča o prevoženi poti in prostrano-sti dežele. Od Vladivostoka do Moskve je razdalja enaka kot pot ekvator - pol. Voz od Murmanska do Moskve prevozi prav tako razdaljo, kot je Sicilija oddaljena od Švedske. Mejne točke Sovjetske zveze so oddaljene druga od druge za toliko, da se na enem koncu dani, ko se drugje dela mrak. Ko je na Cu-kotki zjutraj ura 5, je na Bajkalskem jezeru polnoč, v Moskvi pa šele 7 zvečer. — Razkošna pomlad se prične v Uzbekistanu že v prvih tednih leta, potem pa se počasi pomika proti severu. Sele v maju v Moskvi zacveto prvi cvetovi. Do Sibirije pride komaj v juniju, medtem ko na Celjuskinskem rtu tedaj divji veter razbija ledene gore. Pet dni bi bilo potrebnih potniškemu letalu, da bi pri hitrosti 500 kilometrov na uro preletelo dežele SZ; to je pol Evrope in tretjino Azije. Na tem prostoru živi več kot 200* milijonov prebivavcev. Vsakih pet let se prebivav-stvo poveča približno za 20 milijonov. V sovjetskih šolah se učijo več kot sto različnih jezikov. Ti so različni kot preteklost posameznih narodov. V Gruziji so shranjeni spomeniki ljudske pismenosti, ki so nastale pred 15 stoletji — več kot 40 narodov pa je dobilo abecedo šele v času sovjetske države. Tudi po velikosti posameznih narodov je SZ dežela kontrastov. Medtem ko šteje ruski narod več kot 100 milijonov prebivavcev, so na Kavkazu narodi, ki živijo samo v enem naselju - aulu. PuLs vsega tega življenja narodov bije v Kremlju. Rdeča zastava na velikem kre-meljskem dvorcu simbolizira sedež vrhovne državne oblasti - VRHOVNEGA SOVJETA SZ. POLITIK IN VOJAK Dopisnik lista NIN pi e iz Moskve, da tako on kot tudi vsak drugi tuji dopisnik v SZ ne bo pozabil dramatičnega ma; s":ega zasedanja Vrhovnega sovjeta. -Premier Hruščov je prinesel v dvorano kup fotografij. Obrnil se je proti nabito polni novinarski galeriji in dejal, da bo nekaj pokazal. In pokazal je konec vohunskega poleta ameriškega pilota F. Powersa. Na istem zasedanju (7. maja) je bil za predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta izvoljen naš sedanji gost LEONID ILJIC BRE2NJEV. Z dolgim in toplim aplavzom so navzoči pozdravili četrtega po vrsti od nastanka SZ vvseruskega starešino«, kot so popularno nazivali prvega predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta Kalinjina. Triinpetdesetletni Brežnjev je zavzel mesto najvišjega predstavnika sovjetske države. Njegova življenjska pot je šla skupaj z razvojem Sovjeta. Rodil se je v Dnjeprodjer- žfnsku 1906. leU. Zrastel Je v krogu delavske družine. S 17 leti je postal komsomolec. Leta 1927 je zaključil šolan.'e tehnike. Komsamolske ideje je s svojega delovnega mesta prenesel na široko polje družbenega in političnega dela. Tridesetega leta je prakso spet zamenjal s knjigami na dnjeprodjeržinski metalurški fakulteti. Leto pozneje je postal član ranije, 4 leta nato pa je z diplomo inženirja zapustil fakultetno stavbo. Najprej se !a zaposlil v podjetju -»Fel "S Djeržinski«, potem pa je is strokovnjaka postal politik. L. 1937 je bil izvoljen za namestnika predsednika me t-nega izvršnega sovjeta Dnje-prodjeržins&a, leto dni kasneje pa je bil že vodja oddelka in sekretar dnjepro-djeržinskega oblastnega komiteja Partije. Vojna ga e premestila na drug kon.o dežele. Borbo za njen napredek je zamenjal z borbo proti sovražniku, ki je pretil e uničenjem. Civilno obleko ,e zamenjal z generalsko uniformo. Postal je politični komisar IV. ukrajinske fronte. PREHITETI ZDA Po vojni je slekel vojaško suknjo in pomagal pri obnovi porušene domovi-« ne. Postal je sekretar K P Moldavije. Na XIX. kongresu KP SZ je bil izvoljen za kandidata za člana Prezidija CK KP SZ. Po Stalinovi smrti se je vrnil v vojsko in je do 1954. leta opravljal (Nadaljevanje na 2. str.) Blejska festivalna dvorana - FILMSKI ATELJE Predsednik prezidija Vrhovnega savjeta LEONID BRE2NJEV ur. V tem trenutku se tri-metrska kazalca šestmetrske ure pri vrhu »Spaske kule-« pokrivata. To se zgodi vsak dan... Za Moskovčane pomenijo te velike ure na zidovih Kremlja nekakšen simbol. Pravijo, da so se ustavile samo na prelomnicah epoh. Prvič so udarile 1491. leta,. Cas je tekel, ure udar- 2e nekaj dni se mudi na Bledu ekipa filmske družbe »Neue Delta Film«, ki ji nudi tehnične usluge »Dubrava film« iz Zagreba. Potem ko so posneli nekaj zunanjih prizorov na Vršiču in Podkorenu, so se filmarji ustavili na Bledu. Festivalna dvorana se je z njihovim prihodom spremenila v pravi filmski atelje, kjer snemajo notranje prizore avstrijskega filma »Vedno puškarijo razbojniki«. Filmsko zgodbo, ki pripoveduje o razbojnikih (sorodna je Jurčičevim Ro-kovnjačem) in se godi na naših tleh, režira Fritz Antel. Glavni vlogi pa interpretirata Paul Horbiger in mlada Beograjčanka Beba Lončar. Pri vsakem filmu pa so razen igravcev potrebni tudi statisti. Dobili so jih kar na Bledu. Ker nismo smeli pokukati v atelje, smo se zadovoljili s posnetkom blejskih statistov: Milan Potočnik« Neda Knaflič, Marija Sesek,' Jože Justin in Emil Radko, med odmorom pred festivalno dvorano. — St. S. - Kremeljsfce ure ob polnoči ' (Nadaljevanje s l.str.) funkcijo šefa politične uprave sovjetske armade. Potem je bil ponovno premeščen na enega izmed ključnih sektorjev v Kazahstanu, kjer je bil najprej kot drugi, potem pa kot prvi sekretar CK KP Ka-zahstana 1956. leta izvoljen za sekretarja CK in člana Prezidija CK KP SZ. Za njim je ostalo več kot 30 milijonov hektarov nanovo obdelane femljc — pred njim pa naloge — postavljene na XX. kongresu Partije o spreminjanju Sovjetske zveze v najmočnejšo industrijsko debelo sveta. Na XXII. kongresu KP SZ je bila kot prva naloga postavljeno nadaljnje povečanje proizvodnje. Dohiteti in prehiteti ZDA ter zavzeti mesto najbolj razvite industrijske dežele sveta — je postalo pojem dežele. Premier Hruščov je postavil tudi rok: leto 1'jIO. Glede na faktor »čas« so statistiki izračunali, da bo ireba posvečati pozornost vsaki minuti, ker v eni delovni minuti v SZ proizvedejo 300 ton nafte, 1000 ton oglja, 133 ton jekla, en avto-.mobil, 856 parov čevljev, 12.500 metrov tkanine, 558.641 kWh električne energije itd. Hi'1:1 i so . »Če bosta De Gaulle in 'Adenauer enakih misli, boste tideli, da bosta na koncu "se mene obdolžila za Napoleonovo smrt,* Harold Macmillan, britanski premier Program prehitevanja ZDA je zasnovan takole: danes znaša vsa sovjetska proizvodnja nekaj nad 60 odstotkov ameriške. Letni ritem porasta sovjetske industrije je tako predviden za 10,6 odstot- ka. To pomeni, da mora v desetih letih narasti za 166 odstotkov od sedanje ameriške proizvodnje. Po Kenne-dvjevem programu pa bo ameriško gospodarstvo vsako leto zabeležilo 4,6-odstotni Dekle z močno voljo Šestnajstletna Kristina Ka-rlsson iz Gavle na Švedskem je slabotno dekle. Po zunanjem videzu bi ji težko prisodili več kot deset let. Deklica je bila stara komaj šest let, ko je preživela hudo otroško paralizo, ki jo je zadržala v razvoju. Z neverjetno voljo se je lotila urjenja s telesom in zdaj se lahko s težavo giblje. Najbolj srečna je seveda na hrbtu svojega konja, kjer lahko nadomesti svoje telesne hibe. Kot klešče oprijeta sedi v sedlu in jaha. Pravijo, da na Švedskem ni ženske, ki bi ji bila kos v jahanju. Odkrili so jo povsem slučajno. Lotila se je vadbe in do sedaj se je usedla že okoli 2.000-krat v sedlo. Sedlo je njen drugi dom in konj porast. Torej bo — računajo sovjetski sestavljavci načrtov — ameriška proizvodnja v 10 letih znašala 146 odstotkov današnje in obstaja celo možnost, da jo sovjetslfca prehiti že prej kot v desetih letih. Statistika pa včasih lahko prevara. Za tistega, ki je v zadnjih letih obiskal SZ, pomenijo več kot številke — trgovine, trgi, ulice. Cas, ko so misli sovjetskih ljudi usmerjali na delo v gozdovih in gradiliščih — ne glede ali so bivali v barakah ali zemljankah — je minil. Sedaj ljudje vse pogosteje mislijo, kako si bodo čim lepše uredili življenje v lastnih stanovanjih, kako bodo najbolje rešili vprašanje odnosov med ljudmi, morale, estetike, duha. najboljši prijatelj. Danes je to dekle z neverjetno močno voljo največja zvezda jahanja na Švedskem. • POSEBNA POLICIJA Občina Saint Tropez je kupila dva helikopterja in jih izročila novemu posebnemu oddelku, v katerem je 50 policajev. Naloga nove službe: da iz zraka spremlja in preganja nudiste, ki so postali prava nadloga tega znanega francoskega kopališča. »Prava Evropa ne more biti niti nacionalistična niti reakcionarna, a to pomeni, da je J>ogo) zanjo zahod golizma in adenauerizma.t Pierre Mendes France, francoski politik • »V družbi, v kateri trgovec lahko postane milijonar, medtem ko učitelj komaj životari, mora biti nekaj gnilega.* U Tant, začasni generalni sekretar OZN e »Občutljivost je prav tako francoska specialiteia kot kuhinja. Toda pri obeh speciali-tetah obstaja tveganje, da lahko umreš zaradi prebavnih moten:.