' Ero ii. LJUBLJANA, MARCA 1961 NAŠ IZVOZ ,n® Za preteklo leto je treba glede '/vo-zne dejavnosti podjetja uipo-" Sevati predvsem tole: 1959 — sklenjeni posli: po tonaži 340 ton po vrednosti 84 mili j. — izvršeni izvoz: V LANSKEM LETU 1960 1959/60 925 ton 272 °/o 241,4 milij. 287,4 o/0 saj smo v letu 1960 zaključili skoraj za trikrat več poslov kot v prejšnjem letu. I NAD 27 MILIJARD PONUDB po tonaži 1076 ton po vrednosti 214,4 milij. — devizni priliv 102,5milij. 586 ton 54,5 % 105,6 milij. 49,3 »/o 133,9 milij. 130,6 % Plan izvoza za leto 1961 pred-videva 436 ton v vrednosti 109,5 ‘‘tiijona. Vsi vrednostni podatki fo navedeni v deviznih dinarjih K $ = 300 din); s faktorjem 4,2 “obi-mo notranjo vrednost, tako Sfno na primer v letu 1960 skle-“ihi poslov za nekaj več kot eno 'Milijardo' dinarjev. V teh številkah je zajet samo direktni izvoz; posredni izvoz Prek drugih zunanjetrgovinskih Podjetij pa le, če je te posle obravnaval izvozni oddelek. Zato tu Piso upoštevane dobave na-jraz-ičnejše opreme in sestavnih de-'°v, ki so se ali se 'bodo vgradili v kompletne objekte in naprave, Namenjene za izvoz. Pri tem pa Prednjačijo naše ladjedelnice ter Podjetja strojne in elektroindu-^Mie, s katerimi naše podjetje , ‘6sno sodeluje. V ilustracijo naj I 'Ped temi indirektnimi izvoznimi Posli naštejemo naročilo za deset Pio tor jev za ladje za Indonezijo r skupni vrednosti približno 150 j jPilijonov deviznih dinarjev z ro-Uorn dobave v letu 1961. NEKAJ ZNAČILNIH UGOTOVITEV . Karakteristično za preteklo leto je: . a) da je mogoče povečati izvoz 'Pvesticijske opreme samo pod j Pogojem, če nudimo srednje- in ril! dolgoročno kreditiranje, včasih i ‘Mi nad deset let; -'j b) da je vedno več držav, ki J Prehajajo spričo svojih obsežnih 'Mletnih planov gospodarskega i razvoja in spričo situacije v sve-Pp na nakupovanje opreme na 'redit (na primer Pakistan itd.) c) da se je spisek opreme, ki se Maj lahko prodaja samo pod po- ■ j bjem kreditiranja, razširil od hi-^^“focentral in cementarn še na nfompletne črpalhe postaje, večje ;n žerjave ali pa večje serije manjših žerjavov in podobno; č) da se vse bolj in bolj zahte-7a prevzem komipleiksnih poslov, Ponekod celo' z gradbenimi deli, jel ‘ako da se inozemskemu kupcu Predajo ključi gotovega objekta; d) da inozemski investitorji pri vij ^katerih objektih stavi j a jo celo ■. Pogoj, da sodelujemo že Ipri iz-•• Zadnji in tudi kasneje s svojim ‘ kapitalom, ali pa da omogočimo :Prodajo proizvedenih dobrin. Ugotoviti moramo, da nam kreditiranje omogoča sklepanje ne-. '‘oliko rentabilnejših poslov isamo ]> v izjemnih primerih, kajti ano-:fl troski kupci vselej .skrbno pri-' berjajo cene, dobavne roke, kva-"! ‘iteto itd. s konkurenčnimi ponudbami. Ker razpolagajo nera-z-P Wte države s številnimi posojili " gospodarsko močnejših držav z * 'Pdustrijsko tradicijo in močnej-,,simi referencami ter s posojili taznih mednarodnih finančnih institucij, smo često prisiljeni da mižujemo cene na nivo- najugodnejših svetovnih firm, da bi nas Slede na alokacije po vladnih ■jPPganih posameznih držav (zlasti j® taka praksa razširjena v Indiji) obravnavali v ožjem izboru za dodelitev naročila. Skratka, če smo pred leti imeli opravka z možno konkurenco pri sklepanju pogodb pod običajnimi plačilnimi pogoji, je ta konkurenca v nezmanjšanem, oziroma celo v povečanem obsegu ostala tudi sedaj, 'ko prodajamo opremo na večletno kreditiranje. NAS TRADICIONALNI TRG V glavnem smo zadržali Indijo kot naše tradicionalno tržišče, čeprav v 'zmanjšanem obsegu v primerjavi s prejšnjimi leti. Novi, večji posli so bili sklenjeni s Sirijo in z Etiopijo. Povsem sta izpadla Pakistan in Egipt, vendar upamo, da samo začasno, ker je za Pakistan sedaj predviden okvirni kredit za opremo, Egipčani pa s,o začeli šele pred nekaj meseci kazati večje zanimanje za koriščenje odobrenega kredita. Posli s Holandijo, Avstrijo lin Italijo ter Madžarsko In Vzhodno Nemčijo so potekali že doslej v manjšem obsegu in so zlasti na Zahodu podvrženi Običajnim ko-njunkturnim gibanjem, na Vzhodu pa dajanju porednosti 'sklepanju pogodb v okviru ekonomskega pakta vzhodno-evropskih držav. Že nekaj let obdelujemo bolj ali manj intenzivno še nekatera druga tržišča, na primer Argentino, Brazilijo in Burmo, vendar ismo bili tod doslej v glavnem nemočni, iker nekaj časa niso bili urejeni meddržavni trgovinski odnosi, oziroma niso bile zagotovljene možnosti za kreditiranje. V minulem letu smo nastopali na licitacijah tudi _v nekaterih povsem novih deželah, na primer za turbine v Mehiki in Novi Zelandiji, oziroma za žerjave v Mehiki in na Tajskem. Razen tega smo naš eksportni program razširili še na črpalne postaje, zlasti za Bližnji in Srednji vzhod -ter na cementarne za Etiopijo, Indijo itd. V tem letu pa bomo poskusili še z direktnim izvozom ladijskih motorjev in viličarjev. Povsem neobdelana so bila afriška tržišča (z izjemo Egipta), vendar je bil tudi tu prav v zadnjem času storjen korak naprej z odhodom delegacije podjetja Astra iz Zagreba v centralno - afriške dežele; v njej sodeluje tudi naš inž. Šturm iz izvoznega oddelka. Enega izmed glavnih razlogov, da se je v letu 1960 zmanjšal izvoz na približno 105,6 milijonov deviznih 'dinarjev, v primerjavi s triletnim povprečjem 1957/59, ko smo imeli letno približno 200,9 milijona deviznih dinarjev izvoza, je treba iskati v dejstvu, da smo sorazmerno prepozno dobili možnosti za plasiranje opreme na kredit. Upoštevati je namreč treba daljše dobavne roke, zlasti pri turbinah, cementarnah in drugih kompleksnih objektih, tako da lahko računamo s povečanim izvozom, seveda z določenimi pogoji, šele od leta 1962 dalje. To se vidi tudi iz uvodnih številk, Kljub številčno nezadostni zasedbi izvoznega oddelka je podjetje v preteklem letu vložilo- izredne napore za povečanje izvoza ter je bilo izdelanih ponudb v skupni vrednosti preko 27,5 milijarde dinarjev z naslednjimi rezultati : — nerealizirane ponudbe zaradi previsokih cen in predolgih dobavnih rokov 17,68 % — nerealizirane zaradi tujih kreditov, pomanjkanja referenc, preklicanih licitacij in drugih vzrokov 30,50 °/o — sklenjene pogodbe do 31. decembra 1960 3,67 °/o — odprte ponudbe z nejasnimi Izgledi 36,71 % — odprte ponudbe s precejšnji- mi izgledi za sklenitev pogodb v letu 1961 11,44 % Z naročili za hidrocentrali Tri-sul-i in Jaldhaka ter cementarno Assam v Indiji, ki smo jih prejeli po 1. 1'. 1961, se razmerje sklenjenih pogodb zviša od 3,67°/o' na 5,67 °/o, medtem ko se odprte ponudbe znižajo od 11,44°/» na 9,44 %>. Vrednost teh novih poslov znaša približno 550,000.000 dinarjev, skupaj torej nad 1.560.000.000. Razen tega računamo, da bomo del odprtih ponudb realizirali še v prihodnjih mesecih. OSTRA KONKURENCA Povsod pa se srečujemo z najostrejšo mednarodno konkurenco najbolj znanih svetovnih proizvajalcev. Zlasti agresivne so japonske firme, ki so redno med najcenejšimi. Vzhodnoevropske države so se v zadnjem času usmerile — kolikor lahko presodimo zgolj iz naših izkušenj — predvsem na plasiranje opreme skozi njihove kredite (SSSR, CSR, Romunija in tako dalje);, če pa že nastopijo na licitacijah, so skoraj vedno zelo konkurenčne (na primer turbine za Grčijo). Razen tega se poleg doslej znanih renomiranih firm pojavljajo novi proizvajalci, zlasti iz Italije in Zahodne Nemčije, ki si skušajo na vse načine priboriti potrebne 'reference. K temu 'se pridružuje še naraščanje domače proizvodnje v nekaterih deželah (na primer Indija in Južna Amerika — žerjavi, črpalke in turbine, ki sicer ponekod še nekaj let ne bodo pokrivale vseh potreb, ki pa se jim daje vsakovrstna zaščita kljub 30—40 °/o višjim cenam, daljšim rokom dobave in neekvivalentni kvaliteti. Razen kvalitete in kreditiranja so nizke cene, kratki dobavni roki in razne -druge ugodnosti v komercialnih pogojih osnovni problemi, s katerimi se -dnevno srečujemo pri našem izvoznem poslovanju. Dodati je treba še pomanjkanje zadostnih referenc — zlasti pri večjih objektih, kot tudi dejstvo, da na mnoge licitacije praktično sploh nimamo dostopa. Gre za posle, ki jih v mnogih državah Afrike, Azije, Južne Amerike finansirajo razne mednarodne finančne in-stitucije (DLP, IBRD, ICA -itd.). Če upoštevamo še direktno kreditiranje posameznih objektov po gospodarsko raz- ST.3 (- - . Naši inženirji in tehniki nadzirajo montažo doslej največjega električnega mostnega tekalnega žerjava za dviganje bremen 460 t, ki ga je Litostroj izdelal za Indijsko hidrocentralo BHAKRA NANGAL pod Himalajo vitih državah kot tudi neposredno udeležbo tujega kapitala, je logično, da nekateri objekti sploh ne ipri-dejo na mednarodne licitacije in -da se nekateri že objavljeni razpisi naknadno prekličejo zaradi neposrednih pogajanj za vključitev v -razne -kreditne aran-žrnane. Število odprtih licitacij v svetu se torej zmanjšuje in je treba s tovrstno tendenco računati tudi v bodoče. Res pa je, da skušamo tudi mi plasirati našo opremo Skozi kredite mimo licitacij, vendar se običajno ni mogoče izogniti, da ne bi inozemski kupci primerjali vsaj nekaj ponudb, ki so jih zbrali brez javnega razpisa. ( NAŠE NOTRANJE TEŽAVE Naše poslovanje v letu 1960 so spremljale še tele notranje težave (navajamo samo nekaj pomembnejših) : a) kasnitev v prepotrebni rekonstrukciji metalurških obratov in delavnice za proizvodnjo ladijskih motorjev, ker podjetje še vedno ni dobilo kreditov, zaradi česar ni 'bilo mogoče odstraniti -ozk-ih grl ter povečati rentabilnost proizvodnje, ki bi jo dosegli z izpopolnjenim strojnim parkom in večjim letnim bruto produktom; b) pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov, zlasti v projekti vi, konstrukciji in izvozu spričo povečane izvozne dejavnosti in perspektiv; razen tega nima podjetje trenutno nikjer v inozemstvu svojih strokovnjakov (z izjemo -inž. Čučka v Kara-chiju); poslo- vanje pred INGRA kot tudi prek nekaterih drugih zunanjetrgovinskih organizacij ni bilo vselej dovolj učinkovito, zlasti ne zato, 'ker njihovi delegati lin a-parat ne poznajo dovolj natančno tehnično-komercialnih -podrobnosti pri -izvozu naše opreme; c) -previsoke cene domačih surovin 'in polfaforikatov, njiho-va stalna deficitarnost (-zlasti velja to za proizvode črne in barvaste metalurgije) in nezadostna obratna sredstva, nezadosten asortiman in kapacitete drugih panog, ko potrebujemo razne sestavne dele za vgraditev (na primer elektro-o-prema, ipri kateri -smo že vedno v glavnem vezani na uvoz); č) znižanje domačih cen in tudi skrajšanje dobavnih roko-v, kar pričakujemo od uvedbe ekonomskih enot, prehoda na dvoizmensko -delo-, povečane -produktivnosti itd., se bo odražalo ugodno še-le pri sklepanju pogodb v 1. 1961-62. Razen tega se pri uvozu investicijske opreme v našo- državo skozi -tuje kredite ne upoštevajo možnosti domače industrije, ki je danes že v stanju, da proizvede opremo -za hidrocentrale, termo-centrale, cementarne -in druge kompletne naprave. Ugotoviti pa moramo, da uvoz takšne opreme, čeprav na kredit, ne ruši legitimacije, kadar želimo isto opremo izvoziti. Temeljni pogoji za nadaljnje povečanje izvozne dejavnosti so brez dvoma tu, vendar je odvisno predvsem od podjetja, če jih bomo znali v celoti izkoristiti. Dušan Brglez, šef izvoza Pri številnejši zaposlitvi manj nesreč < Računajoč z znatnim povečanjem proizvodnje, je podjetje lani zaposlilo približno 300 delavcev več kakor v letu 1959. Ker večina še ni bila zaposlena v industriji, je bila naloga podjetja, da jih seznani z organizacijo podjetja, z nevarnostmi delovnega mesta, kamor so bili določeni, in s pravilno uporabo vseh tehničnih in osebnih varovalnih sredstev, ki so potrebna pri delu. Dvatisočglavi množici Litostrojčanov je ob novici, da so belgijski kolonialisti ubili Patrica Lumumbo, govoril tudi sekretar TK ZKS Stane Vogelnik DS odobril obračun in predračun časopisa »Litostroj« Na svoji 9. redni seji, dne 24. II. 1961, je osrednji delavski svet našega podjetja imel na dnevnem redu kar 13 točk mešane problematike z najrazličnejših področij dejavnosti v tovarni. Seja je bila spričo -tega precej dolga, vendar je obravnavanje posameznih vprašanj potekalo zelo eksperti tivno, ker so bila poročila k posameznim pomembnejšim točkam že vnaprej pripravljena. O službi HTV v tovarni v lanskem letu je poročal tov. Krapeš, ki je svoj prikaz ponazoril z -raznimi pripomočki. Glavne podatke, ki jih je referent navedel v svojih izvajanjih, objavljamo v posebnem članku na drugem mestu. Glavni urednik časopisa »Litostroj« je podal poročilo o izdajanju in urejanju našega glasila v lanskem