* Charles de Gaulle, francoski predsednik »/ iz . Se preden »topit* iz foanju kupil za ta denar to Sk»ti, tret- ograjenega pristanišča, se deset takih malih glavnikov. J*„ ODravičevali erške filo-lahko založite s prospekti in Ce bd vedel, da bom zvečer ^™Z*I^Jl t vodiči. Tudi taksijev ne plačal še tisto večerjo pre-jnanjka. Avtomobili so veli- snetemu Italijanu, bi prav ki, večinoma ameriških gotovo pobesnel. Da bo mera celo ^ ^ znamk, cena za kilometer pa polna naj povem se to da ^ napeljati pogovor B „dVe drahmi približno sem kasneje na vrcah aten- Trdno zaTr u jejo da te- 60 dinarjev - ne glede na to, skih ulicah srečal desetletne- J J ' ' koliko oseb se pelje. Toda ga fantka, ki je prodajal ^"^^ tudi pri tem je treba računati glavnike po drahmi! slućajno fi€m bral piato_ z grškim načinom kupčije, ki Taka je t0Tej kupčija v nov simpozij, preden sem se Z^^"^™*. Cena, ki jo nastavi — na ceno, morda se ti posred! prodajavec, se mora vedno ^.7^^ Kdor tega ne ve je bolje, da takoj zmanjšati na polovico kljub VS€m V2Xokornj ki so v Grčiji ne kupi ničesar in potem ^ počasi približata, jih antičniki navajali, kako so ptI? v^Sa^^tS^ da pride navsezadnje do vsaj mogli s tako gotovostjo in za- prav v Patraso. K.upu sem *> gnencstjo dajati moškemu glavnik. Izbral sem na videz nekoliko realne cene. V ko- ^ pJrednQStJ ^ ženskim. solidno trgovino, svetlo m iikor prodajavec ne pristane No> prvi 6prehodi ^ ulicah moderno, ker sem ves čas M mešetarjenje tuđi ^ več Patrasa in kasneje Aten so ftezaupno gledal na množico prepriča- mi dali odgovor na to. V Gr- trgovmic ob cesti, ki imajo PosKusin sie lanKo prepriča «, več blaga razloženega na ni, da je stvar, ki jo name- ^»o t^to lUS & vratih in na klopeh pred tr- ravatI kupiti res toilko vred- kleta so majhnai črnikasta in «oyino kot pa v prodajalni. M ^ takrat brez pomislekov ^ vzbujajo prav nobene p0_ ^^^rr*s; ~ * j° ~ ^le-»?. ~ roko pa, kako velikega bi zakaj takrat ne boste kupili rad. Prodajavka, ženska mačka v vreči, srednjih let, mi je vljudno Mimogrede smo se ustavili iudi v malem pristanišču ITEA, od koder smo se z avtobusom odpeljali v Delfe. Vožnja ni dolga, je pa lepa in zanimiva. Za ogled kraja pa je potrebno vsaj tri ure časa. (Nekateri opravijo tud! prej, tokrat so bili prvaki v dru'.bi z Američani turisti iz BiH) pokazala vso kolekcijo glavnikov in mi svetovala neko drugo velikost in kvaliteto, kolikor sem mogel razumeti, zakaj grščina je bila in osta- HIMNA polnoma razumljivo, da 6e Grki niso zanimali zanje. Vendar ko sem nato pričel opazovati moške, se mi je tudi tu zdelo čudno, zakaj njim takšna naklonjenost. Sicer pa vemo, da so bili antični Grki vse drugače razviti, kot so V ATENE Pristanišče v Patrr«5j smo zapustili precej pozno popoldne in obvestili so Ko smo se pripeljali v Patras, je vse novince prijetno presenetil običaj, ^an'^^,^ torej" bT'se "lahko la zame popolnoma tuj jezik. w ga negujejo v tej luki že j tem napravil€ manjše ko_ Ko 6em se vrnil domov, sem precej časa. Ko ladja zaplove rekture znal šteti do deset in pet v pristaniške vode najprej s drugih besed, to je bilo vse. svetilnika zaigrajo koračnico, No, s prodaj avko sva se ne- prav pred pristankom pa še kako sporazumela za glav- himno države, pod katere za-nik in pokazal 6em ji listek, 6tavo plove ladja. Sledi še češ naj mi nanj napiše ceno. kratek pozdrav mornarjem v Napisala je številko 14, jaz njihovem jeziku (srbohrvat- nas, da se bomo peljali skozi pa sem nevajen tuje valute skem), kar pa mora vsem Korintski kanal ponoči. Nese vedno v mislih računal z članom posadke, ki vsakih kaj inozemskih turistov nas našim dinarjem in sem brez osem dni obiščejo Patras že Je zapustilo in dobili smo no-pomisleka zmenjal prvi ban- pošteno presedati, saj je pre- ve goste. Polna luna visoko kcvec za 100 drahem. Prija- cej, kako bi rekel po srcu bo- na jssnem nebu je razsvetlje-zen nasmeh in že sem cdhi- žajoč, ckratka preračunan nn va-a morje in kmalu po vete! z novim glavnikom, na učinek, ki ga lahko napravi cerJi «em se usedel na predat erem je pisalo »hand na mornarja, ki že mesere ma-de« (ročno delo) proti ni videl doma in svojih do-atopnioam, ki vodijo na mest- mačih. Zdi pa se, da ga mor-no trdnjavo. Nisem še na- narjL niti ne 6lišijo, tako kot nji del ladje, prav na konico, kjer se stikata oba boka, tako da so mi noge vi-eeie. Topel veter je pihal ladj' nasproti in mimo nas pravil deset korakov, ko sem mi nismo mogli dobro slišati ^ brze'a manjša gr-ka me-začel računati. Štirinajst dra- besedila naše himne, ki se jc Gteca. dckler se v daljavi na ^hem, sem pomislil, pornj^|irn jgiejo. vsem PW«$j (sumljivo, obeh s'.raneh kanala niso zvr- stile številne luči Korinta. V kanalu, ki je dolg 6300 metrov in ga ponekod spremljajo na obeh straneh do 79 metrov visoke skalnate stene, smo se vsi zbrali na prednjem delu ladje. Vožnja poteka v tišini. Motorji vozijo z majhno hitrostjo in šumenje vode se sliši mnogo jasneje in močneje kot na odprtem morju. V atensko luko Pirej emo prispeli zgodaj zjutraj, vendar po pristaniških pravilih nismo mogli zapluti v pristanišče do šeste ure. Čeprav neprespani, smo jo takoj ob pristanku in opravljenih formalnostih z vrečkami suhe hrane, ki so nam jo dali na ladji namesto kosila, mahnili po pirejskih ulicah. Slepi za življenje v pristanišču, ki smo mu posvetili več pozornosti šele naslednji dan, smo iskali prevozna sredstva, ki bi naj nas prepeljala v Atene. Odločil sem se za metro, da bi tako prišel v Atene in se še peljal s podzemeljsko železnico. Moram povedati, da je ta atenski metro prava goljufija, saj gre več nad zemljo, kot pa pod njo in sem bil tako ob dragoceni užitek. EN DAN V ATENAH Vročina ni bila prehuda, 6icer pa je bilo še zgodaj. Večina turistov si najprej ogleda Akropolo, od koder tudi najlaže vidi, kja so drugi spomeniki, tako da je kasneje manj iskanja. Večina tudT pride na Akropolo z avtomobili in avtobusi, manjšina, h kateri 6em spadal tudi jaz, pa opravi to v 20 minutah peš hoje. V podnožju Akropole je vse polno gostilnic in prodajalnic, ki močno spominjajo na naše Sarajevo ali Skopje v starem delu. Tudi delavnic ne manjka, še posebno bogato izbiro pa imajo ljubitelji filigran-stva, vendar je tudi tu treba paziti na mešetarjenje, ker si sicer takoj ob vse devize. Ce hočeš v miru pogledati vse templje na Akropoli, moraš plačati 15 drahem za vstopnino, če pa si pripravljen med ogledovanjem prenašati strah* da te bo zdaj zdaj zasačil paznik, lahko skočiš tudi čez ograjo. Za kaj sem se odločil, vam ne povem, a o tem, kako sem s; ogledal Atene, pa prihodnjič. MITO TREF ALT TELEVIZIJA ne škoduje očem Najnovejši znanstveni izsledki so ovrgli mnoga dosedanja verovanja o lasnostih našega najdragocenejšega čutila X e vedno verjamemo, da !S gledanje televizije in filma škoduje našim očem ,da se kvarijo, če beremo pri slabi svetlobi, da se z nošenjem očal oči razvadi jo itd. Toda v zadnjem času so vedno močnejši glasovi znanstvenikov, ki so skoraj vse dosedanje trditve postavili dobesedno na glavo. Več urno gledanje filma ali televizije svojim pacientom s slabimi očmi priporočajo, ker pravijo, da je to zelo dobra telovadba za oči. Prav tako nimajo ničesar proti slabi razsvetljavi in še proti marsičem drugem. No, pa si oglejmo, kako bi nam odgo-voiili na nekatera vprašanja, ki nas najbolj zanimajo. KAKO TELEVIZIJA VPLIVA NA OCI? Razne raziskave 60 dokazale, da gledanje televizije ne povzroča slabih posledic. Nasprotno. Eden izmed znanih okulistov celo trdi, da gledanje televizije in filma očem koristi kot zelo odlična vaja. Isti zdravnik tudi trdi, da ni utemeljeno mišljenje, da se oči kvarijo, če držimo berilo preblizu oči. Prav tako meni tudi za branje, če ležimo. Pravi, da branje v postelji 6icer izzove neprijetnosti, na primer glavobol — nikoli pa ne škoduje očem samim. OCI PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM Pri vožnji z avtomobilom ne bi 6meli gledati samo v eno smer, ampak je treba oči čim pogosteje obračati na levo in desno, pogled ne bi smeli uperiti v eho točko dalj kot dve sekundi, ker sicer lahko pride do slepljivosjj, kar je najpogostejši vzrok avtomobilskih nesreč na odprtih cestah. KAJ PA SONČNA OČALA? Zdravniki priporočajo, naj 6ončna očala nosijo samo tisti ljudje ,ki jim sonce zares škoduje. No, sonce večini ne škoduje, zato je nošenje sončnih očal predvsem moda. Potrebno si je zapomniti naslednje: škodljivi ultravioletni žarki lahko poškodujejo oko tudi 6kozi temna očala ALI OČALA SLABIJO OCI? Doslej še ni bilo dokazano, da očala slabijo ali krepijo vid. Edina znana vloga očal je, da pripomorejo k jasnejši sliki. Pretirano branje lahko izzove bolečino v očeh ali ob- čutek neprijetnosti, toda ne vpliva na same oči ali na vid. ALI LAHKO »RESIMO« SVOJE OCI? Znani specialist za oči pravi, da si oči ne bomo prav nič izboljšali, če bomo tako pazili nanje, da jih bomo čimmanj uporabljali. Oči se prav tako kot prsti, roke, nb-ge ali kakšen drug del telesa toliko bolj degenerirajo, kolikor jih manj uporabljamo. KAKO KAJENJE IN ALKOHOL VPLIVATA NA VID? Kajenje in pitje alkohola ne vplivata neposredno na oči, vendar imata svoj vpliv na vid. Pijani ljudje navadno vidijo vse dvojno, kar izzove mnoge nesreče, posebno pri upravljanju avtomobila. Razen tega pretirana uporaba tobaka in alkohola zmanjšuje vidno aktivnost in ustvarja temne zavese pred očmi. To se strokovno imenuje toksil-na ambliopija. ki jo je mogoče odstraniti s prenehanjem uživanja tobaka in alkohola. ALI SE MOŠKI IN ŽENSKI VID RAZLIKUJETA? Pred kratkim so v Chicagu opravili poizkus z zenicami, ki se toliko bolj odpro, s kolikor večjim zanimanjem 6f ogledujemo neki predmet. Pri tem poizkusu so sodelovali štirje moški in štiri ženske. Najprej so si ogledovali sliko nekega otroka, nato sliko otroka in matere, nato sliko na pol gole ženske in na koncu še sliko na pol nagega moškega. Zgodilo se je prav tako, kot so predvidevali. Ženice moških so se najbolj odprle pri sliki žene, pri ženskah pa je največ zanimanja vzbudila slika otroka in njegove matere, slika moškega pa je prišla šele na drugo mesto. NOČNA SLEPOTA Nekatere celice v očesu imajo poseben pigment, ki deluje samo ponoči ali v mraku. Ta pigment pomaga našim očem, da se privadijo na temo. Ta pigment nastaja iz vitamina A. Zato jemanje tega vitamina pri odpravi kurje slepote pogosto pomaga. ZANIMIVOSTI # STANOVANJSKI NEBOTIČNIKI V Chicagru bosta kmalu dograjeni dve najvišji stanovanjski zgradbi. Dva 60-nad-stropna nebotičnika bosta visoka po 162 metrov in bosta Imela 896 stanovanj. # RADAR ZA SLEPE Neka ameriška letalska družba je izumila napravo, ki naj omogoči slepim, da odvržejo palico in se veliko svobodneje gibljejo. To je posebna vrsta radarja, s katerim slep človek lahko odkrije predmete pred seboj in se jih izogne. # GLASBA IZ KRISTALOV Na nekem festivalu klasične glasbe je bil prikazan tudi nenavaden instrument »kristalnim--, ki je izzval občudovanje vseh prisotnih. Podoben je obešalniku, na katerem visi 16 dolgih kristalnih puščie. Pri udarjanju s kri- Na washingtonskem letališču gradijo zgradbo, ki ima streho stalno paličico po teh pušči-podobno visečemu mostu. S tem so premagali velike razpe- cah oddaja instrument ne-tine med stenami in ustvarili ogromno dvorano. Slika pri- navadno čiste, trepetajoče kazuje stavbo med gradnjo strehe zvoke. 