letu. Delavski svet je potrdil obračun časopisa »Litostroj« za leto 1960 in predračun za leto 1961. Po določbah novega zakona o tisku objavljamo obračun našega časopisa za lansko leto v današnji številki. Delavski svet je tudi potrdil predlog o sestavi redakcijskega odbora časopisa za leto 1961. Za glavnega urednika je bil ponovno potrjen šel konjunkturno-propa-gandnega oddelka, za odgovornega in tehničnega urednika pa tov. Peter Likar. Nazadnje je delavski svet dal tudi načelni pristanek, da se občinski list občine Šiška-Sentvid — po sporazumu z občinskim odborom SZDL in občinsko upravo — tiska kot redna priloga našega časopisa, ki jo bodo prejemali vsi dosedanji prejemniki našega glasila, razen tega pa jo bo občina še posebej lahko tiskala za svoje potrebe. Na tretjem mestu je bilo poročilo komisije za ugotavljanje inventurnih razlik pri 'letnem popisu 1960. Poročilo je bilo za člane delavskega sveta posebej razmnoženo, podrobnejša pojasnila o njem pa je na seji podal tov. Polajnar. Sledila je obravnava nekaterih drobnih zadev. Izmed pomembnejših je -treba navesti potrditev predloga o dopolnitvi pravil podjetja zaradi vskladitve le-teh z Izvedeno reorganizacijo, delno preusmeritvijo proizvodnje in pravnimi pogoji za zakonito poslovanje. V stranski dejavnosti podjetje lahko izdaja razen časnikov in periodičnih spisov tudi razne druge publikacij e za uresničevanje svojih temeljnih nalog, kakor n. pr. publikacij e o proizvodnji, za vzgojo kadrov, tržni propagandi itd. Nadaljnja določila govore o vodilnih uslužbencih v podjetju, pooblastilih za direktorja oz. njegovega namestnika, še posebej za namestnika za zastopstvo pred gospodarskimi sodišči, o izvajanju 'investicijskih del v inozemstvu itd. Med pomembnejšimi sklepi tega zasedanja je tudi sklep o delovnem mestu sekretarja 'tovarniškega komiteja LMS, čigar naloga naj bi bila, da bi poživil delo mladine v podjetju in vzdrževal z njo redne stike zaradi čim večje aktivizacije. Tehnični direktor tov. inž. Cižman je v odsotnosti generalnega direktorja podal nazadnje še poročilo o potovanjih članov delovnega kolektiva v inozemstvo v zadnjem četrtletju lanskega leta. Veliko števtllo obravnavanih zadev kaže, kako zelo se je razrasla dejavnost našega podjetja, zlasti po ustanovitvi samostojnih ekonomskih oz. proizvodnih enot v podjetju. Hkrati nam potek razprav potrjuje pomen temeljitejšega poprejšnjega obravnavanja vseh problemov na dnevnem redu sej osrednjega organa delavskega samoupravljanja tako v upravnem odboru in njegovih komisijah ali komisijah delavskega sveta, kakor tudi v obratnih delavskih svetih posameznih ekonomskih enot, na katere bo v prihodnje nedvomno prehajalo v reševanje vse več in več konkretnih problemov vsake enote posebej. Tedaj bo osrednji delavski svet svoje delo zares lahko posvečal samo glavnim in najpomembnejšim tovarniškim vprašanjem, ki se bodo tikala vse tovarne in vsega kolektiva. (-n) bruarja 1961 zaključni račun časopisa »Litostroj« za leto 1960. Po določbi čl. 33 novega zakona o tisku in drugih oblikah informacij (Uradni list FLRJ št. 45, str. 814, od srede 9. nov. 1960) objavljamo na tem mestp za javnost poročilo o finančnem in materialnem poslovanju našega časopisa v letu 1960. Glavni namen časopisa »Litostroj« je Informiranje delovnega kolektiva o razvoju podjetja, proizvodnih načrtih in nalogah, sklepih organov samoupravljanja itd., hkrati pa naj seznanja tudi vse zunanje interesente, naše naročnike in kupce z našim proizvodnim programom, uvajanjem novih proizvodov v našo proizvodnjo in naših uspehih na domačih in zu- ZAKLJUCNI RAČUN ČASOPISA »LITOSTROJ« ZA LETO 1960 1. Stroški: Tiskarski stroški 2,466.741 dinarjev Avtorski honorarji 604.137 dinarjev Poštnina 124.768 dinarjev Oglas v »Novinarju« 5.000 dinarjev Izposojnina za kliše (»Delo«) 500 dinarjev Napisna deska uredništva 5.890 dinarjev Skupaj 3,207.036 dinarjev 2. Dohodki: Reklama (podjetja »Litostroj« in zunanja) 3,088.250. dinarjev Iztržek iz naročnin in prodanih izvodov 346.112 dinarjev Skupaj 3,434.362 dinarjev Prebitek 227.326 dinarjev Obiskali »o nas V začetku februarja t. 1. je prišla v Beograd maroška trgovinska delegacija pod vodstvom Ta-zija Abdela Rahmana. Delegacija je podpisala z našo državo nov trgovinski sporazum, ki bo mnogo prispeval k poglobitvi naših trgovinskih stikov z Marokom. Po podpisu pogodbe so si člani delegacije ogledali razna industrijska podjetja pri nas, da bi se seznanili z njihovimi izvoznimi možnostmi, zlasti s področja stro- jev in investicijske opreme. Tako so si 9. februarja t. 1. ogledali tudi Litostroj in se pri nas posebej zanimali za izvozne artikle (turbine, črpalke, opremo za -cementarne itd.). Tovarna je napravila na goste močan vtis. Izrazili so željo po sodelovanju našega podjetja na licitacijah v njihovi domovini. Prepričani so, da bi se s kvaliteto svojih izdelkov lahko uveljavili' tudi pri fcjih, kakor smo. se na drugih zunanjih trgih. Veleposlanik Kube v Litostroju Na drugem mestu poročamo, da je osrednji delavski svet našega podjetja kot za to pristojen organ potrdil na svoji 9. rednii seji dne 24. fe- V februarju si je ogledal našo tovarno kubanski veleposlanik v Beogradu Roberto Bahar Maža, ki sta ga spremljala sekretar ambasade Rafael Hernandez ter prevajalec in uslužbenec ambasade Salasar Suljič Juan. Ugledne goste sta vodila skozi podjetje in jim razkazovala naše proizvode tehnični direktor in šef izvoza. Pretekli mesec nas je obiskal direktor uglednega brazilskega hidromontažnega podjetja »Te-nenge« J. Denis de Sousa s svojim pomočnikom. Gosta sta se za- nimala predvsem za našo turbinsko proizvodnjo. Presenetila ju je kakovost naših izdelkov. Po njunem mnenju ima Litostroj vse pogoje, da se uveljavi tudi v naj-hujši mednarodni konkurenci na tem področju. Proti koncu preteklega meseca nas je obiskala delegacija zahodnoevropskega koncerna za izdelovanje električnih lokomotiv, ki združuje znana podjetja Siemens-SW (Zah. Nemčija), ACEC (Belgija) in Alsthom (Francija). (-n) stih. Med letom je bilo izvršenih 540 normalnih in 485 specialnih zdravniških pregledov. Za zadostno opremo delavca s tehničnimi in osebnimi varovalnimi sredstvi in brezplačno krepilno hrano je podjetje lani potrošilo 50,518.000 dinarjev. Na vsako zaposleno osebo je odpadlo 17.500 dinarjev. V tej vsoti so zajeti tudi izdatki za sanitetni material prve pomoči pri nesrečah in stroški za obdobne redne preglede delavcev, kateri so zaposleni na zdravju škodljivih delovnih me- Z nabavo in izdelavo posrečenih propagandnih slik smo dvignili čut varovanja, ki je gotovo doprinašal k izboljšanju varstva pri delu. S temi postopki in neposrednimi posegi službe HT, obratne ambulante in šolskega odseka je podjetje v preteklem letu doseglo prvo nazadovanje števila nesreč pri delu za 42 primerov, število dela nezmožnih pa za 354. Bolje je ta uspeh razviden pri primerjavi pogostosti nepravilnega načina dela, nezfr ™ dostnih izkušenj in podobno j? bilo 614 ali 83 °/o primerov ne: sreč. S primerno strokovno vzgoj«je in disciplino bo mogoče zelo vplijij vati na te vzroke in s tem znižati ut Vi nesreč, katere so nazadovale od število nesreč. :V] Število nesreč je bilo v prvitdi šestih urah delovnega časa po-te vprečno 85 na uro — v 7. uri de- V la je naraslo na 99 primerov, v 8. it uri nazadovalo na 30. V nadurnem delu na poti na delo — jc o bilo 107 nesreč, če od tega odbi- g jemo 35 nesreč pri nadurnem de- j lu, ostane 72 nesreč na poti ua delo. nanj ih trgih. Ustrezno tej glavni nalogi našega časopisa se seveda formirajo tudi sredstva za njegovo izhajanje, in sicer po določbi čl. 4 poslovnika o izdajanju našega časopisa iz Iztržka od prodanih številk in cene za objavljene reklame in drugo ekonomsko propagando, pri čemer mora biti v vsaki številki časopisa rezervirana za reklamo podjetja vsaj po ena stran v tej ali oni ustrezni obliki. Cena za to domačo kakor tujo reklamo se knjiži na poseben račun časopisa, v katerega se stekajo tudi vsi drugi dohodki, kaikor n. pr. prostovoljni prispevki članov kolektiva, iztržek od prodanih izvodov itd. Na teh temeljih je delavski svet odobril izhajanje našega časopisa s sklepom z -dne 20. novembra 1959. V teh okvirih je uprava časopisa »Litostroj« urejala svoje finančno in materialno poslovanje v lanskem letu, kar prikazuje spodnji zaključni račun. 93 primorv v letu 1959, na 88,7 primerov, računajoč na milijon delovnih ur, v letu 1960. Po isti osnovi se je znižalo število dela nezmožnih dni od 1087,3 na 937,3. Ta pokazatelj prikazuje povprečje za celo podjetje in dokazuje, da je misel za varnost pri delu napredovala, če pa želimo dobiti o stvari jasnejšo podobo, moramo oceniti tudi posamezne ekonomske enote. Pri tem takoj opazimo, da so metalurški obrati znatno presegli število nesreč in število dela nezmožnih dni iz leta 1959, medtem ko so ostale produktivne in pomožne enote pokazale znatno izboljšanje in tako vplivale na ugodno splošno stanje. Na visoko število nesreč v čistilnicah metalurških obratov vpliva pač vrsta dela z vsakodnevnimi nevarnostmi, kjer bodo morali vodstveni organi še bolj sodelovati pri HTV vzgoji zaposlenih delavcev. Zaradi nesreč je bilo 34,3 °/o P°' At škodb na prstih. Na očeh 18,3 °h , od vseh 740 primerov, kar je pri ja pisati, da je v podjetju mnogo st( delovnih mest, kjer so oči izpoje stavljene tujkom in dejstvu, d! Od nesreč pri delu v letu 1960 smo imeli 126 primerov ali 17 °/o zaradi tehničnih napak oziroma objektivnih vzrokov, n. pr. okvar strojev, pomanjkljivega orodja, zatrpanosti ali neurejenosti delovišča, pomanjkanja ali uporabljanja neprimernih varovalnih sredstev itd. Razen navedenih tehničnih pomanjkljivosti vpliva neugodno na zdravje delavca tudi okolica s škodljivim prahom, dimom in plini — posebno v metalurških obratih, dalje prepih in slaba razsvetljava. Z nabavo potrebnih instrumentov — indikatorjev za ugotavljanje obstoječe mikroklime in osvetlitve delovnih mest bomo imeli možnost storiti potrebne ukrepe za varovanje delavca pred nesrečami in poklicnimi obolenji. Zaradi subjektivnih vzrokov, n. pr. kršitve varnostnih pravil, delavci neradi uporabljajo varo; valna očala. 106 primerov ali 10,6 % poškodb je bilo na nogalT kar se pojavlja v zatrpanih prol štorih. Od ostalih poškodb je odi padlo 5,3 °/o na roke, na zapestji in dlani 8%, na glave 3,9 °/o i| na trup 5,3 °/o. Glede na starost poškodo vanih oseb zaradi nesreč pf delu je mladina do 20 let starost!) najmanj previdna in je utrpel* i največ nesreč. Od staleža 20-1(1' nih mladincev se je 50 °/o pošKO' dovalo pri delu. j Doseženi rezultati pa nas n11 smejo zadovoljiti. Naj nam hod | v spodbudo, da se še bolj zavza I memo proti nesrečam pri (del* in izven njega in dvignemo s tel varstveno zavest — kar pomen teš večjo kulturno stopnjo, ki terj* bi pameten odnos do samega seb^De do družine in družbe. sel Ivan Ahačič __________________________________-ral MLADINCI SO BILI NA PRIJETNEM IZLETU ] Pred nekaj tedni je naša ml3' dinska organizacija priredila iz' *lv let v Dolenjske toplice, KateregfJa so se udeležili tudi trije učenci »e: IKŠ. Z dvema avtobusoma so SfMe'' odpeljali najprej v Novo mesto if nato v Dolenjske toplice, kjer ‘ei se v prijetnem razpoloženju ok°( pali. V Novem mestu so si m^v; vračanjem ogledali tamošnje zna-! j menitosti. Na poti proti Ljubija®]^ pa so se ustavili še na slikovite^ Otočcu. Mladinci želijo, da bi imeli več takih zanimivih in poučni izletov. Proizvodni načrt v II. kvartali Predlog proizvodnega plana za II. četrtletje 1961 je postavljen: a) skupna proizvodnja v višini 4396 ton t. j. 21,58 %> letnega plana. b) blagovna proizv. v višini 2935 ton t. j. 25,25 °/o letnega plana. Nizek odstotek pri skupni proizvodnji je treba pripisati neugodnemu dotoku naročil v II. polletju 1960 in delno premajhnim kapacitetam mehanske obdelave, odnosno pomanjkanju kva- lificiranih delavcev, zaradi česa ni bil pravočasno ustvarjen po trebni vložek v proizvodnjo tel je bil v zadnjem četrtletji'1 1961 posebni poudarek na finali ji zaciji proizvodnje, ki je dejansk6* bila v primerjavi z istimi razdot'! ji preteklih let v velikem por1*' ff stu. Po tem predlogu je proizvodu1 plan PE, ki proizvajajo polizdelki, ke, ena četrtina letnega planal>r( Plan PE finalistov pa je postav^ra Ijen od 13,80 »/o do 22°/o lctneg» _ plana. .KOMDNISTV FEBRUARJI V zvezi z Izjavo s posvetovanja komunističnih in delavskih partij, ki je bilo novembra v Moskvi, je IK CK ZKJ sprejel sklep, da bo objavil referat Veljka Vlahoviča, ki ga je imel na razširjeni seji ZK, da bi se z njim seznanile organizacije dn članstvo drugih družbeno političnih organizacij. V št. 8 »Komunista« je v celoti objavljen referat Veljka Vlahoviča pod naslovom: KORAK NAZAJ. V svojem referatu je med drugim opozoril, da Izjava o posvetovanju v Moskvi grobo napada Jugoslavijo, češ da Izpodkopava socialistični tabor in svetovno komunistično gibanje. ge, odpraviti velika nesorazmerja msj cenami proizvodov in objekti vira* razmerja med podjetji in družbo. Te meljno načelo je, da mora dati vsak do, ki uporablja osnovna družben sredstva, družbi enako povračilo obliki obresti. Cim bolj pa so ta sred stva sodobna, tem večja je produk tlvnost dela. Od tega pa je odvlse-dohodek podjetja in tisti delež, ki g podjetje daje za splošne družben sklade. KAJ MISLIJO ŠTUDENTI: Univel zltetni komite ZK v Zagrebu je Z razjasnitev nekaterih vprašanj org» niztral anonimno anketo s širokim I SPREMEMBE V SISTEMU DELITVE BISTVENO SPREMINJAJO ODNOSE V KOLEKTIVIH IN KOMUNAH. Član zveznega izvršnega sveta Avdo Hu-mo je v razgovoru s člani uredništva »Komunista« pojasnjeval nekatere temeljne momente in družbene vidike sprememb v sistemu gospodarjenja in delitve. Z novim sistemom hočemo uresničiti kar se da enakomerne tržne pogoje za vse gospodarske pano- zanlmtvim seznamom vprašanj n. P1 AM_ mislite, da bi bili zadovoljni, c bi živeli izven Jugoslavije? — Mislih da bi -bil zadovoljen — je odgovoril? 116 slušateljev, — Včasih se mi zo® da bi bil zadovoljen 740 slušatelje') — Menim, da ne bi bil zadovoljuj ■2337 slušateljev In brez odgovora “i slušateljev. V anketi je sodeloval1! 3000 zagrebških študentov. VSAJ MINIMUM OBJEKTIVNOSTI Jugoslavija na straneh sovjetski1’ publikacij. za- S peresom in kamero po livarni sive litine “j". Uredništvo našega časopisa se j.ji® to pot odločilo, da s peresom j11,]1! kamero obišče livarno sive li-;a jfine in zastavi delavcem nekaj 'vPrašanj, da bi z odgovori posre-viliovali širokemu krogu bralcev »o-težave in uspehe svojega obrata, le- Vprašanja, ki smo jih zastavili 1intervjuvancem, so bila: iT.'e »Kaj bi bilo treba v vašem A ?Watu, v tovarni ali v občini Ši-, ’ ^-Šentvid pohvaliti in kaj gra- le: lati. Anton JANČAR — livar ■ ’ Osnovna težava v našem obra-r .‘a je prevelika zadimljenost pro->s jstora. Nujno potrebno bi bilo urediti ustrezne ventilacijske napra- ve. Seveda je to samo ena izmed ;!! ®žav livarne sive litine. Čimprej rt bi morali začeti misliti na ge-°; »eralnejšo rekonstrukcijo. Medsebojni odnosi med nami so vse 3 Prej kot dobri. Mislim, da bi mo--- rala v te stvari energičneje posegati sindikalna organizacija. konstruirati žerjavne proge. Uvedba ekonomskih enot spodbudno vpliva na delavce, ravno narobe pa je z ukinitvijo skupinskih norm. Že zdaj so opazne negativne posledice tega ukrepa (n. pr. pri žerjavih). Rojim se, da bo to vplivalo na odhod delavcev iz tovarne. Na občini se premalo zanimajo za športno življenje in športniki nimamo prave podpore. Franc PAVLIN — topilec Transportna služba v našem obratu je precej slaba. Čimprej bi bilo treba uvesti oziroma rekonstruirati žerjavne proge. Ukinitev skupinskih norm je naletela v livarni sive litine na slab odmev. Menim, da bi bilo treba v tej smeri še nekoliko razmišljati. Občinski ljudski odbor Šiška-Šentvid bi moral misliti na ureditev okolice litostrojskih blokov. Kar se tiče občinskega življenja, sem mnenja, da je krajevna la-: Organizacija terena Litostroj zelo izj*ivahna in delavna, volivce je :gfjasti razgibala združitev občine M »entvid s Šiško. Za Sišenčane in Seveda tudi Litostrojčane bi mo-■ifl hli zgraditi ustrezen plavalni base jen. :0- ejlvan MESERKO — livar llt,. Pravilno se mi zdi, da smo pri-■J Celi tesneje sodelovati s tehnolo- fl1! _ ;1-Si, saj je tako manj zastojev v ,proizvodnji. Pri nas je zelo slab v- ransport in bi bilo potrebno reli Ervin KREN — čistilec Osnovna hiba v našem obratu je slaba ventilacija. Odgovorni organi v tovarni bi morali čimprej to zadevo urediti. Razen tega pa nam včasih primanjkuje orodja — predvsem kompresorjev. Pri vhodu v naš obrat bi morali popraviti motor za ogrevanje prostora. Naši HTV službi moramo priznati, da se za nas zelo zavzema. Vedno nas opozarjajo in svarijo. Kar se tiče skupinskih norm sem mnenja, da niso dosegle svojega namena. Dieslov motor Alpha 342 F na preizkuševališču Miha PRINČIČ — livar V zadnjem času je čutiti v našem obratu izboljšano organizacijo dela, kar zelo ugodno vpliva na proizvodnjo. Občutek imam, da se je zaradi tega izboljšala tudi disciplina in vestnost livarskega kolektiva. Zaradi različnih kemijskih ve-zil za pesek se v obratu zelo kadi, ta prah pa je še posebej škodljiv zdravju. Zaradi tega bi bilo potrebno čimprej urediti ventilacijske naprave in rekonstruirati livarno. V občini šiška pogrešamo obrat družbene prehrane. Vinko ALJAŽ — jedrar Organizacija dela je pri nas še zadovoljiva. Res je, da pride včasih do pomanjkljivosti pri dostavi materiala in zaradi nepravilno postavljenih rokov, vendar to bistveno ne vpliva na celotno izboljšanje. Vse ukinitve skupinskih norm — odobravam, saj je del delavcev zaradi tega končno pametno stimuliran. Litostrojski časopis naj bi se bolj poglabljal v delo ekonomskih enot. Poroča naj nam tako, da bomo lahko primerjali delo ene- ga obrata ali ekonomske enote z drugo. Želim vedeti, koliko smo boljši ali slabši od drugih. Oton VIŠČEK — zakladalec Oddelek za HT je z nami vedno v stiku in nas opozarja na napake. Še večjo pozornost pa bi bilo treba v tem pogledu posvečati novincem in mlajšim delavcem, pri katerih se zgodi največ nesreč. Taki mladi fantje radi ob nedeljah »polumpajo«, potem pa so v ponedeljek vsi neprespani in nesreča je tu. Pri mali peči bi morali vsaj deloma mehanizirati zakladanje. Kar se tiče skupinske norme sem mnenja, da bi morala ostati. Maši prvi uspehi v uvajanju proizvodnje Dieslovih motorjev Dne 12. januarja 1960 smo z ladjedelnico »Uljanik« iz Pulja podpisali podlicenčno pogodbo, ki nam je dala pravico izdelovati ladijske Dieslove motorje danske firme Burmeister & Wain in s katero je »Uljanik« kot nosilec licence za Jugoslavijo v soglasju z matično firmo B & W del svojih pravic odstopil Litostroju. Licenčno dovoljenje obsega vse ladijske Dieslove motorje do moči tisoč KS. Od tega dne je preteklo približno leto dni. Kakšne rezultate je doseglo naše podjetje v tem času pri urejanju tako kompliciranih proizvodov, kot so Dieslovi motorji? Motorji, za katere gre, spadajo v tri skupine: a) pogonski ladijski Dieslovi motorji ALPHA, b) pomočni ladijski Dieslovi motorji, c) stabilni Dieslovi motorji. ALPHA DIESLOVI MOTORJI so idealni motorji za pogon vseh manjših ladij, kot ribiških, manjših tovornih in potniških ladij in tako dalje. Na Danskem jih izdeluje tvrdka ALPHA DIESEL A/S v Frederikshavnu, ki je ena izmed firm v sklopu matičnega podjetja Burmeister & Wain. Dieslovi motorji ALPHA obsegajo tele familije: a) f amili j a 340 z močjo 50 KS po cilindru z motorji: 342:100 KS 343:150 KS 344:200 KS Kombinirajo se lahko z mehansko sklopko in mehanskim menjalnikom s fiksnimi lopaticami, oznaka F, ali z mehansko sklopko in mehanskim menjalnikom za propeler z gibljivimi lopaticami, oznaka V. Tako lahko s kombinacijami obeh menjalnikov z navedenimi motorji dobimo' 6 različnih tipov motorjev. Iz te familije so uvedli v proizvodnjo' vse motorje in menjalnik F, medtem ko bo treba menjalnik V še uvesti. b) f amili j a 400 z močjo 70 KS po cilindru obsega motorje: 402:140 KS 403:210 KS 404:280 KS 405:350 KS 406:420 KS K motorjem se prigrajuiejo menjalniki F, V, FO, VO. Oba me- njalnika FO in VO sta hidravlična menjalnika s hidravlično sklopko. Menjalnik FO se uporablja za propeler s fiksnimi lopaticami, menjalnik VO pa za propeler z gibljivimi lopaticami. V kombinaciji motorjev z naštetimi menjalniki dobimo 14 različnih motorjev. V proizvodnji so motorji tipa 404 F. Prehod na to familijo nam ne bo delal večjih težav, ker je f amili j a 400 zelo podobna familiji 340. Kakor hitro pa bo izdelan motor 404, ne bo posebnih težav tudi s prehodom na -drugo število cilindrov. c) f amili j a 490 (z močjo 120 KS po cilindru) ima tele motorje: 494:480-KS 495:600 KS 496:720 KS 497:840 KS 498:960 KS Za te motorje se uporabljajo menjalniki VO ali pa je motor izveden kot direktno reverzibilni motor — oznaka R. Na ta način dobimo deset različnih tipov motorjev. Izdelali smo že motorje 495 VO, več motorjev i-stega tipa pa je še v delu. V proizvodnji so tudi motorji tipa 498 R. Ker sta dva motorja te familije torej že znana, prehod na motorje z večjim ali manjšim številom cilindrov ne bo težak. POMOŽNI LADIJSKI DIESLOVI MOTORJI so torej naslednje področje našega udejstvovanja. Za razumevanje naloge, ki jo imajo ti motorji na ladji, je treba pojasniti tole: glavni motor na ladji -(včasih je eden, včasih sta dva) uporabljamo za -pogon propelerja — enega ali dveh; pomožni motorji (vsaka -ladja jih ima tri) pa dajejo potrebno energijo za razsvetljavo, gretje, črpalke itd. Na Danskem izdeluje te motorje tovarna »Aktieselskabet Hcfle-by Diesel-motor Fabrik« v Hole-b'riu, ki -spada v sklop matične tvrdke Burmeister & Wain. Motorji obsegajo tele familije: (z m-očjo 35 KS ,po- cilindru) 20-MTH-30 (z močjo 60 KS po cilindru) 25-MTH-40 (z močjo 100 KS po cilindru) 33-MTH-48 ter 20-MTBH-30 (50 KS) 25-MTBH-40 (85 KS) 33-MTBH-48 (140 KS) Razlika med obema vrstama motorjev je v tem, da so motorji z oznako B opremljeni s turbo-pihalom, s čimer se moč motorja o-bčutno dvigne. Najprej nameravamo uvesti familiji 25-MTH-40 -in 25-MTBH-40, ki nam dajeta tele motorje: 325-MTH-40:180 KS 425-MTH-40:240 KS 525-MTH-40:300 KS 625-MTH-40:360 KS 725-MTH-40:420 KS 325-MTBH-40:255 KS 525-MTBH-40:425 KS 625-MTBH-40:510 KS 725-MTBH-40:595 KS Skupno torej devet motorjev. Za proizvodnjo pripravljam-o motorje s 5, 6 in 7 cilindri, in sicer obe izvedbi: brez turbopihala m s turbopihalom. STABILNI MOTORJI niso namenjeni za plovne objekte, temveč jih uporabljamo za pogon generatorjev v električnih centralah, črpalk v črpa-lnih postajah itd. Obsegajo več f amili j, vendar z uvajanjem teh motorjev nismo še pričeli. Treba pa se bo čimprej lotiti tudi tega -dela, saj se z izvozom črpalk odpirajo lepi izgledi tudi za te motorje. Inž. Darinko Kolbl OPOZORILO Dne 20. marca 1.1. bo na novem preizkuševališču za Dieslove motorje slovesno preizkusno obratovanje prvega Dieslovega motorja Litostroj — B & W Alpha 498 R ob asistenci povabljenih gostov iz Jugoslavije in tujine. PLEMENITA JEKLA PLEMENITA JEKLA Kaj je s povprečnimi in skupinskimi normami Pri razgovorih z delavci iz livarne smo slišali precej pripomb na račun ukinitve povprečnih presegov norm. Nekateri delavci so izrazili bojazen, da bodo v zvezi s tem ukinjene tudi skupinske norme v livarni. O tem so dobili naslednji rezultat: Stimulacija s povprečnim presegom norme bi morda odpadla že v letu 1960 z uvedbo novega sistema nagrajevanja, ki je Predvideval ukinitev vseh dosedanjih več ali manj neobjektivnih oblik stimulacije, razen nagrajevanja po učinku (norm, individualnih ali skupinskih) ter po času. Nekatere EE kot n. pr. oskrbovalni obrati so stimulacijo s povprečnim presegom norm takoj, t. j. že v avgustu lani ukinili, razen pri žerjavovodjih, ki so bili razporejeni po raznih EE in stimulirani z odstotkom povprečnega presega norm obrata, kjer so delali. Druge EE so način stimuliranja s povprečnim presegom norme še obdržale, kar pa je privedlo do velikega negodovanja med delavci EEOO, ki jim je bila stimulacija ukinjena. Zaradi mnogih nepravilnosti v razlikah v stimulaciji, ki je znašala od 300 do 9000 din mesečno, in ker ni bilo v skladu z osnovanimi principi novega sistema nagrajevanja, je UO končno sprejel sklep, da se stimulacija s povprečnim presegom norme v januarju 1961 ukine v vseh EE ter se vsem, ki so neupravičeno prejemali povprečni normski preseg, le-ta odvzame, ker izčrpava plačilni sklad enote oziroma jemlje zaslužek iz žepa drugim delavcem, nagrajenim po učinku ali času. Sindikat je dal sporočilo, da morajo vsa prizadeta delovna mesta, kjer je bila stimulacija ukinjena, proučiti komisije za nagrajevanje DSEE skupno s kadrovskim sektorjem, ter čimveč teh delovnih mest, v katerih je mogoče sestaviti objektivno merilo, vključiti v nagraje- vanje po učinku ali pa dati ustrezne predloge komisije za nagrajevanje pri UO, kolikor je šlo za upravičene primere neobjektivnih ocenitev delovnih mest. Navedli bi še določila, iz katerih je razvidno, da so nekateri delavci, stimulirani s povprečnim