0 REKLAMA Najnovejši tip angleškega avtomobila je tako majhen, da ga njegovi izdeiovavci ponujajo b takole reklamo: »Naši avtomobili so tako majhni, da boste svoje kazni za prometne prekrške plačevali pred sodiščem za mlado-tehnike.« 0 LETO DNI ROBINSON Neki novinar francoske radio-televizije namerava celo leto preživeti na pustem otoku, ki ga je francoska vlada posodila radio-televiziji za simbolično najemnino ene;a franka. Novinar je vzel s seboj samo psa, radioaparata pa na otoku noče imeti. # BANKE IN GRAFOLOGIJA Neka statistika je pokazala, da več kot 15 tisoč ameriških bank redno sprašuje za nasvete grafologe, da bi na ta način zvedele kaj več o mišljenju in značaju svojih strank. Ni znano, če je zaradi tega zmanjšan odstotek nerednih plačnikov posojil. >i&aj zgodbic z razprodaje najdenih predmetov Da kdo še več? # Postal je lastnik petih vil mož v plavcm, k! je ner-najdenih koles vozno vlekel cigaretni dim v 4) *§efu« ni bilo težko ku- pljuča. Ljudje so rekli, da je piti dežnika mehanik in da bo še precej predmetov, je venomer po- Sumiran Pla5c" in star avto- # Kje je ostalo rdeče kolo? zaslužil, ko bo popravljena mežikoval, ko so mu tekle mobilski kolesni obroč, ki je zc lake..!« j« bila gasivta va pripomba - in je prodal.-, ribližno tako kot gasivec s kolesom, jo hote! na- ............. ------ ... ,. ... ,. praviti (boste videli.'da se je nekajkrat pustil pre- sed mu tudi ni zmanjkalo, ko pmJ J"?na ^P™' aohite mu je tudi ^peio) tudi „šef<« macrati 7n dva tri npt in L& Kilo i-,%c«i avfnmnhilct^ zanj tisočaka....« _ t„i„ en na L-1Ln.1i imn^; i« isana druščina se je magati. Za dva, tri, pet in je bila na vrsti avtomobilska minuli teden zbrala celo več tisočakov je nazad- zračnica in jo je poceni po- pred kranjskim gasiv- nje nabral pet ali šest koles, nujal — tistim, ki še ne zna- Ob vsaki dobljeni besedni jo plavati . . . »Tega denarja bitki se je zadovoljno smeh- je vredna, pa če jo pri priči skim domom, kjer so na javni dražbi razprodajah najdene predmete. Večina teh ljudi je prišla iz radovednosti, peščica »poslovno« — iz dobič-kaželjnosti. Izmed vseh je najboljšo (?!) kupčijo napra- Potem je prišlo do prepira. Nekdo je zahteval na dražbo rdeče kolo. na katerem je »pustil svoje tako so ga klicali kupci :n> radovedneži — v črni halji. Dežnika, na katerega je do konta čakala ženska v ospredju, enostavno niso dali na ljal mimo osmojene cigare- razrežete otrokom za frače, oči« že pri ogledu. Gasivec firažbo; šele medklici so »a *•.♦*< da bodo pobijali okna...« — na stolu ga je zaman skušal spravili izklicatelju v roke. Gasivec, ki je na stolu Kljub dobri reklami je ni pomiriti — čo? da ga je od- pred množico izkliceval vzel nihče. Prav tako sta peljal miličnik . . . Tudi ni začetne cene najdenih brez lastnika ostala ponosen na dražbo prišlo »kolo za Čudne doktorske d i se r taci i e štiri tisoč petsto dinarjev«, ker t»a je gasivec (vendar ne tisti s stola) -rezerviral« zase in ea ni irr.el namena dati dražiti! Tu je zrna ».do ogorčeno občinstvo in izklicatelj je zavpil začetno ceno. Po sto dinarjev je šlo navzsror vse do 96Čf dinarjev, kar je bila vej kot dvojna cena Zmagal je gasivec. ki ga je imel nnn^cn kupiti že prej .. . koncu je šlo, ko je ga- Sef« (bil je uradna oseba pri dražbi) je rekel, da je začetna cena zanj 2000 dinarjev!! To je bilo za žensko v ospredju preveč... Lastn:fC zelerega dežnika je postal »še'« - uradna oseba pri. dr; 'bi . . . Po končani dražbi sem \r mestu srečal možaka iti je s ko'.esa (z njim se je z vasi pripeljal na razprodajo) izgubil ogrodje - za 5D0 dinarjev kupljeno rta dražbi. Svetoval sem mu. naj ga da na ramo. »A na ram:»?« me je otročje gledal »a' bo s Irec ponujal žensko šla tako bol'?« — Brkati šo-poMvinilasto denarnico: fer, ki se nama jc pridružil, »Sto e.i:v.irjev za denarnico, ko sva »reševala situacijo«* v kateri je za ...«, odprl jo je — ko je izvedel, kje je moje in prešlel do 12 »... 60 di- žak dobil nevredni . tovor —] r.arjev vrednosti!« Ker kupca godrnjal: »Saj se ne izplača, ni bilo, je povedal, da je v Jaz sem pred leti na dražbi njej 12 gumbov za srajce, kupil nekaj starih kole:,, pa Zadnja leta je prišlo na Problemu smrčanja je po- težno ženske. Rasa in narod-Japonskem do nenavadnih svetil svojo tezo doktor Ta- nest nimata pri tem nobeno-doktorskih tez. Student me- kenosuke Ikemacu. Ljudi, ki ga vpliva; japonski smrčali diclne Tosije Osuka je pro- sm*.e, je razdelil v štiri se tako ^ ničemer ne razli-iesorski komisiji predložil osnovne skupine: motocikl, kujej0 ^ _ recimo - fran-obsežno delo z naslovom sesalec za prah, kompresor COSkJhi »Tehnika pranja posode«. Kot in revolver. Vsaka skupina pravi1 v uvodu, je to delo ima potem še mnoge pod- Obstaja -tudi nekaj tez o plod osemletnih poskusov in skupine, ki jih je dr. Ikomacu striženju in britju, ki pa opazovanj z namenom, »da področno definiral in razde- niso identične, ker vsaka ta Nekdo se je le našel: »Dam sem imel potem vsak dani bi odkril napake in dobil naj- lil. Pravi, da skupino »sesa- »»problem« obravnava z dru- 50 dinarjev, če so gumbi res miličnika v hiši — češ pa ga boljše formule.« Osuka je lec za prah« se.-iavljajo pre- gega vidika. za srajce.« — »Ja, jaz imam imamo..!« J. Žontar ( delal raziskave na različnih krajih (v • privatnih hišah, fostilnah, barih itd.), in 6icer tem, da je ugotavljal količino bakterij, ki ostanejo na posodah po umivanju. Zanimivo je, da je največ bakterij našel na posodi, ki so jo umivale gospodinje. Se bolj je nenavadna teza zobozdravnika Masajukija Se-bate »Ugrizi na ljudeh«. Na 200 straneh svoje knjige opi Cesar ne zmorejo lovci Nenavaden lovski plen odrasli.* saj je sleherni izmed njih tehtal okrog 35 do 40 kilogramov. Bogatega, predvsem pa nepričakovanega lovskega pleče v Podnartu. Ti so se takoj ostali pri življenju, niso pa na so veseli zlasti kmetovav-odpravili proti Besnici. hoteli zapustiti matere, ki ji ci, pa tudi tamkajšnjim lov- Jje, kako je v" zadnjih dveh pogonih na divje svinje praz- Niso imeli lahkega dela, 6aj je lokomotiva poškodovala cem se je menda odvalil letih vsako jutro grizel neko rdb rok ali pa je lovski plen so našli razen ranjenih in zadnji nogi. Živali so postre- od srca velik kamen. Prav v mrtvih živali še 5 mladičev, lili, nato pa natanko pregle- tistih krajih povzročajo divja ki so se skrivali v grmovju dali plen. Našteli so staro in 6vinje precejšnjo škodo, ob progi. Ti so ob nesreči 11 mladičev. Ti so že precej S. S. Pogosto se zgodi, da ostanejo lovci tudi pri večjih žensko »po vratu, ramenih, zelo pičel. Vse je - kot zarokah in spodnjih delih te- vijo - odvisno od lovske sre-lesa«. Sebata je vsak ugriz če! Prav gotovo pa se ne po nekaj dneh fotografiral (v more nihče ponašati, da je barvah). Tako je dobil na- na mah »položil na dlako« tančno tabelo spreminjanja krdelo divjih svinj. Tokrat oblik in barve sledov ugri- je v vlogi lovca nastopil zov> vlak. Presenetil je krdelo. Strokovnjaki pravijo, da bo fiv-ih svin/ Prav v ^nutku, Sebatina teza služila krimi- ko so zivah .nameravale pre- nalistom. posebno v primerih koraci ti progo blizu železni- seksualnih deliktov. ker se po čuvajnice v BesniCL pri njegovih tablicah lahko točno P<*^artu. To se je zgodilo uco'ovi, kdaj je prišlo do v \orc*> ^- septembra, v ugriza. Novi doktor med z§°3njih jutranjih urah. drugam pravi, da bi bila nje- Dogodek je prebivavce Pod- gcva knjiga še popolnejša, narta zarana tistega dne hudo če ne bi imel težav pri iska- razgibal. Seveda ni manjkalo nju eseb, ki bi se pustili radovednežev; zbirali so 6e ugristi! okrog »lovskega plena«, ki so Za kriminalistiko bo ko- 8a Pripeljali iz Besnice. Mar- ristna tudi teza Matasake 6ikai zanimivega so vedeu Ona »O odtisih stopal in nji- povedati. - hovi zvezi z zločinom«. Po- - Neki železničar, ki se je tem ko je raziskal nad 10 ti- tisto jutro peljal s kolesom soč odtisov, je Ono zaklju- v službo, je opazil na želez- čil, da imajo odtisi zločincev niški progi sumljivo temno jasno določljive posebnosti in gmoto. Radovednost mu ni jih je lahko razlikovati od dala, da si stvari ne bi ogle- odtisov ostalih prebivavcev. dal od blizu. Naletel je na »To znanstveno delo«, piše v čuden prizor. Na progi in ob uvodu, »je lahko neprecen- njej je ležalo 7 bolj ali manj Ijiv pripomoček pri odkriva- poškodovanih divjih svinj. O nju zakrknjenih zločincev.