presegom norme, dobili tudi do 50 % več ali so nesli vsak mesec domov pol plače več, kar znaša na leto tudi do 6 plač na račun povprečnega presega. Delavec 5. osebne kategorije z mesečnim zaslužkom 18.800 din je bil stimuliran v 6. kategoriji dela s povprečnim presegom in je zaslužil 27.500 dinarjev ali 8700 din več. S tem je prekosil VK delavca v 9. kategoriji, ki je zaslužil pri 100% izpolnitvi norme 25.200 dinarjev. Težavnostni dodatek ni upoštevan. Nekateri delavci pa so prejemali na račun stimulacije s povprečnim presegom samo 300—500 dinarjev mesečno. Iz tega je razvidno, da so bila skrajno nepravilna razmerja že v stimulaciji s povprečnim presegom sami. V zvezi z ukinitvijo povprečnega presega norm je bilo slišati pripombe delavcev iz m. o., da se bodo ukinile skupinske norme, kar pa ni res. Te norme pregledujejo, da ne bi bili po njih nagrajeni delavci, ki so bili do sedaj nagrajeni po skupnem učinku, ampak bodo nagrajeni po učinku svoje skupine, v kateri delajo. Pripombe k proizvodnemu planu talurških obratov za I. četrtletje V modelni mizami je treba v | četrtletju izvršiti 33 tisoč norma Z naročili je do danes pokritih pi^ bližno 20 tisoč norma ur. Nujno ' treba dostaviti dokumentacijo še » p ostalih 13 tisoč norma ur, da bi 4, ijafka lahko proizvodnja nemoteno odvijal Delo metalurških obratov v lanskem letu Metalurški obrati so proizvodni plan za leto 1961 po količini izpolnili v povprečju 109,52 °/«: modelna mizama 141,2 %, livarna brona 125,9 •/«, livarna sive litine 105,7 °/o in livarna jeklene litine 111,15 %. Plan proizvodnje sintetičnega grodlja pa je bil presežen za 10,55»/«. Procentualna izvršitev proizvodnega plana pa ne daje vedno realne po- Seminar za člane delavskega sveta V času od 30. I. do 3. III. 1961 je bil za člane našega delavskega sveta se- minar s temile predavanji: 1. Organizacija podjetja; urejanje proizvodnega procesa ln pot dokumentacije, 2. delavsko samoupravljanje, 3. razvijanje politike nagrajevanja, 4. ekonomski odnosi med proizvodnimi in proračunskimi enotami, 5. kadrovski sektor — služba urejanja osebnih problemov proizvajalcev, 6. odnosa med ljudmi v proizvodnji, 7. trg in naš program, 8. delitev dohodka v luči novih instrumentov. Seminar je bil zelo dobro pripravljen. To velja prav tako za izbiro predavanj kakor za izbiro predavateljev. Se več: tudi o predavateljih (na čelu z vsemi tremi direktorji: glavnim, tehničnim in komercialnim) lahko rečemo, da so se zelo skrbno pripravili na svoja predavanja. Predavatelji še posebej zaslužijo pohvalo, iker so vse probleme obravnavali v neposredni povezavi z našo tovarno, njeno preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Prav zaradi tega bi ta predavanja zaslužila, da jih približamo vsemu kolektivu, saj so predavatelji s tolikšno prizadetostjo in vnemo govorili o nalogah kolektiva in perspektivah podjetja, da bi lahko vsak črpal iz njih neposreden nauk zase in za svoj odnos do tovarne. A če lahko seminar po vsem gornjem pohvalimo, ne moremo, žal, pohvaliti tudi udeležbe članov delavskega sveta. Vtem, ko je prvi dan seminarja še nakazoval popoln uspeh tudi v tem pogledu, je število udeležencev od predavanja do predavanja upadalo. Morda je res, da tega ne smemo površno pripisovati samo brezbrižnosti ali malomarnosti posameznikov; verjetno so za to tudi objektivni vzroki, saj je večina članov osrednjega organa samoupravljanja v podjetju močno zaposlena na raznih področjih dela in udejstvovanja. Vendar menimo, da bi morala skrbno obdelana tematika vzbuditi več zanimanja. Morda bi bili z vnaprej razmnoženimi izvlečki glavnih misli iz predavanj to zanimanje vzbudili. Vsekakor pa bi kazalo upoštevati željo nekaterih stalnih obiskovalcev seminarja, da bi glavne misli Iz referatov vsaj po seminarju razmnožili v posebni brošuri ali jih kako drugače približali vsemu kolektivu. Še bolj prav pa Imajo tisti, ki menijo, da bi morali probleme naše tovarne tako neposredno, živo in konkretno kakor na seminarju prikazovati tudi v našem časopisu, saj je bilo v vsakem predavanju nešteto misli, kritičnih opomb in pobud, katerih vsaka bi zaslužila posebno obdelavo prav tem našemu glasilu. ROMAN ALBREHT NOVI DELITVI DOHODKA Po predhodnem posvetovanju s političnimi in družbenimi organi in strokovnim kolegijem je dne 27. februarja v mali kino dvorani predaval predsednik gospodarske komisije pri Republiškem svetu sindikatov, o novi delitvi dohodka. Razen tega je govoril tudi o politiki cen in plač. dobe o uspehu. Točnejše podatke o napredku proizvodnje metalurških obratov dobimo, če jih primerjamo z rezultati iz leta 1959. Kljub temu, da je modelna mizama presegla svoje planske naloge v preteklem letu za 41,2 ”/«, znaša vendar izvršitev v primerjavi z letom 1959 komaj 94,5 •/«. Iz tega sledi, da je bil plan za leto 1960 postavljen nizko. Livarna brona je v primerjavi z letom 1959 povečala proizvodnjo za 37%, kar je brez dvoma uspeh, če upoštevamo še to, da se je izmeček zmanjšal od 15,8 % na 10,62 %. Livarna sive litine je povečala proizvodnjo za 11,5 ■/« in livarna jeklene litine za 10 •/« Tudi v tej livarni se Je izmeček zmanjšal od 7,3% na 5,01 %, dočlm se je v livarni jeklene litine povečal od 7,1 % na 8,44 %. Vzrok večjega izmečka v tem obratu je zaradi komplicirane proizvodnje specialne jeklene litine za vodne in parne turbine, ki smo jo v tem letu pričeli osvajati, pri čemer pa je bilo več težjih ulitkov Izvrženih. Primerj ava produktivnosti dela (skupno število norma ur in režijskih ur na eno tono izdelka) v primerjavi z letom 1959 je za metalurške obrate na prvi pogled neugodna. V livarni brona smo za 1 tono izdelkov porabili 15 %, v livarni sive 4,6 %, v livarni jeklene litine pa 35 % več ur. Hkrati pa lahko ugotavljamo, da je povprečni preseg norm višji kot leta 1959. Delno lahko to utemeljujemo z večjo kompliciranostjo izdelkov, v glavnem pa je manjša produktivnost predvsem v livarni jeklene litine posledica dotoka novih delavcev, ki še niso bili zaposleni v industriji in so se na novem delovnem mestu dolgo časa priučevali, pa tudi pozneje je bila njihova produktivnost mnogo manjša kot produktivnost starejših delavcev, ki so bili premeščeni v druge proizvodne enote ali pa so zapustili podjetje. Delno je razlog za manjšo storilnost tudi v iztrošenosti orodja In pogosti remonti strojev in naprav. Velika hiba v našem poslovanju je tudi zakasnjevanje rokov, ki je najbolj Izrazito v livarni jeklene litine. Glavni vzroki za to so: 1. Mnogo naročil oz. prezasedenost obratov, 2. Izmečki, ki jih prepozno ugotavljamo in jih ne moremo več v roku nadomestiti, 3. razne napake na ulitkih, ki jih je treba z dodatnimi operacijami, katere niso predvidene, popravljati. Zaradi večje proizvodnje so tudi režijski stroški za približno 16 % več- PRIŠLI POROKE Anton Jerič, Jože Kašček, Mate Martinovič, Marija Hren, Karel Tr-plan, Emilijan Rosenstein, Jože Bobnar, Karmen Černilogar, Martin Te-geij, Vekoslav Korpar, Hilda Gregorič, Franc Kotnik, Anton Lovše, Janez Virag, Viktor Hren, Mitko Cev-gini, Marija Božič, Roman Mukvič, Matevž Stankovič, Franc Korelc, Jožef Ceh, Mirko Miketič, Janez Vrečar, Andrija Hrs, Franc Valte, Janez Junc, Karel Kopušar, Sime Zubčič, Ivan Verbanič, Martin Pestator, Ignac Grudnik, Jože Gnidovec, Jože Sadar, Bogdan Ugovšek, Milan Ma-lovrk, Alojz Taler, Alojz Blatnik, Janez Zupančič, Dragutin Radminič, Julij Vidmar, Valentin Kolenc, Anton Bizjak, Josip Mlinar, Dušan Putniko-vič, Ivan Smole, Alojz Markovič, Peter Kavčič. V soboto, dne 10. januarja, se je poročil član uredniškega odbora našega časopisa tov. Franc Ratej. Čestitamo! Dne 21. I. se je poročil Alojz Horvat iz jeklolivarne, 28. I. pa Martin Cimerman iz obdelovalnice. Obema želimo na novi življenjski poti mnogo sreče. bično obdaritev in poslovilni večer. Obljubljam, da bom še vnaprej spremljal vaše uspehe. S tovariško hvaležnostjo in željo, da bi imeli čimveč uspehov, Vas vse pozdravlja Peter Hariš ODŠLI UMRLI Dne 23. decembra 1960 je tragično preminil Anton NAHTIGAL, čistilec v livarni jeklene litine. Rojen je bil 14. decembra 1931 v Dešeči vasi pri Žužemberku, v Litostroju pa je bil zaposlen od 10. maja 1960. Vsem svojcem iskreno sožalje! Ob odhodu iz podjetja želi uredništvo lista sodelavcu tov. Petru Hari-šu še mnogo srečnih in zdravih let in ga prosi, da bi zdaj, ko ga ne bo več obremenjevalo redno delo, še aktivneje sodeloval pri našem časopisu. UREDNIŠTVO ZAHVALA Jože Gričar, Alojz Smolič, Marija Hanc, Antonija Videc, Alojz Fridel, Frančiška Planka, Franc Verbič, Egon Štrukelj, Franc Borštnar, Alojz Spc-gu, Djordje Korponai, Ana Verbič, Karmen Černilogar, Stanislav Duh, Franc Sotlar, Jože Streme, Anton Nahtigal. ROJSTVA Dne 27. 12. je rodila Dušanka Peršič — dečka; 13. I. Frančiška Zavašnik — deklico; 2. H. Elizabeta Kocjančič — deklico; Marija Omahen — deklico. Vsem srečnim mamicam ob veselem dogodku iskreno čestitamo. ZAHVALA PETRA HARIŠA Ob svojem odhodu iz podjetja zaradi upokojitve so mi tako posamezniki kot razne organizacije izkazale toliko pozornosti, da res ne vem, komu bi se najprej in prisrčneje zahvalil. Posebej se zahvaljujem upravnemu odboru, delavskemu svetu, tovarniškemu komiteju ZK, UO sindikalne podružnice, OPO ZK pločevinarne in nadvse še sindikalnemu odboru in vsem članom kolektiva pločevinarne za nese- Sindikalni podružnici Litostroja — metalurški obrati — se iskreno zahvaljujem za podporo, ki mi jo je podelila kot pomoč v težki in dolgotrajni bolezni. Prav tako se zahvaljujem tudi vsemu kolektivu sive livarne za razumevanje In tovarištvo, ki ml jo je izkazal. Lojze Kretlč Z ABRAHAMOM SE JE SREČAL Dne 23. marca se je srečal z Abrahamom v. d. upravnika obratne ambulante dentist Gabrijel Lukič. Čestita kolektiv ambulante. OJ TA VOJAŠKI BOBEN . Prane Vidrih, ki Je bil na daljšem ji, kot so bili planirani. Ce pa upoštevamo korekcijski faktor (povečanje gotove in nedovršene proizvodnje), lahko ugotovimo, da so metalurški obrati v lanskem letu znižali planirane stroške proizvodnje za 1,65 %. in bi plan, ki je v primerjavi z laJ skim letom povečan za 44,5 %, izpoj nili. Plan livarne brona je za okoli 34V višji, kot je bila realizacija v I. četi let ju lanskega leta. Kljub temu realizacija možna, ker imamo že naročila razpisana in je proizvod® mogoče dobro pripraviti. F Livarna sive litine mora v teiph četrtletju izdelati 218 ton več kot 1 .naredila lani v istem obdobju. OP-zoriti je treba na neizkoriščanibkr zmogljivosti pri strojnem formanHoki ker so bile prav tako upoštevane : -planu za leto 1961. Zmogljivosti fofUta marskih strojev znašajo ca. 50 to1 Cev na mesec. Ozko grlo v livarni si';4 ;> litine je tudi sušilna peč, ki nas w««1,* no ovira pri izdelavi težkih uliti«’ v suho. Slaba kvaliteta sušenja i% posledica mnogih livarskih napoji; ki se izražajo v povečanem izmetit« 1. Nujno bo treba v najkrajšem čas*1)!! izvršiti generalni remont te peči, $tai bomo lahko realizirali plan v let,, 1961. [lc Plan livarne jeklene litine je p#es bližno v višini lanskoletne realizacije Obrat je polno zaseden do konca ro(Dn seca junija in obstajajo vsi pogo.;, da planske naloge izpolnimo in mo»ai da tudi presežemo, če nam bo usplali lo odpraviti ozko grlo pri žarenju La povečati produktivnost novih dela' d cev v čistilnici. la Ing. Ivan Stadieriap Letos ne bo volitev v DS Dosedanje delo delavskih svetov je pokazalo, da je prekratka enoletna mandatna doba delavskih svetov. Že na Kongresu delavskih svetov v Beogradu so poudarili, -naj se zaradi izpolnjevanja delovnih metod in odgovornosti pri delu organov delavskega samoupravljanja podaljša mandat delavskih svetov na dve leti, tako da se izvoli polovica članov vsako leto, mandat upravnih odborov pa naj ostane še vnaprej eno leto. Na ta način se bo zagotovila potrebna povezanost ni učinkovitost delavskih svetov. Dvoletna mandatna doba bo organom delavskega samoupravljanja omogočila temeljitejše poznavanje vseh problemov, ki jih ima .podjetje, hkrati pa bi člani delavskih svetov dosledneje spremljali izpolnjevanje planskih nalog podjetja in vplivali na njegov razvoj. Posebno velja to sedaj z decentralizacijo delavskega samoupravljanja, z izvolitvijo obratnih delavskih svetov in uvajanjem proizvodnih enot. Vse to je narekovalo organom ljudske oblasti, da je bil že dva- krat podaljšan mandat delavsk svetom. Zato je predložil Centralni sv' Zveze sindikatov Jugoslavija: Zveznemu izvršnemu svetu, 4 s< letos ne bi bilo volitev v delav ske svete gospodarskih organiz^ j cij, kot to določajo zakoniti pred _ piši. Organi Zveznega izvršne! sveta že pripravljajo osnutek z| kona o podaljšanju mandata dC lavskih svetov, medtem ko letos redne volitve novih uprav, nih odborov v predpisanem roki 11 do konca meseca aprila. G* Fče KLJUB TEŽAVAM PLAN PRESEŽEd Oj ta vojaški bolen Proizvodna enota pločevmarn^r in kovačnica je imela v prvi Pjfe lovici leta 1960 z izpolnitvijo sv<*%t jih nalog precejšnje težave, zjjti radi česar je moral kolektiv prTOt izvodne enote kasneje povečata svoje napore. fer Uspeh povečanih naporov k izostal in lahko rečemo, da sn dosegli celo boljše rezultate, k« smo jih pričakovali. Takoi je pil čevinama namesto planiranih] 1800 ton zvarjencev izdelala 2047rv Iz Zagreba je svojemu predpostavljenemu pisal vojak Jože Tomšič, čigar pismo objavljamo v Izvlečku: Oprostite ml, ker vam nisem dose-daj še nič pisal. Toliko se moram učiti, da imam prav malo časa za pisanje. Kljub temu pa sem doslej pisal že trem v tovarni, pa mi nihče ne odgovoril. Med njimi je tudi lanser Dieslovih motorjev. Prosim vas, če ga malo povprašate, ali ni mogoče že pozabil na Jožeta. Pred odhodom so ml rekli, naj pišem uredništvu našega časopisa, da md ga bodo pošiljali. Meni pa ga ne pošiljajo kljub temu, da sem poslal naslov. Zdi se mi, kakor da je vse zakleto proti meni, ne dobim že tri mesece in pol nobenega glasu iz tovarne. Zanima me, kako bo sedaj z novim sistemom nagrajevanja, pa ne morem od nikoder nič zvedeti. Vsem mojim sošolcem pošiljajo njihove tovarne časopise, za novo leto so jim poslali tudi čestitke, meni pa nič, kakor da nisem več član vašega kolektiva. Za par dni bom marca prišel v Ljubljano, pa vem, da me ne bodo pustili v tovarno, Človek pride do vratarja z nekim prijetnim občutkom, da bo spet videl ln preživel nekaj trenutkov med svojimi sodelavci, toda le-ta te surovo napoti tja, od koder si prišel. To vam pripovedujem, ker vem, kako se je drugim zgodilo, in vem, da isto čaka mene. Na tak način sl tovarna ne bo dobila simpatij svojih delavcev. Ko odhajaš, te vsi prigovarjajo, da pridi nazaj; ko se pa res vrneš, četudi samo na obisk, te kar na lepem zatajijo. Pozdravite vse moje nekdanje mojstre in delavce z enajstega polja! tone ali 114%, kovačnica pa n»:' mesto 60 ton odkovkov 123,4 toflj ali 206 %. Z diagramom prikazi* jemo potek proizvodnje: 20CC-- Leto 1960 je za Litostroj pet?0*1 leto, odkar smo se začeli resnejp« ukvarjati z uvajanjem varili tehnike v svojo proizvodnjo. Ral c' ni električni tekalni žerjavi turbine, ki že obratujejo in ki i c* sestavljeni med drugim tudi v* mnogih večjih ali manjših zva* jencev, nam to potrjujejo in d%p kazujejo, da smo na tem področji^ dosegli prav lepe usnehe. Razv« proizvodnje nam prikazuje spod nji diagram. AVTOMOBILISTI! Če se Vam pokvari avtomobil, Vam ga hitro, solidno in po pavšalni ceni popravi skupina avtomehanikov. Vse podrobnejše informacije dobite na tel. 323 tf V potovanju po morju, se nam je ob povratku v matično vojaško luko zahvalil za prejemanje časopisa. MALI OGLASI ODDAM SONČNO SAMSKO SOBICO s pogledom na Rožnik. Interesenti naj se javijo prvo soboto meseca aprila na telefon 522. KUHINJSKO POHIŠTVO poceni prodam. Ogled vsak dan. Ptujska 23, MIHOVEC marca 1901 »LITOSTROJ« STRAN 5 Kljub težavam na poti k uspehom ■ * i...U on -H — Brez dvoma kulturno umetni- ija»ka dejavnost amaterjev v DPD lafivobodi v Zg. Šiški v zadnjih leglih močno upada. Vzrokov za to 34F več in zato je prav, da pregledamo stanje in skušamo osvetliti ‘J^roke, ki so nas privedli do tega irftanja. Pred leti je bilo to društvo, po- '^sebej s svojo dramsko sekcijo, jp^no od najboljših v ljubljanskem anjbkraju predvsem zato, ker živi v " '*tmi Šiška precej ljubiteljev for *amskega dela in dobrih igralcev. Dosegali so izredne uspehe s% prvi vrsti zaradi tega, ker je i#'’bilo med igralci veliko veselja ■ JMo igranja, med seboj pa so si Žx?ili prijatelji, tovariši. S precejš-dotokom mladih ljudi se je 1 jjjtenje proti pričakovanju poslabšalo in privedlo do medsebojnih prPesporazumov med igralci, ka--‘iJtoeje pa še med vodstvom. Ti ne- sporazumi so razbijali društvo. mladih »Svobodašev«, če je danes dvorana »Svobode« vsaj nekaj in če društvo počasi, a vztraino stopa novim in večjim uspehom naproti. Novi odbor si prizadeva najti ndkak kompromis med starimi in mladimi člani društva in pri tem že žanje or ve uspehe. Seveda se odbor zaveda, da ti uspehi še zdaleč niso cilj, ki so si ga postavili. DPD Svoboda ima trenutno naslednje sekcije: dramsko skupino, mladinsko in otroško dramsko skupino, pevski zbor, lutkovno sekcijo, šolo za harmoniko in re-citacijsko skupino. Dramske sekcije zelo uspešno vodi priljubljeni Viktor Rozman, dolgoletni gledališki igralec, šolo za harmoniko priznani Allin Fakin, ki mu pomaga Stane Goderer, nevski zbor pa je še vedno v rokah pevovodje Bučarja. »tarejši izkušeni igralci so odha- jali, ostali pa so mladi, ki so brez JJravega vodstva kmalu zavozili ia kriva pota. Moram pa v isti eriapi poudariti, da je zasluga prav Vse te sekcije, razen harmonikarskega zbora, so trenutno v krizi, ker jim primanjkuje igralcev in pevcev. To je zaradi tega, ker je novi odbor postavil trdnejše Učenci pri starčkih 0 življenju šolske mladine v Zgor-Šiški se le redko kdaj pojavi ,.,6ljkšna vrstica v našem dnevnem ti-,«i • To pa nikakor ne pomeni, da Vllrada med njo mrtvilo. Prav obratno! ’ Šolska mladina osnovne šole v av ^j PROSLAVA DNEVA ZENA efl Dne 7. marca je bila v veliki ki-Zjbo dvorani Litostroja proslava v počastitev Dneva žena- Vodil in ^ganiziral jo je učiteljski zbor ;emletke Hinko Smrekar, v sodelovanju z litostrojskim aktivni žena. Program z naslovom Pokaži kaj znaš« so izvajali Čenči šole H. S. PROSTI DAN ZA ŽENE V počastitev Dneva žena je lI5Pravni odbor našega podjetja pTtienil, da imaijo vse žene, zaipo-vojslene v Litostroju, v mesecu mar-zfu po en dan plačanega dopusta. TTOcoriščanje tega prostega dine -ara mora biti urejeno tako, da pri ph ne bo trpelo redno delo. ;nj Darila za bolne žene k« Čf-aš aktiv žena je ob Dnevu želv- obdaril 6 bolnih in socialno n>P>kih žensk Litostroja. Obdari-17.W so izvedle s pomočjo prosto-nfoljnih prispevkov. V ta namen o®r° zbrale in razdelile 30.0000 di-zii^irjev. Zgornji Šiški se vsestransko udejstvuje v številnih krožkih vseh vrst, tako da življenje v šoli zamre le ob nedeljah, da se nato ob ponedeljkih še toliko bolj razživi. Na osnovni šoli Zgornja Šiška posvečajo posebno pozornost tudi izletom in šolskim ekskurzijam v naravo, na zgodovinska mesta iz narodnoosvobodilne borbe, kakor tudi v razne tovarne in ustanove. Vse to ima edini namen, da se šolska mladina čimbolj seznani z življenjem v naši domovini in z njeno preteklostjo. Pred kratkim so četrti razredi osnovne šole v Zgornji Šiški priredili skupni izlet na Bokalce, kjer so obiskali dom starih in onemoglih. Dan je bil izredno lep, tako da je Izlet bil nadvse prijeten. V Domu onemoglih so jih sprejeli z velikim veseljem. Ko so sl ogledali ureditev v domu in okrog njega ter se seznanili s hišnim in dnevnim redom v domu, so otroci priredili poseben glasbeno-deklamaitorski spored ter končno podarili starčkom v domu lep šopek. Otroci so se tako prepričali o skrbi, ki jo naša družba posveča tudi onim ljudem, ki niso več sposobni za kakršno koli pridobitno delo. Obratno pa so tudi iti spoznali, da je danes za mladino mnogo bolje preskrbljeno kot je bil to primer v njihovi mladosti. K. I. Slovo mladosti od starosti je bilo izredno lepo! temelje za nadaljnje delo in so tisti, ki so sodelovali v tem društvu le iz osebnih koristi ali za osebno zadovoljstvo, izstopili iz članstva. Starejši igralci se počasi vračajo v društvo in upamo, da bodo ob izdatni pomoči mladih, a nepokvarjenih umetnikov-ama-terjev, društvo zopet postavili na noge. Vsekakor velja prav mladini največja skrb, ker se zavedamo, da so to bodoči temelji društva. V letošnji sezoni je imela mladinska skupina dve premieri. Obe igrici sta dobro uspeli, za kar gre zahvala predvsem režiserju tov. Rozmanu in učiteljskemu zboru osemletke Zg. Šiška, ki so stalno skrbeli za povezavo med šolo in »Svobodo«. Starejši igralci trenutno študirajo veseloigro »Klobčič«, Oder mladih Litostrojčanov pa je naštudiral komedijo »Kam iz zadreg?« Zelo resen problem je pevski zbor, ker mu zelo primanjkuje predvsem mladih fantov in deklet. Z nekoliko številnejšim zborom bi prav lahko izvedli koncert in razna gostovanja po naši domovini; tako pa morajo skrbeti le za to, da zbor ne razpade. Kljub temu se zelo resno pripravljajo za izvedbo operete »Planinska roža«. Z veseljem ugotavljamo, da počasi raste zanimanie za kulturno dejavnost prav med člani našega kolektiva in med njihovimi otroci. Naša želja je, da bi čim več Litostrojčanov aktivno sodelovalo v našem društvu, saj bodo morda prav v Svobodi našli svoj drugi dom in kotiček, v katerem se bodo razvedrili. F. R. Fotoamater in član astronomske sekcije v Ljubljani Karel Drašler, ki je zaposlen v našem podjetju, se je že nekaj dni pred popolnim sončnim mrkom s svojimi kamerami, teleobjektivom in drugimi instrumenti pripravljal na tai čudoviti naravni fenomen. Dne 15. februarja se je odpravil v Split, kjer je z Marjanskega griča napravil nekaj uspelih fotografij. Objavljamo njegov posnetek popolnega sončnega mrka, ki je dosegdl svoj višek v sončni koroni. 45-urni delovni čas tudi pri nas? Zakonodajna odbora obeh domov Zvezne ljudske skupščine sta 18. II. zaključila razpravo o osnutkih novih gospodarskih ukrepov. V zakonodajnem odboru Zveznega zbora so zelo ugodno ocenili to, da bo dana delavskim svetom podjetij možnost, po kateri naj bi uvedli 45-urni teden-si delovni čas namesto dosedanjega 48-umega. To pomeni, da so pri nas prvič možnosti za skrajšanje osemurnega delovnega časa. Pozornost poslancev je bila posvečena tudi odredbam o nadurnem in nočnem delu. S temi odredbami je predvideno, da se za vsako uro nočnega dela poveča osebni dohodek delavca za 12,5 */#. Za nadurno delo bi se dohodek povečal za 50*/«. Imate dobre pogoje za učenje OD 15. MARCA DO 15. APRILA 1961 Številnim čestitkam ob 90-let-nici pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja so se pridružili tudi učenci naše industrijske šole. Tričlanska delegacija učencev in šolskega kolektiva je obiskala književnika na njegovem domu, v Trnovem. Pričakovali smo, da nas bo sprejel bolehen starček, toda za pisalno mizo v delovni sobi smo pozdravili vedrega, za svoja leta krepkega moža. V pismeni voščilnici — pisatelj žal ne sliši — smo »KAM IZ ZADREG« - ponovno na oder PREDAVANJE O VLOGI MLADIH KOMUNISTOV , Dne 20. februarja je bilo v plo-fevinarni predavanje »O vlogi ^ladih komunistov«, ki se ga je peležilo 21 mladincev. Predaval 6 sekretar ZK pločevinarne Sto-iah Stojanovič. UVAJAMO LASTNO KOLPORTAŽO . Ker so bili poštarji, ki razna-1)0 na litostrojskem terenu z aznašanjem našega časopisa pre- V soboto, dne 25. februarja, je uprizoril »Oder mladih-Litostroj« premiero komedije v treh dejanjih »Kam iz zadreg«. Predstava je bila namenjena članom našega kolektiva, navzoči pa so bili tudi nekateri naj višji predstavniki družbeno-političnih in samoupravnih organov iz našega podjetja. Mirno lahko trdimo, da je predstava lepo uspela, posebno še, če upoštevamo okoliščine, v katerih se je Oder pripravljal. Naši amaterji so pod vodstvom neizkušenega, a vztrajnega in požrtvoval- mladih zelo izboljšalo. Upamo, da bo oder sedaj, ko je kot samostojna sekcija vključen v DPD »Svobodo« Zg. Šiška, v prihodnje žel še večje uspehe. Vse odgovorne forume v podjetju pa je treba ponovno opozoriti, da bodo v prihodnje nudili več pozornosti in skrbi delu naših igralcev. Ta premiera je ponovno dokazala, da je v naših vrstah še mnogo ljudi, ki bi ob nekoliko nega režiserja, tov. Jožeta Ma- bremenjeni in so ga včasih dobavljali na dom tudi štirinajst *hi po izidu, smo se odločili, da etj^mo uvedli lastno kolportažo. ejrflslej bomo z lastnimi kolporterji raznašali »Litostroj« po na-alT6dnjih ulicah: Djakovičeva, Ko->i banska, Obirska, Vodnikovo na-s Mie, ulica Martina Krpana, Lju-ilpjska, Aleševčeva, Drobošnja-ar°va in Scopollijeva ulica. cK Bo vseh ostalih ulicah bodo čji4*našali časopis poštarji, tako •M d vr6t doslej. »Litostroj« pred pošto .Opozarjamo naše bralce, da .oko dobe časopis » Litostroj« ki Na- h kolporterju pred Pošto, podaja časopise ob poslopju i°dne banke. Razen tega prejemata nekaj izvodov našega časoma tudi trafikantki na koncu lakovičeve ceste in v tovarni. NAŠ DOPUST ht-etos bomo lahko preživeli naš do-|®*t v Plesi, Moščenlški Dragi, v h,,lu pri Splitu in verjetno na Omisli* ali v Malinskl. Prijave za letova-5 bomo razdelili sredi aprila. •jene penziona bodo od 356 do 500 ‘bar jev. rinčka, pripravili za gledalce prijetno presenečenje. Vsekakor najbolje je odigral svojo vlogo kmeta Domineta Andrej Grom, pa tudi Rudi Camemik bi v vlogi kmeta Lipeta težko dobil primerno zamenjavo. Oba imata na odrskih deskah še lepo bodočnost. Tudi ostali igralci so svoje vloge solidno interpretirali. Z nekoliko večjo pazljivostjo pri izgovarjanju pa bi Francelj, Šimelj, Kri-špin, Fani in Tončka lahko pripravili gledalce še večkrat v smeh. Seveda ne smemo mimo dejstva, da je večina teh igralcev brez vsakih izkušenj na odrskih deskah in jim takšnih spodrsljajev ne smemo šteti v zlo. Slabo je vplival na igralce dolgotrajni študij (6 mesecev). Sestajali so se lahko le na vsakih 14 dni (delo v izmenah). Scena je bila po zamisli tov. Marinčka in igralcev samih zelo dobro postavljena. Šminkanje je prevzel režiser »Svobode« tov. Viktor Rozman. Tov. Rozman je pred uprizoritvijo v zadnjih 14 dneh priskočil na pomoč tov. Marinčku z nasveti. Menimo pa, da bi morali nekoga poslati na režiserski tečaj v Koper, saj bi se tako delo odra mu sporočili, da mu čestitamo kot dobremu znancu, čeravno smo se prvič videli. Spoznali smo ga v knjižnih delih, s katerimi nas uči in vzgaja. Izročili smo mu tudi šopek pomladanskega cvetja, majhen primež kot okrasni predmet za obtežitev in album s podobami iz našega življenja. Pisatelja so voščila in darila mladih kovinarjev zelo razveselila. Zvedavo si je ogledoval primež, ga sukal v rokah in šegavo vprašal: »Ali lahko s to rečjo Silim svinčnike?