« najdbi je takoj obvestil lov- Obilen plen brez strela in pasjega laježa 13.30 Vloge Zlnke Kune 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne Poročila poslušajte vsak 117.05 Športna nedelja dan ob 5.05, 6, 7-, 8, 10., 12., 119.05 Glasbene razglednice 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19 30. Ob nedeljah pa ob 6 05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 29. septembra 20 00 Vaša pesem - vaša melodija 20.50 Športna poročila 21.00 Col in Horslev, pianist, in Jussi Bjbrling, pevec, jamčita za zabavo 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Godalni trio št. 2 v G-duru 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Zabavni kaleidoskop 9.50 Od kola do kola 10.15 Od tod in ondod 11.00 Uvertura in dva monologa iz Wagnerjeve opere Večni mornar 11.30 Dopoldanska vedra ruleta 12.05 Kvintet Borisa Kovačiča s pevcema 12.15 Kmetijski nasveti — prof. France Verdijan: Več boljših zelenjadnih sort 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Popularne orkestralne skladbe 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbeni intermezzo 15.25 Dubravka Tomšič igra Liszta 15.40 Trije izpred sto let 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ansambel Mojmira Šepeta J8.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Jugoslovanski capriccio 18.25 Mali klub ljubiteljev popevk 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.20 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo NEDELJA — 30. septembra 22.15 Zabavni ansambli RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 1. oktobra 6.00 Vedro in poskočno za nedeljsko jutro 6.30 Napotki za turiste 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.35 Mladi umetniki za naš spored 8.50 Glasbeni intermezzo 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.47 Uspavanka matere partizanke 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Promenadni koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 11.30 Mednarodni festival študentskih gledališč 11.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12 05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja 14.15 Naši poslušavci čestitajo; in pozdravljajo — II. 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe 8.05 Zabavni kaleidoskop 8.30 Zaključni prizor prologa in vrtna scena iz opere 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 9.44 Godalni kvartet v B-duru 10.15 Od tod in ondod 11.00 Sprehod po Ljubljani 11.26 Z zabavno glasbo vam želimo dober tek 12.05 Domače popevke Boruta Lesjaka 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dragan Honzak: Pomen jesenskega sajenja sadnega drevja 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pisan izbor iz Chopina 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Dvakrat deset 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Arija skozi stoletja 18.00 Aktualnosti doma in po 6vetu 18.10 Orglice igra Andrej Blumauer 18.25 Prvi večerni ples 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz doline v planino 20.45 Kulturna kronika 21.00 Rrzbledi po sodobni glasbeni literaturi 22.15 S popevkami po svetu 22.50 Literarni nokturno 23.05 Do polnoči pa — ▼ plesnem ritmu TOREK - 2. oktobra 8.05 Naša domovina v zborih 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Radost v delu ... 9.42 V narodnem tonu 10.15 Od tod in ondod 11.00 Sprehod po jugoslovanski literaturi solistične glasbe 11.26 Tisoč pisanih taktov 12.05 Slovenske narodne poje Marija Gazvoda 12.15 Kmetijski nasveti — Ing Tatjana Stupica: Za jarine moramo orati pred zimo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Priljubljene operne melodije 14.05 Radijska šola za višjo 6topnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Laurindo Almeida v Latinski Ameriki 15.30 V torej na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz nemške glasbene romantike 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Zabavni orkester Raphaele 18.25 Mali klub ljubiteljev popevk 18.45 S kniižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Glasba za godala 20.15 Plesni orkester RTV Ljubljana 20.30 Radijska igra 21.43 Portret v miniaturi* 22.15 Mozartov večer 23.05 Zapoznelim plesavcem SREDA - 3. oktobra 8.05 Romeo in Julija — dramatična simfonija 8.55 Pisan 6vet pravljic in zgodb 9.25 Jam-Session v Palla-diumu 9.45 Tenorist Miro Brajnik 10.15 Od tod in ondod 11.00 »Po jezeru bliz Triglava« 11.15 Človek in zdravje 11.25 Operne uverture 12.05 Deset minut s Triom Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mira Puc: O vprašanjih selekcije živine 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Uvertura, concertino in suita 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Uvodni prizor opere Dali bor 15.20 Poje Ljubljanski komorni zbor 15.40 Igra flavtist Hans-Die- ter Sonntag 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Intermezzo s hammond orglami 18.00 Aktualnosti doma in v svetu \ 23.03 Zadnji ples pred polnočjo ČETRTEK - 4. oktobra 8.05 »Bosenska pasterala« 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za višjo 6topnjo 9.25 Nekaj odlomkov iz opere »Deseti brat« 10.15 Od tod in ondod 11.00 Srečanje z Beo Barto-kom 11.35 S popevkami po Evropi 12.05 Nehama Haendel poje izraelske pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Baje: Uporaba plastičnih mas v kmetijstvu 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Antoni n Dvofak v svoji ameriški dobi 14.01 Iz Gershwinovih pre-ludijev 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavna medigra 15.25 Arije *n dueti 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v_svetu 18.10 Petdeset minut turizma in melodij 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zasanjana trobenta 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Koncertne improvizacije za violo in godala 22.15 Po svetu jazza 23.05 Prisluhnite še naši nocojšnji zadnji oddaji 17.45 Plesni karnet 18.00 Aktualnosti doma in po «vetu 18.10 Mozart in njegov Don J uan 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Improvizacija in toceata za simfonični orkester 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Jugoslovanske narodne v koncertnih priredbah 21.00 Zabavni orkester Arturo Somchano 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Melodije zvenijo v noč 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert 18.00 Borba ob zahoda — TV igra 19.00 Kulturne slike 19.15 Rezerviran čas 19.30 TV obzornik > 19.30 TV pošta 19.45 Kratki tilm 20.00 TV dnevnik 20.30 Koncert ukrajinskega ansambla 21.30 Po Jugoslaviji 22.00 Ekspedicija - film 22.30 Festival italijanskih pesmi NEDELJA - 30. septembra PETEK - 5. oktobra 8.05 8.30 8.55 9.25 18.10 Iz zgodovine Beethovnovega ustvarjanja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojoči mozaik 21.00 Medi um, opera 22.15 Romantičnim plesavcem 22.50 Literarni nokturno 12.25 13.30 1405 1435 15.20 15.25 15.30 16.00 17.05 Iz treh oper Zabavni kaleidoskop Pionirski tednik Jutranji obisk pri Josephu Havdnu Od tod in ondod Tri barve godalnih instrumentov v delih Petintrideset zabavnih minut Narodne poje kvintet Niko Stritof Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Delo v kleti po letošnji trgatvi Melodije ob 12.25 Od arije do arije Radijska šola za nižjo stopnjo Križem po Sloveniji Napotki za turiste Vedra medigra Odmevi z Balkana Vrak dan za vas Solist tega tedna Drugi program SOBOTA - 29. septembra 20.00 Večer pri jugoslovanskih skladateljih 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 30. septembra 12.00 Brahms in Čajkovski 13.10 Z velikih opernih odrov 14.00 Veselo popoldne 14.34 Vrag na vasi — baletna suita 15.15 Melodije za razvedrilo 20.00 La serva padrona 20.45 Od menueta do jazza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Simfonija'v C-duru PONEDELJEK - 1. oktobra 9.45 Filmska reportaža 10.00 Odkritje spomenika ob 20-letnici pionirske organizacije 11.00 Kmetijska oddaja 11.30 Veter — serijski film 11.30 Veter — serijski film Športno popoldne 17.00 Celovečerni film 20.00 TV dnevnik 20.30 TV helikopter št. 9 20.45 Foma Gardijev — sovjetski igrani film PONEDELJEK - 1. oktobra 18.30 Kobilja jajca - lutkov-igra 19.00 Beograjska kronika 19.30 TV obzornik 20.00 Koncert Zagrebške filharmonije 21.40 Ameriške popevk« TOREK - 2. oktobra 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Mojstrska dela francoske glasbe 20.56 Dve gavoti za violino 21.00 Vaše melodije 21.30 Program UNESCO 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA — 3. oktobra 20.00 Nonet št. 1 opus 32 20.32 Mezzosopranistka Sonja Drakslerjeva 20.44 Razpoloženja, vtisi spomini 21.00 Štirikrat petnajst ČETRTEK - 4. oktobra 19.45 Tedenski Športni pregled 20.00 TV dnevnik 2.030 Ekran na ekranu TOREK - 2. oktobra Ni sporeda! SREDA - 3. oktobra 20.00 Opatija 62 21.15 Simfonični orkester jugoslovanske radiotelevizije PETEK - 5. oktobra 20.00 Opatija 62 21.15 Večer Sergeja Prokof-jeva SOBOTA - 29. septembra 16.30 Frontno gledališče na Gospodarskem razstavišču 18.00 TV slikanica 18.15 V mestecu veseljakov - lutkovna igra 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV obzornik 19.30 Sovjetski dokumentarni film 19.45 Lotto in športna prognoza 20.00 TV dnevnik 20.30 Portreti in srečanja 21.00 Svetovni kongres ma-gikov ČETRTEK - 4 .oktobra 10.00 TV v šoli 18.00 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik 19.30 TV obzornik 19.30 Spomini 19.45 Kratki propagandni film 20.30 Festival zabavnih melodij Opatija 62 PETEK - 5. oktobra 10.30 TV obzornik 19.30 Mala tv univerza 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.30 Festival zabavnih melodij Opatija 62 VBE ZA in 19. url Kino SOBOTA — 29. septembra CENTER — francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob 18. in 20. uri; premiera amer. filma VSE ZA SMEH, ob 22. uri STORZlC — ameriški barvni film AFRIŠKI LEV ob 10. uri, francoski film OBRAČUN PRI ŽENAH ob 15. uri, angleški film ULICA BREZ DREVES ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC - ameriški barv. VV film VRTOGLAVICA ob 19.30 Visoko - Šved. film POUK O LJUBEZNI ob 19.30 NEDELJA — 30. septembra CENTER — premiera domačega filma DR ob 14. uri, francoski film OBRAČUN PRI 2ENAH ob 16. in 18. uri STOR2IC — slovenski film NA SVOJI ZEMLJI matineja ob 10. uri, angleški film ULICA BREZ DREVES ob 17. uri, francoski film OBRAČUN PRI 2ENAH ob 19. uri, premiera itaL barv. CS filma KITAJSKI ZID ob 21. uri SVOBODA - ameriški film VSE ZA SMEH, ob 14. uri; In 20. uri, jugosl. franc. CS film NE UBIJAJ ob 18. uri Cerklje KRVAVEC - ameriški barv. film VRTOGLAVICA ob 16. in 19. uri Naklo — nemški barv. VV film TI SI MOJA PESEM ob 16. uri Preddvor - Šved. film POUK O LJUBEZNI ob 15.30 Podbrezje — švedski film POUK O LJUBEZNI ob 19. uri PONEDELJEK - 1. oktobra CENTER - ital. barv. CS film KITAJSKI ZID ob 15.30, ameriški barv. CS film SA-YONARA ob 17.30 in 20. uri STORZlC - domač- film DR ob 10., 15., 17. in 19. uri TOREK - 2. oktobra CENTER — ameriški barvni film TRGATEV ob 16., 18. in 20. uri STORZlC - domači film DR ob 10., 15., 17., in 19. uri SMEH, ob 15., 17. . 30. septembra ameriški film 'GOLO MESTO ob 18. url l 30. septembra /rane. jug. barvni film NEVIHTA ob 10. uri matineja 2. oktobra francoski film PREHOD PREKO RA INE ob 20. uri 3. oktobra francoski film PREHOD PREKO RAINE ob 17.30 in 20. uri 4. oktobra zapadno nemški film DOKLER NAS DENAR NE LOCl ob 20. uri 5. oktobra zapadno nemški film DOKLER NAS DENAR NE LOCl ob 18. uri 5. oktobra angleški krim. film SMRT PREZl ob 20. uri Jesenice »RADIO« i9. septembra do 1. oktobra jugoslovanski tilm SAŠA 2. do 5. oktobra franc. film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN 4. do 5. oktobra amer. barv. CS film VOZOVI NA ZAHOD Jesenice »PLAVŽ« 1. do 2. oktobra jugoslovanski film SAŠA 3. oktobra amer. barv. CS film VOZOVI NA ZAHOD 4. do 5. oktobra franc. film FRANCOZINJA IN LJUBE-j ZEN Žirovnica 29. septembra ruski barvni film ZORANA LEDINA II. del 30. septembra nemški film 1000 OCI DR. MABUSE 3. oktobra — jugoslovanski film SAŠA i Triglav in ob 15. leznlki; : Železniki {pionir}!) uri Triglav B : Ze h 18.00 Kulturna panorama 18.30 S poti po Ceylonu 19.00 S kamero po Afriki SREDA - 2. oktobra CENTER - ital. barv. CS film KITAJSKI ZID ob 16 in 20. uri. nemški barv. film GROFICA MARICA ob 13. uri STORZlC - domači film DR ob 15.. 17. in 19 uri SVOBODA — amerški film VSE ZA SMEH, ob 18. in 20. uri CTTRTFK - 4. oklobra CENTFR - jugosl. barv. film MISS STON ob 16., 13. in 20. uri STORZlC - amer-ki film VSE ZA SMEH, ob 15., 17. in 19. uri PETEK - 5. oktabra CENTER — ameriški barvni CS film TROJANSKA HE-' LENA ob 16., 18. in 20. uri Dovje 29. septembra nemški film 1000 OCI DR. MABUSE 30. 6ept. ruski barv. film film ZORANA LEDINA..- 4. oktobra jugoslovanski film SAŠA Koroška Bela 29. septembra franc. film GLEJ SVOJE DELO DANI-ELA 30. septembra franc. film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN 1. oktobra argentinski film VODJA TOLPE 2. oktobra ruski barv. film ZORANA LEDINA III. del Kranjska gora 29. do 30. septembra franc. film NATALIJA 2. do 3. oktobra angl. film TOMMY STEELE POJE Kropa 29. septembra češki film VOLČJA JAMA ob 20. uri 30. septembra amer. barvni film DOBER DAN ŽALOST ob 16. in 20. uri LJUBNO 29. septembra amer. barvni film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 20. uri 30. septembra amer. barvni film ZLOMLJENA ZVEZDA ob 16. uri Duplica 29. septembra barvni film PETROGRAJSKE NOCl ob 19. uri 30. sentembra barvni film PETROGRAJSKE NOCl ob 15., 17. in 19. uri Skofja Loka »SORA« 29. septembra domači W film MEDALJA S TREMI j SRCI ob 18. in 20. uri 39. sep.embra domači W ! film MEDALJA S TREMI SRCI ob 17. in 20. uri I 30. septembra ruski film KAMENITI CVET ob 9.30. uri Radovljica 29. septembra amer. barvni CS film PLAVOLASI ANGEL ob 20. uri 30. septembra amer. barvni CS film PLAVOLASI ANGEL Športne prireditve NOGOMET V petem kolu nogometne merili — lige gorenjske se bodo po- v S/kof ji Loki - ob 14. uri Skofja Loka : Šenčur (pionirje) in ob 15. uri Skofja Loka B : Šenčur; v Tržiča — ob 15. uri Tržič : Bled; na Jesenicah — ob 14.30 uri Jesenice : Skofja Loka. v Kranju — ob 9. uri Mladost : Prešeren, ob 14. uri Jutri bo na sporedu tudi peto kolo I- razreda GNL. — Igrali bodo — v Trbojah — ob 9. uri Tr-boje : Predoslje (pionirji), ob 10. uri igrali člani istih sekcij; v Preddvoru — ob 9. uri Preddvor : Visoko (pionirji), ob 10. uri bo na sporedu tekma članskih moštev. ROKOMET V četrtem kolu gorenjske lige se bodo srečali: StoržiČ : Tržič C (ob 9 .uri), Križe : Tržič B (9), Triglav : Duplje (11), Savica : Zabnica (10), Sava : Radovljica (10) in Iskra B : Mladost (9). Vse tekme bodo na igriščih prvo imenovanih moštev. V okviru republiške rokometne lige bodo jutri na sporedu naslednja srečanja — v Tržiču — ob 10.30 uri Tržič : Šentvid. Iskra je tokrat prosta, medtem ko Mladost v Ljubljani igra proti tamkajšnji Olimpiji; v Kranju - ob 10.30 Mladost : Piran (ženske); pred-tekma Mladost II : Storžič ob 9. uri (okr. ženska liga). ATLETIKA Danes ob 15.30 uri bo na 6tadionu Mladosti občinsko prvenstvo v atletiki za dijake 6rednjih šol. Jutri ob 8. uri bo na igrišču v Kropi občinski atletsko prvenstvo Radovljice in finale ekipnega prvenstva Gorenjske. Hkrati bo to tekmovanje izbira atletov za gorenjsko reprezentanco. NAMIZNI TENIS Danes ob 19. uri in jutri ob 8. uri bo pozivni turnir desetorice slovenskih mladincev in mladink v avli osemletke »Simona Jenka«. ATLETIKA Danes ob 8. uri bo atletski četveroboj na igrišču pred šolo »Simona Jenka«. Tekmovanje je v počastitev 20-letnice pionirske organizacije. Turistični informator BOHINJ Hotel Zlatorog — Prostih ima 85 ležišč. Hotel pod Voglom — Od danes do 2. oktobra je v njem vse zasedeno. Hotel Jezero — V njem je na razpolago 40 ležišč. Hotel Bellevue - Trenutno je hotel zaprt. Mladinski dom — Do 7. oktobra so v njem vsa ležišča zasedena. Turistično društvo — Turistom in izletnikom lahko oskrbi 450 ležišč v privatnih turističnih sobah v Bohinju. Na Crni prsti — Tam je prostih še 20 ležišč. KRANJ Hotel Evropa - V njem je na razpolago 25 postelj, medtem ko je danes že vse zasedeno. V sobotah in nedeljah je v hotelu plašna glasba. Hotel Jelen — V njem je nezasedenih 30 ležišč, za danes (sobota) pa le 10. Turistično društvo - V privatnih turističnih sobah lahko oskrbi 11 ležišč. Dom na Krvavcu - V njem je prostih 42 ležišč. Žičnica obratuje normalno. 1 Dom na Joštu - Tu je prostih 28 ležišč. Dom na Jezerskem — Trenutno je v njem nezasedenih 50 postelj. V sobotah ;n nedeljah igra tu plesna glasba. V privatnih turističnih sobah na Jezerskem je prostih 150 ležišč. Češka koča — Tu je na raz-palago 30 ležišč. Grad Hrib v Preddvoru — V tem gostišču je nezasedenih 14 ležišč. Dovolilnice za ribolov iz-» daj a turistično društvo Kranj in poslovalnica Izletnika. ZALOG Kulturno-umetniško društvo JZalog pri Komendi priredi jutri ob 15. uri PLESNI VENCEK. Igral bo plesni orkester SEST MLADIH iz Naklega. STOR2IC imerški ^ilmob 16. in 20. uri Gorjnše slovijo samo izdelkih Nogavice Skrbeti moramo, da so nogavice vedno cele in čiste. Novo nogavice vedno najprej splaknemo v mlačni vodi. Umazane nogavice ne pustimo dolgo ležati, hitro jih ope-rimo. Preden nogavice obu-jemo, jih zvijemo do pet, nataknemo na stopalo, potem previdno potegnemo na roko. Nogavice ne sušimo na soncu ali v bližini peči. Tudi likamo jih nikoli. Nogavica bo fžlje vzdržala, če si bomo vsak dan umivale noge. Zakaj otrok joka Marsikatera mati je včasih Prvih šest tednov otrok trebno, da otroku govorimo, pri negovanju prvega otroka joka, če so plenice mokre ali da se mu 6mejemo in da mu zaskrbljena zaradi njegovega umazane. Zaradi istega raz- zapojemo. joka. Ne zna si razložiti, za- loga lahko otrok joka, ne da kaj otrok joka, pa čeprav je bi se zbudil. Po šestih tednih suh in sit. n^ joka več zaradi mokrih . j ... plenic, nekateri strokovnjaki Ste kdaj ze opazovali otro- celo ^ y kov jok? Čeprav ima Sele tem ra2dobju ys ^ nekaj mesecev, le zna jokati moker al; guh Ta brezbriž. na več načinov. Ce pazljivo nost< k[ traja dQ lg mese Zanesljivost v kretnjah poslušamo, bomo kaj lahko ^ ^^1^ ugotovile vzrok njegovega mesecu 6tarosti Po prvem -uvede« Neko dekle petindvajsetih let je dejalo, da se v družbi ni moglo nikoli razživeti. Mučil jo je stalen, neprijeten strah, da je nerodna. Vsaka kretnja, ki jo je naredila, 6e ji je zdela smešna in imela je občutek, da jo vsi ljudje vedno gledajo s pomilovanjem. S trudom ji je uspelo, da je sedaj sproščena v obnašanju in da je odpravila LIMONINO MLEKO V*l vode, Val mleka, sok od V« limonine lupinice in sladkor po okusu. Vodo zmešamo z mlekom, to prevremo in dodamo dobro umito in nastrgano limonino lupinico: pijačo s hladimo, dodamo limonin sok in sladkor. Nato mešamo, da se mleko le na- Raglanovi rokavi so še vedao rahlo sesiri. Jcbolčno-vinska krema 5 rumenjakov, V4 / belega vina, 100 g sladkorja in malo naribane limonine lupinice mešajte nad soparo. Mešajte toliko časa, da se prične gostiti. Nato pridajte 8—10 zlic jabolčne čeiane in žlico ruma ter dobro premešajte in postrezite. POLNJEN PARADIŽNIK Skuto začinite s papriko, soljo in čebulo ter s to zmesjo napolnite izpraznjene, s soljo in poprom začinjene paradii-nike. ši, na take motnje ne reagira kornpIek6e. Kjaiio7 Pred veli. več z jokom. Svoje zahteve kim ogledalom ^ 6 joka. Otrok drugače joka.ce otrok nekj n(>v na.in je lačen ali moker. Poseben sker preden Zmotno je njegov jok ce je bolan, je> da w mi&[^ da V bolezni je otrokov jok raz- ker je la-en Ra2ViJa dražljiv. V tretjem ah cetr- je neka n0ya bnost tem mesecu starosti zapazi- Morda je bi] ovor b-mo, da ne joka otrok samo pregla6en aH pa ga je zaradi svojih fizioloških po- lu4 Kq otrofc ja 6tarej. treb, marveč da vzbudi pozornost. Ko ga vzamemo naročje, lakoti se j« . \ Za otrokov razvoj je potreb- ,n,mAni;, 7~ir, f0**1"- opazovala je svoje na tudi toplina in varnost, ki ^a mati^^ kretnje in držo. Napake je jo najde v materinem naroč- Sa ^\Jnk0 ^Stom' "»^"ljala in po nekaj me- ju. Seveda je pretirana ne/.