« Pridružil se je našemu smehu in razgovor je hitro stekel. Najbolj so ga pritegnile slike v albumu. Vsako si je ogledoval dalj časa, prebiral pojasnila in še in še vpraševal. »Kako lepa šola je to, kake dobre pogoje za učenje imate danes!« je pripomnil, ko je videl lepo šolsko poslopje in notranje prostore. Podrobno smo mu morali razložiti tudi značilnosti dela pri posameznih strokah. Ob koncu se je pisatelj prisrčno zahvalil za voščila in darila in nas prosil, da prenesemo njegovo zahvalo vsem učencem na šoli. H. P. 15., 16. 3.: francoski barvni film TA-BAREN 17., 18. In 19. III.: ameriški barvni film BENNV GOODMAN 20. In H. III.: jugoslovanski film VETER JE PONEHAL OB ZORI 22. in 23. HI.: nemški barvni film MOJA LEPA MAMA 24., 25. in 26. III.: ameriški barvni CS film ZELJA ZA MOŠKIM 27. in 28. in.: francoski film VELIKA ILUZIJA 29. In 30. III.: angleški barvni film MED LOVCI NA LJUDSKE GLA-GLAVE 11., 1. in 2. IV.: Italijanski barvni VS film BENETKE, MESEČINA IN TI S. in 4. IV.: ameriški barvni film POVABILO NA PLES 5. in6. IV.: jugoslovanski film VOJNA 7., 8. in 9. IV.: ameriški CS film MLADI LEVI 10. in 11. IV.: jugoslovanski film TE NOČI 12. in 13. IV.: francoski CS film LJU-BAVNIKI 14., 15. in 16. IV.: ameriški barvni CS film GOLA MAJA MATINEJE 19. III.: italijanski barvni film TEODORA 26. III. ameriški barvni film SVET TIŠINE 2. IV. domači film PLES ČAROVNIC 9. IV.: ameriški barvni film LOV NA PUME 16. IV.: barvna risanka RACMAN JAKA IZ OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS NA IS LITOSTROJ Predvsem studii boljših pogojih pripravili za nas še večjo presenečenje. Ob tej priložnosti pa igralcem in tov. Marinčku naše iskrene čestitke! F. R. OBČINSKI UMETNIKI BODO NASTOPALI Občinski sindikalni svet organizira v mesecu marcu tekmovanje sindikalnih kulturno-umetnlških skupin naše občine. Tudi naš sindikat je prijavil svojo skupino. Tekmovali bodo: godba na pihala, zabavni kvintet, recitatorji, avtorji lastnih pesmi, pevci ob spremljavi ki tore ln »Oder mladih — Litostroj«. Za najboljše posameznike so pripravljena praktična darila, za najboljše Skupine pa denarne nagrade. Pozivamo vse tiste, ki žele v tem tekmovanju sodelovati, da prijavijo svoje sodelovanje v sindikatu (tel. 404) ali pri tov. Rateju (tel. 231). F. R. Sekretariat osnovne organizacije ZK na IS Litostroj je sprejel načrt dela za aktiv mladih komunistov. Osnovna organizacija pa je na svojem sestanku določila predavatelje, ki bodo vodili študij. Aktiv sestavlja 15 mladih komunistov, ki so v kratkem obdobju od letne konference dosegli že lepe uspehe. Na sestanku so predelali naslednje teme: Lik komunista, Delo komunista v domu in njegova vloga pri aktiviranju dela mladinske organizacije, Domska skupnost in SSD, Kritika in samokritika. Obravnava takih tem že kaže rezultate, treba bo pa še poostriti partijsko disciplino in odgovornost do organizacije pri posameznikih. Aktiv je začel v januarju z rednim študijem Statuta in Programa ZKJ. Študij je organiziran tako, da ga lahko obiščejo tudi drugi mladinci. Aktiv je dal pobudo tudi za akcijo »Pomoč alžirski mladini« in ustanovil za to posebno komisijo, ki sodeluje z mladinsko organizacijo na šoli. VLADIMIR PODGORŠEK VSI VILIČARJI PRODANI Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da smo prodali vse viličarje, ki stoje pred glavnim vhodom v tovarno. Prevzemale! iz različnih domačih in inozemskih tvrdk jih bodo prevzeli prvi dan po zadnjem marcu. Vsekakor lep uspeh. DOLILI SMO NOV ZOBNI RENTGENSKI APARAT Naša zobna ambulanta je konec januarja dobila nov rentgenski aparat za slikanje zob, uporabljati pa so ga pričeli prvega februarja. Aparatura je stala 416 tisoč dinarjev. Izdelali so jo v RR Niš. Novi rentgen je pomembna pridobitev za našo ambulanto, saj so morali pacienti hoditi na slikanje zob v mesto in izgubljati s tem dragoceni čas. Druga stran medalje Športniki smo z neprikritim zadovoljstvom braili v predzadnji številki časopisa »Litostroj« odgovore na tri vprašanja, ki jih je Uredništvo postavilo vodilnim uslužbencem in članom delavskega samoupravljanja. Za nadvse (lepo mnenje o litostroj-skem športu se anketiranim lepo zahvaljujemo. Iz ankete je razvidno, da imamo glede športa pravzaprav vsi enako mnenje, kar omogoča aktivnejše sodelovanje med Športnim društvom in organizacijami- v tovarni in na tere- š n h nu. 'kot tudi nekaterimi oddelki v Litostroju. Sodelovanj e med ŠDL in HTV službo bi brez dvoma koristilo obema, saj bi se. na ta. način število nesreč precej zmanjšalo. Širjenje športne rekreacije med delavci pomeni za znanstvenike in druge strokovnjake, ki delajo na področju HTV, glavni preventivni ukrep za zmanjšanje nesreč. Na žalost na nedavni razstavi HTV o tej novi smeti ni bilo opaziti ničesar, kar dokazuje, da bo treba tu ledino šele zaorali. Isto velja za mladinsko organizacijo, za društvo prijetaljev mladine, sindikat, stanovanjsko skupnost in druge. _________ PK ŠDL Občinsko moštveno tekmovanje v šahu, ki ga je priredil občinski sindikalni svet obč. Šiška, je končano do finalnega tekmovanja. Za tekmovanje se je priiavilo 16 ekip. Vse tri naše prijavljene ekipe: Metalurg, Stroj ar in Enotnost so se kvalificirale v finale. Igrali so na šestih deskah. V teku je turnir okrajne šahovske zveze sindikalnih podružnic. Na njem sodelujeta tudi dve ekipi iz naše tovarne. Naša prva ekipa se bori v grupi najmočnejših in je v prvih petih kolih dosegla zelo lepe rezultate. Skupaj je nabrala 21 in pol točke in vodi s tremi točkami prednosti. Ekipa je premagala vse svoje nasprotnike z naslednjimi rezultati: Litostroj : Železničar Elektroprojekt : Litostroj Litostroj : OSS St. Vid DSNZ : Litostroj Litostroj : DOZ ZLATA PUŠČICA JE NAŠA Dne 12. II. je bilo občinsko strelsko tekmovanje za zlato puščico. Naša družina je dosegla lepe rezultate. Prvak in nosilec zlate puščice je postal , naš pionir Marjan Lekše, ki je dosegel 368 krogov od 400 možnih. Lepo pa sta se plasirala tudi Jakob -Turkovič in Janez Grom, ki sta dosegla 366 krogov. Tudi Vlado Krošelj iz strelske družine Postaja šiška, Marjan Kompoljšek in Stane Meserko so se povzpeli med najboljše. Iz strelske družine Litostroj so se plasirali za okrajno prvenstvo naslednji strelci: Marjan Lekše 368 krogov, Jakob Jurkovič 356 krogov, Janez Grom 356 krogov, Stane Šmid 344 krogov, Peter Mužič 340 krogov in Jordan Petrovič 343 krogov. V zahvalo za dosežene rezultate so naši tekmovalci prejeli praktična darila. Franjo Kričaj Na smučeh smo se dobro odrezal V nedeljo, dne 26. 2., je bilo na Sorški planini tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo občine šiška in prvenstvo sind. podružnice »Litostroj« v tekih in veleslalomu. V izredno lepem in sončnem vremenu je tekaško progo pripravil stari veteran Milan Dekleva, progo za veleslalom pa Ludvik Šarf. Udeležba je bila številna, saj je bilo prijavljenih 93 tekmovalcev. Tehnični vodja tekmovanja je bil stari, smučarski sodelavec Boris Tertnik, 'kar je med drugim prispevalo, da na tekmovanju ni bilo poškodb. Kljuboval je vsem viharjem Tehnični rezultati: Tek: moški 8 km verificirani tekmovalci: 1. Miha Munih 26 : 16 »TZL«, 2. Janez Peternel 26 : 30 »Oprema«, 3. Miro Zibert 30:21 »TZL«. Neverificirani tekm.: 1. Ludvik Lah 40 : 30 »LZ«, 2. Franc Zupan 42:01 »Oprema«. Tekmovalci nad 35 let: 1. Milan Dekleva 32:00 »TZL«, 2. Tone Erman 36:02 »TZL«. Zenske 4. km: 1. Mili Berčič 19:25 »Rašica«, 2. Matejka Glavan 19:32 »Rašica«. Prehodni pokal v ekipi Milan Dekleva, Tone Erman, Ludvik Lah, je osyoj*; * »Litostostroj«. ' tal Veleslalom: dolžina proge 1000 m, vrat, višinska razlika 200 m. Verifiti rani tekmovalci: 1. Jože NograŠe*^ 0:51,9 TIKI. Ne verificirani tekmovala v ci: 1. Jože Verber 1:02,4, 2. Janez N4 vak I. 1:03,0 KOT Tacen, 3. Rado Bet le 1:05,0 Pivovarna »Union«. Tekm J: odobritev planincem in podjetju. ”1 J*-svojih prizadevanjih pa pričakuj^, »V. planinci podporo Planinske zveze SH j. venije in podjetja. k ^ Kljub zaposlenosti pri gradnji doiJOp- o O r\ vri r, v 5 rt? na Sorici so planinci organizirali d'L izleta na Golico in na Kum, alpiC^t ifiieia na urvnuu in na ivuin, aip*'Ji stični odsek pa je imel 86 plezaBr$he vzponov. Š0J Število članov so v lanskem 6 b povečali na 381. Za novega predsednika društva u bil na občnem zboru soglasno ^ *irx ljen tov. Vinko Helcl. Od Rima do Kalkute Inž. i marko KOS >jl Edino, kar je uspešen vzvod, s Ja ter itn se ta razvoj lahko pospešiš, je ustanavljanje izobraže-seialnih tečajev in seznanjanje de-«LVcev z družbo, kulturo, okoljem 3er, tehnologijo. Zadružni način nftimitivnega življenja delavcev, j^fven delovnega časa, kakor je to u razvitih državah, omogoča ne-aj^no medsebojno tovariško izobraževanje in poglabljanje zna-fja. 3e; V tem razvoju bo treba prema-naj večjo oviro na poti de-ra-^ske vključitve delavcev v ak- tivno družbeno življenje: ozko fjtotost njihove kaste. Ta zapret je kot jeklen obroč, ki jih 'jfrdaja od vseh strani, prestreza .Jjihove težnje in ubija njihove TObicije. Skozi tisočletja ni bilo rez njega nobenega izhoda. Kdor bil težak — kuli, je ostal te-nR, pa četudi se je naučil celo lfati in lepo pisati. Delavec ni ‘ogel v višje šole. Tehnik iz viš-j;-kaste je lahko poslal otroke v D^sje tehniške šole, ker je bila jdsa njegova družina iz te kaste. u?d tod tudi izvira apatija delav-3®v v starih podjetjih, nad če-eter tožijo toliko evropski strokovnjaki in inštruktorji UNESCO, čibupno nezanimanje za karkoli, Uhova lenoba in pomanjkanje Podjetnosti imajo svoje zgodovin-J korenine v kastnem sistemu, itn velikih gradiliščih, kjer se t eiovna sila steka z vseh koncev, K;Sa ni tako opaziti, vendar je l “pravno pod površino. ;. Težko je reči, kdaj bo ta oklep °PUstil. Razvoj materialne osnov-družbe bo to pospešil. Glavno . j S,° bo pri tem imel dvig živ-'i enjskega standarda, izravnava-' fla materialnih razlik med rev-«no in bogastvom in odprava ^Jbednejših slojev. Delavec se 0° Pojavil kot važen potrošnik ’ 1 kot odločilen ekonomski fak-e( Ta premik v ekonomski struk-r vi ga bo postavil v enakopraven ™ložaj. Seveda bi bilo zgrešeno, bi računali samo z ekonom-J razvojem; s subjektivnim 'lačnim vplivanjem se bo dalo hffarsikaj doseči, saj so Indijci z l^hdhijem prav po takšni poti ■Segli svojo samostojnost. ,„1° industrijskem delavstvu kot ■jPhovi proletariata je še težko ;i|?Voriti. V modernih podjetjih, L*° bila ustanovljena v zadnjih j^detkah, je delavstvo mnogo ' j61i samostojno in zavedno, ker 1^ km nosilec proizvodnosti in it^estne organizacije po vzoru ^^sodobnejših zapadnih indu-jdjskih podjetij. Tu srečamo ves | ustroj modernega podjet— mojstre, izobraževalne tečaje, varniške menze, domove kultu-f, in oddiha in delavska naselja l samskimi domovi in otroškimi Im'!. Proces formiranja delavci3 razreda se je že začel ter L ko napreduje, čeprav to ni všeč J0djetnikom. Boj za pravice de-cev poteka kljub temu precej pdko, ker vladajoči krogi zaletno teže k socialni pravično-p Tegobe, ki jih je preživljal tropski proletariat v dobi usta-0 vitel jev marksizma pred devet-čsetimi leti, se tu ne bodo več »navijale. —o— Kače sem videl v Indiji doslej l|ho v košarah igralcev s kača-; Nekoč je kolega vzel nekemu obramanu« kačo in mi jo poji0!^ pod nos, češ naj si jo dam ,'oli vratu. Gnusila se mi je. V kavi je takšnale kačja zadeva KVeda hujša, kajti tam veš, da ^ strupene zobe. Ko sem stoji iz jeepa pred začasnim skla-,scem naših zabojev, sem jo za-i.edal dva metra od mene v peki podobna je bila svitku morilske vrvi, ploščato glavo je lagala pol metra nad pisani t !?bčič. Zaloputnil sem vrata in šepetal šoferju: 'Kobra! Tam glej!« svitek se je začel razvijati. Bila daljša od dveh metrov. Šofer -t dal plin, zavrtel je volan in d '8nal vozilo med kamenje. Večini je zapeljal sem in tja. »Fi-|lM!bed!« je rekel in pokazal zobe. šofer je bil mlad, sicer se kače ^p.bi upal ubiti. Verujejo nam-?. da lazijo njeni mladiči za lV^'llalcem, dokler ga ne pokon-J°. Doslej me je narava vabila in se nisem ničesar bal. Še včeraj smo se vračali v temi z bazarja v bungalov in lezli v breg po kamenju in grmovju. Sicer pa človek brez sreče še po stopnicah ne pride. Vendar sem bil odslej zelo previden. Še pod posteljo sem pogledal, kajti okna so bila brez šip. Iz glavnega tunela tlačnega cevovoda sem zlezel po predušnem tunelu do izhoda, ki je bil v navpični skalni steni. V globini kakega pol kilometra pod menoj je ležala dolina z brzicama gorskega hudournika. Drevesa so segala do vode, ki je padala čez skale. Človeška noga tja ni zahajala. Tam so živeli tigri. Dolgo sem sedel na robu in gledal v dolino, da bi kaj odkril. A nič se ni ganilo, razen orlov, ki so krožili v moji višini. Pri takih gradnjah so nesreče vedno pogoste. V istem predušnem tunelu je s stropa padla skala in ubila dva kulija. V strojnici pa je skala padla na jeep in jih pet ubila. Geološka sestava je takšna, da so skale krhke in po razstreljevanju razrahljane, tako da se rušijo pri najmanjšem sunku ali glasu. Tu računajo, da je treba pri takšnih delih računati s 3 odstotki mrtvih od vseh zaposlenih. Življenje za Evropce, ki bodo prišli, brž ko se bo začela montaža turbin, ne bo rožnato. To sem na svoji koži že okusil. Moral bi piti prekuhano vodo, vendar mi je ni nihče kuhal in tako sem jo pil kar iz pipe. Indijci se Evropcu po pravici čudijo, kako da ne more piti vode iz pipe, čudijo se njegovi mehkužnosti in občutljivosti. Morebiti so- Indijci navajeni, vendar zato nič manj ne trpe zaradi amebe. Amebo povzročajo drobni črvički, mikroorganizmi v črevesju. Kaže se po napihnjenem trebuhu, blatu, ki ni ne tekoče ne trdo, in po stalnih bolečinah v trebuhu. Srečal sem mnogo Evr-opcev, ki so jo imeli. Vsaj v Indiji jim ni pomoči. Obletali so že vse zdravnike, toda brez uspeha. Bledi so, brez moči, hirajo in nimajo volje do dela. Pametni indijski zdravniki pa pravijo: »Naredite jih srečne! To je vse. Make them happy!« Dobro naj jedo, da bodo črvički srečni in siti in ne bodo nagajali z bolečinami. Evropec — ali bolje, pripadnik visoko kultiviranih dežel — je zaradi pedantne higiene neodporen proti povečanemu navalu bakterij in zato prej podleže kot Indijec. Zdravje je pa le eno in ga je treba varovati. Pri tem moraš biti zelo iznajdljiv in na takšno pot — z vsemi njenimi neznankami — se moraš pripraviti z vso natančnostjo. Včasih si pri najboljši volji ne moreš pomagati: jesti in piti moraš, kar ti dajo. V takšnih razmerah pač ni izbire ... NA JUG INDIJE V BANGALORE \ Čeprav sem poslal našega preddelavca De Suzo v Karad, da re- zervira kupe prvega razreda na vlaku v Bangalore, postajni načelnik sploh ni ukrenil ničesar. Vlak je prišel proti večeru in lahko sem bil še vesel, da sem dobil ležišče v drugem razredu v ozkem kupeju za šest ljudi. Oblekel sem se v pižamo in si postlal ležišče pod stropom z rjuhami, ki sem jih nosil s seboj zvite v culo. Bilo je pretrdo, zame preozko in prekratko, da mi je večji del nog bingljal navzdol. Vendar mi ni bilo žal, kajti prvič sem prišel v stik z Indijci srednjih slojev: z železniškim uradnikom, učiteljem, malim trgovcem in upokojencem z družino. Takoj so me ogovorili in med enoinpoldnevnim potovanjem, iskanjem h-rane in čakanjem po samotnih -postajah smo se dodobra spoznali. Vsak Evropec se teh -ljudi -boji, ker jih je toliko in ker so -na zunaj revno oblečeni; boji se, da so grobi in nekulturni. Spraševali so me iz vljudnosti, od kod sem, vendar jim -nisem pripovedoval o svoji domovini, ker -sem iz izkušnje vedel, da jim je to vse -preveč tuje in oddaljeno. To jih ne bi zanimalo. Pričel sem jih sam spraševati. In tedaj sem videl, da so prav takšni ljudje, kakor živijo pri nas. Da se -prav tako ubadajo s težavami, da ljubijo svoje žene, skrbe za otroke, skrbe za njihovo zdravje in -bodočnost in si gradijo življenje kamen po kamnu. Poslušal sem j-ih in sam spraševal podrobnosti. Največ težav povzročajo vsem bolezni v družini. Ogromne, nam nepojmljive vsote gredo za zdravnike in zdravila. Vsi so zelo vestni v službah. Glavni zakon jim je: prvo je služba. Boje se, -da bi jo izgubili. Železniški uradnik je sezidal hišo, majhna je, vendar ima sedaj svoj dom, blizu Perambura pri Madrasu, kjer je tovarna, v kateri obratuje 25 naših žerjavov, prvih, ki smo jih izvozili. Nisem si seveda mogel predstavljati te njegove hišice, kajti »hiša« je tu že ozka in visoka bajta. Sedaj si -urejuje vrtič, vsako leto malo doda. Vidite, ti ljudje so takšni kot naši, nobene razlike ni. Ko so videli, da jih ne poslušam samo zaradi vljudnosti, so kar tekmovali, kdo ml bo povedal več o svojih taščah, dolgovih in odiranju oderuhov, prevelikem številu otrok, neupoštevanju pri napredovanju v službi, o bojazni -pred starostjo, o veri v božanstva, o zvezdah in usodi. Zgode in nezgode naših monterjev v Indiji Pišeta vam tovariša Janez Čer-nak in Stanislav Svetelj, nadzorna inženirja zunanje montaže za montažo žerjavov v Indiji. Odločila sva se, da napiševa pismo članom našega kolektiva in jih obenem seznaniva s kraji, najinim delom in najinimi doživljaji na potovanju po tej deželi. Četrtega januarja sva po prijetno preživelih novoletnih praznikih zapustila deževno Ljubljano. S Putnikovim avtobusom sva po kratki vožnji prispela v Zagreb. Kmalu zatem pa sva se znašla že 4.000 m visoko in kramljala s simpatičnim spremstvom osebja JAT, leteč nad Trstom, Benetkami, Bologno in Firencami v Rim, kjer naju je spet spre-* jel dež, ki ni prenehal vse do najinega odhoda. Tik pred vzletom so naju prijazno sprejele stewar-desse družbe Air India International v reaktivnem letalu Boeing 707 z zvenečim imenom NANDA DEVI, ki je bil v notranjosti ves dekoriran v indijskem narodnem slogu. V ilustracijo nekaj skopih podatkov o tem letalu: Razpon kril 43,5 m, dolžina trupa 47 m, višina letala 11,8 m, poganjajo ga 4 reakcijski motorji, od katerih vsak porabi približno 18001 goriva na uro. Letalo je znotraj opremljeno s posebnimi klimatskimi napravami, ozvočenjem itd. Leti 10.000—14.000 m visoko s povprečno hitrostjo 950 km/h. Leteli smo brez vsakih vibracij. Po štirih urah letenja v jasni noči smo pristali na vmesni postaji v Kairu, kjer so nam v letališki restavraciji postregli s črno kavo. Po ■—m ** Švedske turbine in HE SODOBNI REGULATORJI Kar je pri nas Rade Končar in še nekoliko več je na Švedskem tvrdka ASEA. Uprava in njeni osrednji obrati so v Vaesteraasu. Tu in v mnogih priključenih podjetjih širom no deželi zaposluje skupno 20.000 delavcev in 13.000 nameščencev. Proizvaja vse, kar je v zvezi z elektriko, od stikal in varoval, preko preciznih instrumentov do najtežjih generatorjev in druge opreme elektrarn. Do malega vsa napetost, ki poganja energijo po razpletenem omrežju Švedske, se inducira v generatorjih, izdelanih v Vaesteraasu! Pomemben prispevek tvrdke k strojni opremi hidroelektrarn so mimo nosilnih ležajev, ki so vselej sestavni del generatorja — elektronski regulatorji vrtilne hitrosti. Danes jih obratuje že nad 140 po vsem svetu, čeprav je njihova proizvodnja stekla šele pred 15 leti. Med njimi sta dva tudi v naši hidroelektrarni Jajce, za katero so leta 1955 dobavili strojno opremo Švedi. Največ jih seveda obratuje na Švedskem. Kljub temu, da tako KMW kot NOHAB izdelujeta svoje mehanično - hidravlične regulatorske glave, ki jim ni kaj očitati in ki so preizkušene na neštetih turbinah, se je elektronski regulator ASEA po zaslugi svoje vsestranske uporabljivosti vključil v standardno opremo vseh velikih švedskih hidroelektrarn in izrinil mehanično-hidravlična nihala. Elektronski regulator je navadno montiran v posebni omarici skupno z zaščitnimi releji, ki je vedno postavljena na generatorskem podu. Do regulatorja vodijo samo kabli, ki mu posredujejo vse vplive, na katere naj odgovarja. Odgovor regulatorja sta dva električna toka nasprotne smeri. Speljana sta v regulator-ski pult, kjer se pretvarja v mehanično gibanje droga, ki uprav- lja predkrmilje razvodnega ventila. Če sta toka po jakosti enaka, regulator miruje; če se njuna jakost spreminja, se turbina zapira ali odpira. Regulatorski pult, ki obsega mimo naprave za pretvarjanje električnih impulzov v mehanične tudi vsa potrebna stikala za upravljanje in instrumente za nadziranje, stoji prav tako vedno na generatorskem podu. Po možnosti vprav nad servomotorjem, ki mu je prigrajen razvodni ventil. Predkrmilje razvodnega ventila in regulatorski pult sta tako povezana po najkrajši poti s pomočjo navpičnega jeklenega droga. Če sta za pomikanje regulacijskega obroča potrebna 2 servo-motorja, je drugi vezan na razvodni ventil prvega. Glava Kaplanovega gonilnika s servomotorjem in razvodnim ventilom Medtem ko je za naše regulacijske naprave značilna združitev vseh sestavnih delov razen servo-motorjev v en sam sklop, postavljajo Švedi sestavne dele ločeno. Od teh so standardni trije, to je omarica z elektronskim regulatorjem, regulatorski pult in tlačna naprava. KAPLAN V ŠVEDSKI IZDAJI Po revolucionarnih patentih prof. Kaplana v letih 1913—1915 je bila Švedska med prvimi, ki si je pridobila licenco za proizvodnjo nove vrste vodnih turbin. Opravila je pionirsko delo, ki ga je treba oceniti kot izredno važno tudi z gledišča splošnega razvoja, saj je že leta 1922 postavila v obratovanje svojo prvo manjšo Kaplanovo turbino, 3 leta zatem pa turbino za Lilla Edet s 5,7 m premera Kaplanovega gonilnika. Turbina je pomenila hraber korak v smeri k proizvodnji gigantskih strojev. Danes je švedska industrija prav gotovo med najpomembnejšimi izdelovalci Kaplanovih turbin. Njeni stroji te vrste ne obratujejo samo na Švedskem, temveč predstavljajo tudi pomemben izvozni predmet. Skupno moč vseh na Švedskem izdelanih Kaplanovih turbin bi lahko ocenili s približno 8,000,000 KS. V naslednjem želimo opozoriti na nekatere posebnosti), ki jih imajo sodobne švedske Kaplanove turbine in ki so razumljiva posledica povsem samostojnega 40-letnega razvoja. Glede splošne zasnove je treba najprej ugotoviti, da tudi agregati s Kaplanovo turbino nimajo nosilnega ležaja na turbinskem pokrovu, temveč v zgornjem ali spodnjem generatorskem križu. Dovajalec olja je vselej nad generatorjem. Glave Kaplanovih gonilnikov kažejo še vedno posebnosti Englessonove izvedbe s servomotorjem v glavi sami tik nad krili in s krmilnim ventilom v batu servomotorja. (Nadaljevanje prihodnjič) kratkem postanku v Kairu smo že odleteli proti Bombayu in po približno 5 urah letenja varno pristali na pisti letališča tega ogromnega mesta. Ob izstopu iz letala je kazalo na termometru +30 stopinj Celzija. Po kratkem pregledu dokumentov sva zapustila letališko poslopje in se v spremstvu predstavnika INGRE odpeljala v najino novo bivališče, ki je bilo v centru petmilijon-skega mesta. Bombay se razteza ob obali Indijskega oceana v dolžini kakih 48 km. Promet v mestu' je zelo živahen tudi pozno v noč. Ima ogromno taksijev črne barve z rumeno streho, ki še bolj poživljajo ceste, tudi sicer prepolne drugih avtomobilov, enonadstropnih avtobusov in tramvajev. Ves ta živahni promet motijo vozila s konjsko in volovsko vprego in krave vseh mogočih vrst, ki se brez spremstva nemoteno sprehajajo po cestah velemesta in si med zgradbami iščejo hrano. Približno ob osmi uri zjutraj se pripeljeva na delovno mesto, kjer nas že pričakuje skupinica delavcev, med katerimi se najbolj odražajo bradati »Singli«. Pozdravljajo naju s sklenjenimi dvignjenimi rokami, kot da bi nekaj prosili. Pred to skupino delavcev sta tudi dva mlajša