- da 50 lahk° ugodlLa zeijam' secih se je počutila dobro, nost zopet nevarna, da otro- Otrok, ki je star pet mese- zakaj kretnje so zanesljive ka ne razvadimo. Ni potreb- cev, bo jokal, č\» prider»o v no, da bi ves prosti čas sedeli sobo, ne da bi mu posvetili ob otroku. Otrok štirih ali pozornost. Nekaj mesecev priljubljeni pri italijanskih petih mesecev se že ure doli starejši bo jokal, če se pred modnih kreatorjih. Kostim go lahko sam igra. Ste ga že njim poigramo z drugim otro-ima kratko tailirano jopico in kdaj opazovali, kako ga za- kom. V tej 6tarosti že zbira ovratnik iz ksiuhovine posli jo njegovi prstki? prve izkušnje. Zato je po- severne bTpotešiL Oblačila za deklice Mali nasveti Ne moremo trditi, da bi šla moda otroških oblačil svojo pot. Je prav sorodna z modo za odrasle, le barve tkanin so živahnejše. Zato se prav lahko ukroji model za deklico, ki je šifer namenjen odrasli ženi. Pri izbfri tka- Negovanje nohtov Za pedikiranje se uporabljajo različni instrumenti. Nohte na nogah pristriiemo vodoravno in pazimo, da pri koncih ne pristrižemo "preveč. Kožice na nohten prav tako ne odstranjujemo. Pori- Ce postrižemo nohte s škarjami in si jih očistimo, nam uspe, da so nohti čisti, niso pa pravimo negovani. Najbolje za nohte je, da jih s pilico skrajšamo. Pilimo pa vedno v eni smeri — od strani k sredini. S tem preprečujemo, da bi se nohti delili riemo jo samo nazaj in lomili. Naredimo si lepo ovalna obliko. Pazimo, da pri 6traneh ne zaidemo pregloboko. Nato je prav, če si nohte okopljemo v milnici, da 6e temeljito očistijo. Nato jih izbrišemo in kožico po-rinimo nazaj. Ne strižite je 6 škarjami! Noht lahko takoj v začetku že poškodujete in ko zraste, i ma razne napake. Moški lahko uporabljajo za piljenje nohtov močnejše piliće. Njihovi nohti so namreč dosti manj občutljivi. Saj imajo le redko opravka z milnico, pranjem in pomivanjem posode. Zato so njihovi nohti tudi dosti trši. nine in kroja bomo seveda mislile na praktičnost in udobnost. Priporočljive so tkanine, ki se lahko lepo perejo in likajo. Moramo vedeti, da se perilo in obleka deklice precej zamaže. Poleti imamo vrst* pralnih felagov, ki jih lahko izberemo za obleka, pozimi pa je to vprašuje bolj pereče. Močnejše tkanine je težje- negovati in skrbeti, da 50^ čiste. Zato je zelo primerno oblačilo, ki ima velik ovTatni izrez in ped katerim se lahko nosijo bluze in puli ji. Ko so d;v vi že toplejši, so bluzice krojene iz pralnih tkanin, v zimskih dneh pa jih nadcoii >v SODOto Zve-ga filma »Raztreseni profe- cer _ v nedeljo zjutraj«, igra sor«, v katerem je profesor ^ naslovno vlogo v novem izumil novo umetno snov, s delu Tonyja Richardsona »Tom Jones«. Scenarij po romanu Henryja Fieldinga je napisal John Osborne. Sinne-yevi soigravki sta Susannah York in Edith Evans. V deželi kriminalke enema ZAHODNA NEMČIJA V Berlinu snema Georg Marischka »San Michele« po A. Muntejevem romanu z O. W. Fischerjem in Rcsanno Schiaflino v glavnih vlogah. Crud Jurgens pa bo oblikoval glavno vlogo v najnovejši verziji »Beraške opere«, nemško-francoski koprodukciji v; režiji Wolfganga Staudteja. Razen Jurgensa bomo imeli priliko videti će Pascale Petit, Melino Merco-uri, Charlesa Aznavourja in VValterja Gillerja. JAPONSKA Za najboljšega japonskega režiserja od Akire Korcsawe naprej velja Susumu Hani. Njegove »Falote«, film o mladoletnih prestopnikih, so predvajali v informativni sekciji na letošnjem canne-skem festivalu. Film »Polno življenje«, zgodba o dekletu, ki začne živeti, pa je zastopal Japonsko na letošnjem festivalu v Berlinu. SOVJETSKA ZVEZA ■ V študijih »Mosfilma« s« posneli film »49 dni«, v katerem so obnovili junaštvo štirih sovjetskih mornarjev, ki 6o leta 1960 preživeli 49 dni na odprtem morju Tihega oceana in jih je potem rešila ameriška letalonosivka. Reži-ral je Henrik Gaba. Režiser Mihail Kalik je v filmu »Človek gre za soncem« pospremil fantiča, ki se napoti zjutraj »okoli sveta in nato k 6oncu«, pa ga večer še vedno zateče v domače ti mestu — toda bogatejšega za srečanja z mnogimi dobrimi ljudmi, z njihovim rojstvom, smrtjo, delom, ljubeznijo ...' DO?.! A Po scenariju Antona Ingoliča bo za zagrebško podjetje »Jadran-film« režiser Mate Relja posnel film »Nevarna pot«. Zgodba filma je pot dveh mladih internirancev iz taborišča nekje na severu Evrope v domovino — Slovenijo Olivera Markovič bo odigrala glavno vlogo v filmu »Možje«, ki ga bo za »Lov-čen film« iz Budve zrežiral Milo Dukanovič po scenariju Julija Naj man a in Miroslava Milanoviča. Njen soigravec bo Slobodan Perović DUŠAN OGRIZEK katero je premagal gravitacijo. V nadaljevanju te komedije pa dobi sina iz »antigra-vitacijske snovi«. Tak je tudi naslov filma: »Sin iz flub-bera«, ki ga režira Robert Stevenson in v katerem igra- po SVOjem televizijskem mojo Fred MacMurray, Nancy nologu prirejeno kriminalko Olson in Charles Ruggles. »Mali. žalostni svet Sammyja Leeja« režiser Ken Hugens. FRANCIJA Igrajo Anthony Newly, Ro- Jean Paul Belmondo igra v bert Stephens in Elizabeth svojem najnovejšem filmu Mac Lennan. policijskega obveščevavca. Znana pevka in igravka Gre za delo «Le Doulos« (po Judy Garland je spet stopila ■ Filmske zanimivosti SOČNI NASLOVI Ni samo za naše distributerje značilno, da radi naslove tujih filmov tako priredijo, da so bolj »sočni« in tako bolj vlečejo. V Franciji so n. pr. ameriški film »Ljubi, vrni 6e« z Dorris Day in Rockom Hudsonom hladnokrvno (ali pa vročekrvno!) prekrstili v »Pižamo za dva« ... ABSTRAKTNI FILM Angleški umetnosti kritik Lawrence Alloway, ki je vnet zagovornik abstraktnega slikarstva, literature in celo filma, se je pred kratkim vrnil iz Amerike v domovino. Vendar njegovi 60otočani upajo, da jim ne bo postregel 6 čim podobnim kot leta 1957. Takrat je organiziral predstavo »abstraktnega filma« z naslovom »Hura za de Sadea« in številni publiki £0 minut kazal prazno platno. Po predstavi jim ni vrnil denarja. DOKTOR CHARLIE Charlie Chaplin je med svojim obiskom v Angliji kar dvakrat oblekel tradicionalno akademsko oblačilo - univerzi v Oxfordu in Durhamu sta mu namreč podelili naslov častnega doktorja literarnih ved. Ob tej priliki je Chaplin povedal, da namerava posneti nov film, ki bo čisto nekaj originalnega! Pred povratkom v Švico, kjer piše svoj življenjepis, so ga prosili za televizijski intervju. Toda Charlie je odklonil .češ da je videl, kaj so s televizijskimi intervjuji napravili njegovim prijateljem. Povedal je tudi, da svojim otrokom ne pusti gledati televizije, ker bi rad, da bi imeli Mlada sovjetska igravka Larisa Lužina, za katero je »Cinemonde« ob filmu »V vse nekaj svoje domišljije. vetrove« na canneskem festivalu zapisal: Obraz, ki bo jutri slaven! »Kavno «.»i.>.li i.-*.«' K .< i j.- lulo ivisVrV Topol junijski vrfw. Ali boste na t&k. veder hodili ok.ro« v rokavicah? Saj bi vzbudili pozornost. Ker p« vozni red ne odkriva nobenih prstnih odtisov, jih je moral lastnik skrbno zabrisati. Nedolžen človek bi bil prstne odtise pustil -kriv pa ne. Iz tega sledi, da ga je naš prijatelj morjvec pustil na pultu nalašč - kljub temu pa vseeno je sled. Vozni red je treba nekje kupili, nekdo ga mora nositi v žepu - vse to pa torej le nudi neke vrste možnost...« »Mislite, da bi na ta način le lahko našli kaka oporišča?« »Odkrito vam povem, Hastings, prav posebno dosti upanja nimam. Ta človek, ta neznani X je očitno precej domišljav na svoje sposobnosti. Ne smemo si utvarjati. da bo zapustil sledove, ki bi jim kar tt'bi nič meni nič lahko sledili.« »Torej nam vozni red ne pomaga dosti?« »Ne t:tU9 kot vi mislite!« »Pa vendar nekako?« Poirot ni takoj odgovoril. Potem pa je počasi dejal: »Odgovor na to je — da. Storivec je neznan, zavit je v temo in hoče v temi ostati. Po vsej priliki pa si ne more kaj, da ne U sam vrgel svetlobe nase. V nekem smislu ne vemo o njem ničesar — v drugem pa kar precej. Vidim ga, kako se počasi oblikuje v postavo — možak, ki uporablja dober pisemski papir, možak, ki bi rad uveljavil svoj lastni jaz, svojo osebnost. Vidim ga kot otroka: bil je zapostavljen, nihče ga ni upošteval — vidim ga, kako je zrasel z občutkom manjvrednosti — kako se bori proti domnevni krivici, zamišljam si ga, kako se bori z notranjim nagonom, da bi se povzpel, da bi vzbudil splošno pozornost — in kako postaja ta njegov nagon silnejši in vedno močnejši, kako ga dogodki tiščijo k tlom, kako prilike kopičijo nanj nova ponižanja. Toda v njegovi notranjosti tli fskra, da bi zažgala sod s smodnikom...« »Vse to ni nič drugega kot domneve,« sem dejal. »Vse to nam ne pomore naprej!« »Torej bi raje imeli č5k in pepel in na poseben način podkovane čevlje? Kot vedno. Vendar pa menim, da bi si lahko zastavili nekaj praktičnih vprašanj: Cemu vozni red? C emu Mrs. Asher? Cemu ravno Andover?« »Življenje Mrs. Asherjeve je potekalo, kot se zdi, brez vsakršnih dogodkov,« sem premišljal glasno. »Razgovor s Partridgeom in Riddellom naju je razočaral, nič več nisva zvedela, kot sva že vedela prej.« »Pošteno povedano, si jaz tudi nisem mnogo obetal od tega razgovora. Vendar pa nisva smela pustiti vnemar možnosti, da bi mogel biti eden izmed njiju morivec. In še zdaj ne moremo reči, da je pribito, da ni ta ali oni od njiju morivec.« »Ta veliki, brutalni dedec morda — Riddell,« sem dejal. »Oh, jaz sem pa odločen vsekakor oprostiti Riddella vsjjke krivde. Razburjen je bil, razgrajal je, videti je bil nemiren...« »Saj ravno to kaže...« »... človeka, ki je živo nasprotje moža, ki naj bi pisal ABC pismo. Domišljavost in samozavest sta lastnosti, ki ju moramo iskati.« »Nekoga, ki se poveličuje, bahača?« »Mnogo je ljudi, ki za zmučenostjo In za ustaljenostjo skrivajo mnoge nečimrnosti in samozadovoljstva.« »Torej ste mnenja, da bi neznatni Mr. Par-tridge...?« »On bi prej utegnil biti tak tip. Več se pa ne da reči. VsekrVior se on 'bolj vede tako, kot bi se vedel pisec pisma — gre takoj na policijo, tišči se v ospredje, veseli se svoje važne vloge.« »Torej mislite —« »Ntka&or ne, Hastings! Jaz osebno sem mnenja, da storivec ni iz Andovra, vendar na smemo, kot sem že ifckel, pustiti prav nobene možnosti vnemar. Jaz tudi dosledno govorim • »njem«, čisto lahko pa bi bila tudi ženska.« »Nemogoče!« »Način izvedbe kaže na moškega, priznani. Toda anonimnih pisem so napisale več ženske kot moe&i, tega tudi ne smeva pozabiti! Nekaj časa sva molčala, potem pa sem vprašal: »Kaj pa bova zdaj počela?« Poirot se je smehljal: »Ničesar, dragi moj podjetni prijatelj, nič!« »Kaj, nič?« Bil sem razočaran. »Saj nisem čarovnik! Kaj pa bi hoteli, da naj počnem?« K».jtiislj;U arm In bilo »W J« triko kaj redi na to vprašanje. Kljub terau p* sem bil prepričan, da je nekaj le treba storiti. »Vozni red Imamo, pisemski papir, kuverto...« »V tej smeri bomo vsekakor storili vse, kar se da. Policija ima vse pripomočke za take preiskave pri roki. Ce se na ta način da kaj odkriti, bodite prepričani, da bo policija odkrila; le brc j skrU!« S tem sem se pač moral zadovoljiti. Naslednje dni se je Poiret prav posebno izogibal vsem poskusom, da bi napeljal pogovor na andover-ško zadevo, če pa sem se je jaz lotil, je nejevoljno odkimal. Na tihem sem mislil, da vem zakaj. Poirot Je bil poražen — ABC ga Je izzval in — zmagal. Moj prijatelj, navajen na nepretrgane uspehe, si je ta udarec po vodi zelo gnal k srcu, tako zelo če)o, da niti ni mogel o zadevi govoriti. To Je sicer bila poteza malenkostnosti pri tako velikem možu, toda saj utegne najbolj treznemu možu uspeh nazadnje zmešati glavo. In njemu Jo je mešal leta in leta. Nič čudnega tedaj, če so se končno vendarle pokazale posledice. agathe ehristie vcižni reaH B «IH Obzirno sem tedaj upošteval to slabost in zadeve nisem več omenil. Iz časopisa sem zvedel o prvi obravnavi pri ogledu, ki je bila hitro končana. ABC pisma sploh niso omenili in sodba porotnikov se je glasila: »Umor izvršen od ene ali več neznanih oseb.« Časopisje je zadevi posvečalo le malo prostora, ker se iz nje ni dalo napraviti kaj bolj senzacionalnega. Ce povem po pravici, je tudi pri meri stvar kmalu utonila v pozabo, deloma zato, iker sem Poirotovo ime le nerad spravljal v zvezo z neuspehom. Toda 22. julija sem se zadeve spet spomnil. Poirota nisem videl nekaj dni. Konec tedna sem prebil v Vorkshiru. v ponedeljek popoldne pa sem se spet vrnil v London. G*i> šestih je dospelo pismo. Spominjam se, kako je Poirot nenadoma globoko zavzdihnil, ko je odpiral kuverto. »Tu je!,« je dejal, ker sem ga. ne da bi kaj razumel, debelo gledal, je dopolnil: »Drugo poglavje zadeve ABC« Strmel sem vanj še vedno, ne da bi se mi posvetilo. Na Andover sem bil čisto pozabil. »Berite!« mi je rekel Poirot in mi ponudil pismo. BHo je popolnoma tako kot prvo, pisano na enakem papirju in z istim strojem: Ljubi Mr. Poirot! No, kaj pa zdaj? Ena proti nič zame, kaj? Tisto v Andovru ni bilo od muh, kajne? Toda šale še ni konec, ta šele pride! Dovolite mi, da Vas opozorim na Bexhill ob morju! Datum: 25. tega meseca! Ah, kaka imenitno se zabavamo, ali ne? Vedno Vaš ABC »Tristo peklenščkov, roJrott Ali namerava ta •atan storiti še en umor?« »Kako pa? Kaj pa ste pričakovali? AH ste ti mislili, da je z zadevo t Andovru že vse pr? kraju? Spomnili se boste, da sem bil takrat dejal: To je začetek!« »Toda saj to je strašno!« »Da, strašno!« »Opraviti imamo z blaznežem!« »Da!« — Njegova preprosta mirnost je bila neprimerno bolj tehtna kot še taks velika gesta,, Pretresen do dna sem mu vrnil pismo. Naslednje jutro smo se sestali k seji, da premislimo položaj. Prišli so policijski poveljnik Sussexa, podpredsednik kriminalne policije, inšpektor Glen iz Andovra, komisar Carter od okrajne policije Sussexa, Japp in mlajši inšpektor po imenu Grome ter dr. Thompson, znani zdravnik za duševne bolezni. Drugo pismo je bilo opremljeno z žigom Hampstead, toda Poirot je bil mnenja, da žigu ni dati dosti vere. Živahno smo se pomenkovali o primeru.' Dr. Thompson je bil prijeten mož srednjih let. Kljub svojemu ogromnemu znanju se je izražal zelo priljudno in preprosto ter se dosledno izogibal strokovnja^kemu izražanja svojega poklica. »Nobenega dvoma ni,« je dejal podpredsednik kriminalne policije, »obe pismi sta iz iste roke.« »In popolnoma mirno lahko verjamemo, da ju je pisal morivec iz Andovra. »Tako je! In z drugim pismom smo prejeli posebno svarilo, da se bo drugi umor zgodil 25. julija - to je pojutrišnjem - v Bezhilla. Cesa bi se lahko lotili?« Policijski poveljnik iz Sussexa se je ozrl na svojega tovariša, komisarja Carterja: »No, Carter, torej?« Komisar je resno odmajal z glavo: »Težavno, sir, zelo ^ežavno! Niti najmanjše oprijemljive točke, nobene^ oporišfe, **» M otognH biti naslednja žrtev! Kar naravnost vprašajmo: Ali se sploh da kaj ukreniti?« »Nekaj bi predlagal,« je zamrmral Poirot. Vsi so se ozrli vanj. »Verjetno se mi zdi, da se začenja ime naslednje žrtve z B.« »To bi bilo že nekaj,« Je menil dvomeča1 komisar. »Blaznost za abecedo,« je pripomnil zamišljeno dr. Thompson. »Pravim, da bi bilo mogoče — pa nič več. Prišlo mi je na misel, ko sem bral na napisni tabli v Andovru ime Asher, zdaj pa v drugem, pismu naletel na ime kraja Bexhill. Pa sem si mislil, da izbira morivec svoje žrtve in imena krajev po abecednem redu.« »Brez vsake podlage ta domneva nikakor ni«, je pojasnil zdravnik, »čeprav je tudi kaj lahko mogoče, da je ime Asher čisto slučajno — pa bo naslednja žrtev — pa naj se že piše kakorkoli — spet stara lastnica kakšne trgovinice. Pribiti je treba, da imamo opraviti z blaznežem, ki nam doslej za svoj motiv še ni dal nikake opore.« »Ali ima blaznež sploh kak motiv, sir?« je skeptično vprašal komisar. »Kajpak, da ga ima! Do pogina trdovratna logika je eden glavnih znakov blaznosti. Tak blaznež misli, da ga je izbralo nebo za to, da mori — učitelje petja — ali zdravnike — ali stare ženske, ki vodijo trafike — in zmeraj tiči za vsem popolnoma logičen razlog. Ne sme nas zavesti abecedni redosled — najprej Andover, nato Beshill — to je kaj lahko samo slučajno.« »Vsekakor bi bilo prav, če bi že vnaprej storili kake ukrepe, s katerimi bi se nekoliko pripravili za vsak primer, ali ne? Carter, mogoče bi nekoliko popazili na vse B-eje, posebno na lastnike trgovin in prodajaln časopisov, ki so last ljudi brez svojcev in se nekoliko pozanimati za ljudi, ki ne stanujejo v tistih krajih. Več se pa v tem primeru res ne da storiti.« Komisar je zastokal. »Zdaj ko se začnejo šolske počitnice in čas dopustov! Ves Bexihll je že nekaj dni poplavljen s tujci!« »Storiti moramo, kar se le da«, je odvrnil strogo njegov predstojnik. Inšpektor Glen je povzel: »Dal bom vse ljudi nadzirati, ki so imeli količkaj in kakorkoli opraviti z umorom v Andovru. Obe priči, Par-tridgea in Riddella. potem starega Asherja seveda. Ce bi se količkaj namenili, da bi zapustili Andover, pošljem koga za njimi.« Posvetovanje je bilo končano. 29. september - pionirski dan 21J let je preteklo, odkar je bila na I. kongresu USAOJ v Bihaću (od 27. do 29. dec. Magičen kvadrat lil 13 17 19 11 15 17 ifij 11 131 17 19 11 13 W Uredi številke tako, da bo 6eštevek vodoravno, navpično in poševno vedno 90. TABORNIŠKI KOTIČEK 1912) ustanovljena organizacija najmlajših — pionirska organizacija. Seveda pa so bili otroci v NOB vključeni že od dne, ko so počile prve partizanske puške. Prenašali so partizanske časopise, radijska poročila, letake, zbirali so hrano in zdravilna zelišča za partizanske enote. Tako so že leta 1942 nastale pionirske čete in odredi na Dolenjskem, v Beli krajini, na Kočevskem, v Ljubljani in drugod. \a Gorenjskem se je tak odred imenoval »Rati-tovec«. , Pionirji so tako neposredno sodelovali v NOB vse do leta 1945, to je do dne, ko jc bila osvobojena vsa naša domovina in ko so s cvetjem in pesmijo odšli na ulice, da sprejmejo našo vojsko. Danes ni več potrebno, da bi bili pionirski odredi razdeljeni na čete. Zato pa ima vsak odred različne krožke, klube in sekcije, kjer si pionirji izpopolnjujejo svoje znanje. Za danes - za PIONIRSKI DAN — 29. september — so pionirski odredi po vsej republiki pripravili različne prireditve. Ljudska tehnika Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije prirejata v Ljubljani foto razstavo, ob 19. uri bo zbor pionirjev na trgu revolucije v Ljubljani, jutri pa bo odkritje spomenika pionirjem pred muzejem NOB. Komaj je konec poletnih dni, malčki že mislijo na bele snežine. Ce ne bi bilo tako, bi trk rat tudi naš fotoreporter ostal praznih rok Kako je pogumna Julija rešila svojo sestro •Medvedek' Dež je lil kakor iz škafa, ko sem zadnjič hitela proti domu. Nenadoma je zrastel poleg mene dežnik in pod njim mali »medvedek- — tako imenujemo najmlajše tabornike. -Kam pa hitiš v tem dežju?- sem ga vprašala. »Na taborniški sestanek«, - mi je moško 'odgovoril. Pogledala sem ga. Ves moker je bil pod noge in tresoč je stiskal k sebi beležnico tn svinčnik. Stopical je ponosno - imenitno se mu je zdelo, da dežuje in da gre kljub temu na sestanek, da bo ves premočen in ga bodo tovariši občudovali. Pa saj je tabornik — in taborniki so odločni tn se ne bojijo dežja! »Kaj pa se sedaj učite?« — »Ponavljamo za prvi izpit.« »Koliko pa vas hodi na sestanke?« »Ctaem. Zelo dobrega vodnika imamo. Tako prijetno je hoditi na sestanke. Zadnjič smo ga imeli v logu. Učili smo se postavljati šotor, potem smo imeli kratko tekmovanje. Zdaj se pripravljamo na mnogoboj. Naredili smo tudi kratek pohod po potnih znakih, skoraj vsi jih že poznamo« Po tem. kako se mu je razvezal jeziček, sem sklepala, da je zelo rad pri tabornikih. Zelo zaveden je mali »medvedek«, na vsakem izletu ga vidim in tudi na taborjenju je bil že dvakrat. Zdaj še • mali »medvedek« bo nekoč , zelo dober tabornik. • Bližala sva se taborniškemu domu in poslovila sva se. Iz oči mu je sijal svetel zanos. Verjemite, vsak ne more biti dober tabornik — treba je biti vztrajen, vedno željan znanja, treba je ljubiti in spoznavati naravo, zakaj narava te vedno dobro vzgaja. Zato so taborniki iznajdljivi, samodiscipbnirani, skromni, resnicoljubni, hrabri, dobri tovariši in vedno pomi življenjske vedrine. Saj pravi taborniško geslo: S prirodo k novemu človeku! Podvig šestletne Julije Clark, o katerem pišejo vsi ameriški Časopisi, 6e zdi skoraj nejnogoč. William Clark iz Kalifornije je odšel na izlet z majhnim . turističnim avionom. Z njim je bila njegova žena in dve hčerki: 8-letna Lori in 6-letna Julija. Vrniti bi se morali še isti dan.- Toda nazaj jih ni bilo ne zvečer in ne naslednji dan. Prvi-jih je pogre5al stari oče, ki je delal v istem podjetju kot William Clark. Najel je privatni avion in z njegovim lsatnikom poletel v smeri proti planinski pokrajini Big-Bir. Leteli so okrog 13 ur, ko je pilot Lan-dels 200 metrov pred seboj zagledal ogrodje aviona. Pristali so, nato pa so odšli v smeri, kjer so videli ostanke aviona Prepričani so bili. da so vsi potniki mrtvi, toda ko so se približali, so zagledali 6-letno Julijo, ki jim je prišla naproti in presila za malo vode za ranjeno sestro, kijub temu da se je komaj držala na nogah. V avionski kabini sj našli truplo njene matere. 10 metrov proč je ležal njen oče, pod nekim drevesom pa je nepremično ležala Lori. — Imela je zlomljeni obe nogi — toda bila je živa. Po pripovedovanju male Lori se je nesreča zgodila takole: Avion se je zrušil na zemljo iz neznanega vzroka. Starši so bili na mestu mrtvi. Julija pa je bila v nezavesti. Ko se je prebudila iz nezavesti, je zaslišala stoka- nje svoje ranjene sestre. Takoj ji je priskočila na pomoč. Tolažila jo je, hotela ]l je dati vode, toda steklenici z vodo sta bili v kabini, v katero pa mala Julija ni mo-' gla priti. V mamini torbici je dobila nekaj hrane, toda sestrine žeje kljub temu ni mogla potešiti. Počakala j« do noči, ker je vedela, da takrat pade rosa. Vzela je del svoje bluze, jo zmočila v rosi, nato pa je kapljice vode iztisnila iz krpe, da 60 padale v sestrina usta. Našla je tudi nekaj vitaminov in en sendvič, tako da sta se lahko obdržali 56 ur. dokler nista dobili pomoči. Da je Lori ostala živa, se ima zahvaliti samo svoji sestri. V najboljšem • primeru bi ostala brez noge, ki je zlomljena na nekaj mestih. Ce ji mala Julija nc bi izčistila rane, bi prav gotovo dobila gangreno. Neverjetno je, kako je vse to zmoglo G-letno dekletce. Celo mnogo odraslih ljudi ne bi bilo sposobno opraviti takega dela. V Podljubelju — pri Dovjakovih (po domače) ali pri Janezu Ahačiču — je minilo včeraj 14 dni, odkar je imela njegova krava »Sorac kar tri teličke. Prav gotovo gre za nenavaden dogodek, ki ga ne poznajo niti najstarejši Gorenjci niti živinozdravniki. Posebnost je namreč v tem, da so vsi telički normalno razviti in skupaj s svojo materjo povsem zdravi Dragi mladi bravei! Konec je brezskrbnih dni, počitnice so za nami in pričel se je redni pouk. Zato pa se bo sedaj začelo za vas, dragi pionirji, prav gotovo zelo zanimivo življenje. Oživelo bo delo v pionirski organizaciji, različnih krožkih, društvih itd. Vabimo vas, da nam pišete o vsem: o svojem delu v šoli, • kako ste praznovali praznike, pa kaj delale doma ali na igrišču, saj je življenje vse polno dogodkov — prijetnih in neprijetnih. S tem, da nam boste poslali svoje prispevke in bamo najboljše objavili v »Mladi rasti«, se bodo z vašim valjenjem seznanili tudi otroci iz dragih šol in krajev, nam pa boste pomagali, da bo mladinska stran postala zanimivejša in bolj pestra. Dvojni portret »Kje so sedaj tisti naši atleti s PEA, da vidijo kako se teče ...« Kaj morem zato, če ste se premaknili Križanka št. 58 i • i 7™ 4 6 SS * n 12 15 - h 1S I B j 17 »Mora nastati neko preseneče--nje.. .€ »Orožno, nobene gneče! S kom naj se človek le prepira?!« Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, draga pa za navpično: 1., 1. listnato drevo, 6., 2. pismena obveza, 8., 3. okrajšava za eventuel-no, 9., 12. menjava, 11., 4. sodobna prometna naprava, 13., 5. barva abecede, 15., 7. vožnje, 17., 10. ke-igralnih kart, 14., 16. zadnji črki Igralnih kart, 11, 16. zadnji črki ks-mjjski element Rešitev križanke št. 53 Vodoravno: 1. slatina, 8. lakolit 9. an, 10. kota, 11. sak, 12. mlaj, 14. II, 16. rejenka, 18. speci es. dokumenti # dokumenti % dokumenti • dokumenti # dokumenti # dokumenti # dokumenti # dokumenti # dokumenti 4. APRIL. Davi sem zgodaj vstal, ker bi moral oditi v Kielce. Po zajtrku sem odšel z doma. Samotna hoja po poljskih poteh je bila žalostna. Po štiriurnem potovanju sem prispel v Kielce. Ko sem vstopil pri stricu, sem videl, da so vsi pobiti, in izvedel, da izseljujejo Žide iz raznih ulic — postal sem še sam žalosten. 5. APRIL. Vso noč nisem mogel zaspati, po glavi so mi rojile čudne misli. Po zajtrku sem odšel domov. 12. APRIL. Očka mi je dovolil, da se smem učiti voziti kolo. Tako sem odšel k dečku, ki ima kolo, da bi me naučil; dejal je, da me bo naučil. 20. APRIL. Tudi danes sem vozil kolo, sam znam stopiti nanj. Več me noče naučiti. 14. MAJ. 2e drugi teden dežuje brez prestanka. Prav ničesar ni, kar bi lahko zapisal v svoj dnevnik. 28. MAJ. Danes sem prvič v življenju odšel s svojim bratom v ^jpzd iskat gobe, čeprav nisva poznala poti. Čeravno sva jih prvič iskala, sva našla obilo kre-silnih gob. zakaj užitnih še sploh ni. 9. JUNIJ. Danes so bili manevri nemških čet. Vojaki so se razporedili po poljih, postavili strojnice in streljali drug na drugega. 18. JUNIJ. Policija je opravila pri nas hišno preiskavo zaradi nekakšnih vojaških reči. Policisti so me spraševali, kje so te reči, in ponavljal sem, da jih ni pa konec. Ničesar niso našli in odšli. 18. AVGUST. - Židovski Rdeči križ je prepeljal nekaj bolnikov (toda vsi imajo nalezljivo bolezen) ^z Bodzentrna v bolnišnico Kielce. 1. SEPTEMBRA. - Danes je prva obletnica začetka vojne. Spominjam se, kaj vse smo že prestali v tem kratkem času, koliko trpljenja smo preživeli. Pred vojno je imel vsakdo svojo zaposlitev, skoraj nihče ni bil brezposeln: V sedanjih vojnah pa je 16. DECEMBRA. - Kmetje so danes ves dan dovažall krompir za oddajo. 28. DECEMBRA. - Zima se je komaj začela in že nekaj dni sneti. Se iz hiše ne moremo, tako nas zebe v obraz in roke. LETO 1941 21. MAREC - Prejšnje leto so t tem časa že začeli delati na poljih. Letos pa je zima, ko da je januar in ne marec. Huda zmrzal je in snežni metež ne preneha. DNEVNIK Davida Rubinowicza skoraj 90 odstotkov brezposelnih in 10 odstotkov zaposlenih. Kakor mi: poprej smo imeli mlekarno ia zdaj smo brezposelni. Le nekaj zalog iz predvojnih časov imamo in te črpamo, vendar gredo že h koncu in ne vemo, kaj bo poslej. 13. DECEMBRA. - Schulze je dejal, da moramo izprazniti stanovanje, ker bo vanj nasipal rekvirirani krompir. Očka je komaj Izprosil, da bodo ljudje spravili krompir tja, kjer je bila prej mlekarna. 14. DECEMBRA. - Danes so začeli dovažati krompir. Bilo ga je za kakšnih 20 kvintalov. 24. MAREC - Danes je malce topleje. Mimo so se peljale nemške čete. Večinoma konjenica. Stal sem pri oknu in gledal čete. Kar vrtelo se mi je po številnih avtomobilih in konjenici, mimo se je peljalo tudi teiko topništvo. Zabavalo me je, ko sera gledal mimo vozeče čete, zakaj pri nas je redkokdaj videti vojake. L APRILA. - Okrog desete are je prišel mimo neki Zid iz Kielca in dejal, da bo od danes v Kielcu židovska četrt. Neprijetna vest me je tako zadela, da ves dan nisem vedel, kaj se dogaja t menoj. Ze istega dne so Zidje, ki imajo kakršnekoli so- rodnike izven te četrti, odšli iz Kielca in se odpeljali k njim. Skoraj vse sorodstvo imamo v Kielcu. Kaj neki bodo zdaj počeli? Tam bo vendar vse strahotno drago kakor v drugih mestih, kjer so četrti. Iz Kielca se je danes pripeljal stric, posvetovati se hoče z očetom, kaj naj stori. Očka mu je dejal, naj pride za zdaj semkaj. Kar bomo storili mi, bo še on. Tako je odšel, da bi naročil zaprego za naslednji dan. Mestni načelnik v Kielcu Hans Drechsel je 31. marca 1941 v resnici izdal ukaz, ki je temeljil na odredbi pokrajinskega guvernerja v Radoma Karla Lascha. Ta je odrejala, da je v tem mesta treba ustanoviti geto. Četrta točka Drechslovega ukaza pravi, da se morajo vsi Zidje do 5. aprila opoldne preseliti v židovsko mestno četrt. Peta točka opozarja, da bodo v nasprotnem primeru Žide izselili na silo in brez sleherne prtljage. 2. APRILA. - Stric se je zgodaj zjutraj odpeljal v Kielce, da bi pobral svoje stvari. Mimo so ves dan vozile zaprege s stvarmi. Ljudje, ki se vozijo s temi stvarmi, so objokani in hudo potrti. Stric bi moral prispeti ob treh popoldne. Toda bil je že večer in še vedno ga ni bilo iz Kielca. Nismo vedeli, kaj naj si mislimo in kaj se je zgodilo. Ves večer smo Čakali nanje, prispeli pa so šele ob dveh ponoči.