strojna inženirja, ki naj bi vodila organizacijo dela in prenašala navodila nadrejenih na druge podrejene vodilne osebe iz vrst delavcev. Tipično za te kraje je, da se vsako navodilo prenaša po vseh lestvicah do zadnjega primitivca, ki mora potem delo opraviti. Ta pa normalno ne pozna niti dela niti orodja. Ker je tak sistem dela neodgovoren, sva s težavo organizirala delo po svoje. Določila sva nekaj ljudi, ki so se najbolj znašli pri delu in jim dodelila za pomoč ostale. Značilno za te ljudi pa je, da dela nikoli ne dokončajo, ker se ga naveličajo in čakajo na naslednja navodila, čeprav so s prejšnjim delom že dobro založeni. Zanimivo je tudi, da brž ko se za trenutek oddaljiš, kljub nadzorstvu njihovih inženirjev vsako delo takoj zamre. Prav tako so obljube njihovih inženirjev zelo velike, vendar jih žal skoraj nikoli ne izpolnijo. Težko je najti na gradbišču pristojnega človeka, ki bi prevzel nase kakršnokoli odgovornost. Največkrat se jih sestane kakih 10, ki potem ure dolgo debatirajo o spremembi in, če imaš srečo, že po nekaj dneh sprejmeš odločitev. Drugače pa so ti ljudje dobrega srca, povsod ti radi pomagajo in izpolnijo tvoje želje. Še vedno pa preveč popuščajo lenuhom. Kljub vsem težavam sva delo na žerjavu (85+20) tX 38 ft uspešno končala. Težave so bile s preskrbo električne energije za testiranje žerjavov, ker niso ugodili našim prošnjam. (Nadaljevanje prihodnjič) - Razgledi po terenu Združena občinska konferenca miLmdmPd PROTEST »NA NEKAJ ČRNSKIH« V februarski številki smo na zadnji strani objavili štiri karikature, ki smo jih imenovali »Nekaj črnskih«, da bi osmešili že kar splošen pojav v naši tovairni, da hodijo delavci umazani od olja in druge nesnage v menzo, bifeje in celo k zdravniku. Takoj po izidu številke smo dobili iz različnih proizvodnih enot številne proteste, češ da je prava nesramnost, kar smo objavili. Protestirali so, da niso taki in nekateri celo zahtevali, naj javno operemo njihovo čast (ne roke). No, mi smo se vsem tem protestom od srca nasmejali, čudimo se le, da je bilo toliko in tako prizadetih ljudi . . . OMBROGRAF ZAMRZNIL Zaradi združitve občin Šiška in Šentvid je bila letna združitvena konferenca SZDL izredno pomembna, saj so pregledali delo obeh občinskih organizacij SZDL, izvolili enotno vodstvo in sprejeli skupni nadaljnji program. Ugotovili so, da se bo v okviru petletnega družbenega plana gospodarska moč občine še nadalje krepila, zaradi česar bodo lahko gradili nove obrate družbene prehrane, stanovanja, preskrbovalni center m povečali kmetijsko proizvodnjo socialističnega sektorja. Na konferenci so govorili tudi o stanovanjskih skupnostih in krajevnih odborih. Stanovanjske skupnosti naj bi prevzele nekatere komunalne dejavnosti, opravile postopen prenos vzgojno varstvenih ustanov v svojo pristojnost in organizirale mladinske hišne svete. Krajevni odbori pa morajo skrbeti za čim širše sodelovanje državljanov pri iz- vrševanju zadev občinske samouprave in še posebej zadev, ki so v neposrednem interesu krajevnega prebivalstva. Delovno področje krajevnih odborov daje tudi organizacijam SZDL na vasi velike možnosti za pomembno in nenehno politično dejavnost. Ombrograf (naprava za merjenje padavin), ki jo je postavila Mestna kanalizacija v bližini našega uredništva, so pred kratkim odstranili. Med dokaj hudim mrazom je v drobnih cevkah ombrografa zamrznila tekočina, tako da ni več registriral količine padavin. Napravo bodo ponovno postavili na staro mesto konec marca. »Drejarska« — sva z ljubco se p®1 botala tidreja, tidreja SEJA OREH ZBOROV OBČINE ŠIŠKA ZA NAŠE VRTNARJE Dne 3. februarja je bila seja obeh zborov ObLO Ljubljana Šiška. Na njej so razpravljali in sklepali o sprejetju statuta občine, o sprejetju odloka o organizaciji uprave ObLO, o sistematizaciji delovnih mest v upravi občine itd. NOVA OBČINSKA SEJNA DVORANA GRADILI BOMO 700 NOVIH STANOVANJ! Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da so se odgovorni tovarniški organi odločili za gradnjo 700 novih stanovanj. Sklep so sprejeli spričo novih predpisov, ki omogočajo gospodarskim organizacijam večjo samostojnost pri razpolaganju s skladi. 2e precej mesecev je imel Občinski ljudski odbor Šiška svoje sestanke v malli litostrojsM kinodvorani. Šele 3. februarja tega leta sta združeni občini Siška-Sentvid imeli svojo prvo sejo v novi občinski dvorani. Dvorana je v pritličju nove občinske zgradbe in še ni popolnoma urejena. Ko bodo vsa dela končana, bo to lepo urejena in akustična dvorana, saj k temu precej pripomoreta dve nasprotni, nekoliko izbočeni steni in lesen strop. Zelo važna je 'tudi premična stena, saj se z njo dvorana lahko razdeli na dva dela in še tako v njej lahko nemoteno vršita kar dva sestanka. V dvorani je prostora za 300 ljudi, namenjena je predvsem občinskemu odboru in občinskim svetom, kolikor hi bila še prosta, bo na razpolago tudi drugim občinskim organizacijam. ' Spet se bliža pomlad in pričelo se bo delo po vrtovih in sadovnjakih. Da bo sadno drevje rodilo, ga je treba seveda tudi pravilno oskrbovati, t. j. pravočasno obrezati in škropiti. Zlasti škropljenje je zelo važno. Danes imamo 'že odlična in enostavna škropila. 'Proti sadnim boleznim jemljemo najraje prašek Dlthane, ki ga raztopimo 300 g v 100 litrih vode (oziroma v istem sorazmerju pri manjših količinah vode), škropilu dodamo še Diazinon, sredstvo proti sadnim škodljivcem. Tudi ta prašek je topljiv v vodi, tako da 200 g praška pomešamo s 100 litri vode. S temi škropili je treba škropiti sadno drevje v aprilu, maju, juniju " “ ' iliju. Ce in morda še juliju. Ce ste opravili škropljenje, ste storili vse, da zavarujete sadje proti škodljivcem. Ko je drevje še mlado, bi lahko uporabljali za škropljenje flitovko. Za večja drevesa pa si je treba nabaviti močnejšo Skr optiko. Prav dobra škropilka se da napraviti iz starih aparatov za gašenje. Tak aparat preuredimo tako, da vanj nalijemo do polovice škropilo, v ostali del prostora pa načrpamo zrak z navadno sesadko za kolo. Zrak potiska škropilo pri razpršilcu iz aparata in talko si pripravimo odlično samodejno škropilnico za male vrtičke. Za škropljenje večjih dreves pa pritrdimo tako škropilnico na primerno letev. Kako negujemo umetno zobovje Umetno zobovje ali zobno protezo moramo iz higienskih virov najmanj dvakrat dnevno vzeti iz ust ter ga umiti. V primerih, kjer imamo delno še lastno zobovje, je snemanje in zopetna vstavitev proteze dokaj neprijetna. Vzame nam mnogo časa in truda posebno pri zaponkah in nadlankah, pri katerih moramo biti previdni zaradi zobne prevleke. Neprijetnost pa se še poveča, če smo izpostavljeni pogledu tujih oči ter v tem primeru rajši opustimo čiščenje. Zato 'bomo rajši govorili o higieni ustne votline kakor pa o zobni protezi, kajti po srečnem naključju ljudje ne izgube vseh zob hkrati, temveč postopoma, tako da nekateri zobje še dolga leta stoje trdno ter služijo kot izvrstna opora umetni protezi. Nega teh posameznih preostalih zob ali posameznih manjših zobnih vrst pa je prav tako važna. Posamezni zobje se čistijo teže, dočim se strnjena zobna vrsta da očistiti relativno lahko z zobno ščetko ter ne povzroča nosilcu proteze nobenih težav, drugo pa je, če čisti v praznih ustih posamezen zob. Treba je očistiti tudi take zobe od preostalih ostankov hrane, katere obdaja proteza s svojimi zaponkami ter s tem povzroča, da se ravno na teh mestih nabere več ostankov kot v zdravi, neokrnjeni zobni vrsti. Zato ta mesta često povzročajo in pospešujejo zobno gnilobo. V spodnji čelujsti ima higiena posameznega zoba še mnogo večji pomen, kajti ravno od takega zoba zavisi dobra in sedeča dolnja proteza. Ko namreč v spodnji čeljusti izpadejo vsi zobje, zavisi sedež dolnje proteze le od delovanja premikajočih se mišic ustnice, ličnic in jezika, ki jo obdajajo. Proteza torej nima trdnega sedala in zaradi tega povzroča nosilcu oogoste težave. Zatorej ne zadostuje pri posamezno še stoječih zobeh po odstranitvi proteze iz ust usta oprati samo na hitro z vodo. Prav tako ne zadostuje tako čiščenje proteze v ustih. V upanju, da bi premotili slučajno navzoče, puščajo taki pacienti proteze v ustih z namenom, da bi jih »prepričali«, da so nervozni. Kako naj bo torej zobna proteza očiščena in razkužena? spanjem, ter zjutraj, ko vstanemo, seveda če nismo protez preko noči pustili v posodi z vodo. Posebno skrbna nega ustne voltine kot proteze pa je za časa bolezni. Pri močnem kašlju z izmečkom, pri kroničnem bronhialnem kataru in tako dalje. Razna kupljena čistilna sredstva vsebujejo večinoma alk ali j e ter služijo kot 'dezinfekcija lepljivega sluza in mikrobov. Ponoči se v glavnem odloči sluz, če leži proteza v dezinfekcijski raztopini. Pred premočno uporabo teh dezinfekcijskih raztopin pa se je treba varovati. Prav tako ni priporočljivo pripraviti dezinfekcijo po lastnem preudarku, ker lahko silno škoduje pretežnemu materialu, zobem, posebno pa zaponkam. Kot pomoč se poslužujemo zobne paste, prahu ali krede ter trde ščetke. Na prvem mestu je torej mehanično čiščenje. S tem temeljito očistimo notranjo in zunanjo ploskev proteze, odstranimo obstoječo sluz, ostanke hrane, često tudi mikrobe in druge povzročitelje obolenj. Mnogi puščajo proteze ponoči v ustih z namenom, da nudijo oporo ličnicam in ustnicam ter ostalim mehkim delom v nadi, da se nosno-ustni gubi prekomerno ne poglobita. Najprimernejši čas za čiščenje protez je večerni pred Od 1. aprila dalje bo zaradi ogromnega števila reflektantov v zobni ambulanti odprta posebna »čistilnica zob«, ki bo obratovala Non stop! Končno naj omenim še eno neprijetno oblogo na protezi, ki se ‘kljub najskrbnejšemu čiščenju nabere na določenih mestih na zgornji ploskvi proteze, to je zobni kamen. V bližini izhodišča žlez slinovk, v zgornji čeljusti levo in desno v žepih ličnice, ter v spodnji čeljusti v bližini podje-zične vezi. Tukaj se nabira apnenec iz sline ter se useda v debelih plasteh na protezi. Bolje je, da ta zobni kamen odstranimo v zobnem laboratoriju, kakor pa da ga pacient sam odstranjuje z nožem ali s pilo ter pri tem polomi protezo. »Psst, ne blebetaj o svojem šefu, če bi te slišal, bi te dal takoj na razpolago personalni službi.« ’ iz-" Kmalu bo ura deset, pa še nismo zabili gola ... Op. ur. Le kdaj jim bo naša uprava zabila zadnji gol? V ponedeljek zjutraj NOVICE IZ DOMA IS Vzgojno osebje Doma IS Litostroj je pripravilo zanimiva in koristna predavanja za gojence III. letnika. Združena so pod skupnim imenom »Sola za življenje«. Vsak petek prihajajo k nam zdravniki, pedagogi in psihologi in govore o stvareh, ki zelo zanimajo nas, mlade ljudi: o medsebojnih odnosih, zlasti med fanti in dekleti, o zakonski zvezi, zdravem življenju itd. Veselimo se prav vsakega predavanja in ga nestrpno pričakujemo. Upravi Doma IŠ Litostroj smo za predavanja zelo hvaležni. SODELUJEMO Z VOJSKO Zastopnik vojaških enot iz St. Vida nad Ljubljano major Andrijevskl je poslal našemu sindikatu vabilo, da bi naše kulturno-umetniške sikupine gostovale pri njih z dveurnim kulturnim programom. Povabilo smo sprejeli! V naslednjih dneh pa bodo vojaki te edinice vrnili obisk našemu kolektivu s podobnim programom. F. R. TEHNIKA Časopis »TEHNIKA« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu (ve: nfi tos 'K tok ti ■ iška F bi k Es g tac >čn< '»iz !Ri O bs e g a : 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehnik6 >pej 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih pod-hlij( jetij o njihovih proizvodi! J jj ISU ščai oc ?gre Pr in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega pribil’ no 250 strani velikega formatA^t 21 X 29 cm ^tl; ter Letna naročnina 12.000 din Posamezna številka 1.250 din %] i;,sk WlE se kije m 'eti Naročila pošiljajte na nasloV: DIREKCIJA ZA IZDAVACkC,0 DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/U> telefon 30-106, 30-057 in 30-02* č STROJNIŠK^P VESTNIK °x glasilo oddelka za strojništv6'! j las sa jo ten sPeš '»vs inštituta za turbostroJ6%jt društva strojnih inže'Plav nirjev in tehnikov L#[p»s Slovenije Prinaša aktualne članke 1 'ki :ali strojništva, P* * * * 5, pregled domače in tuj6^,! strokovne literature, Iteg društvene vesti, poročila o delu m uspef°to hih vseh vodilnih tovarti strojne industrije Izhaja dvomesečno v naklad' 3000 izvodov Uredništvo in uprava: LJUBLJANA, Aškerčeva ulica 16 Časopis »Litostroj« izhaja mes4 no (s posebnimi prilogami) v pf kladi 4.500 izvodov — Ureja uredniški odbor — Odgovot urednik Peter Likar — Telef uredništva 33-511, interno: gla< urednik 343, odgovorni uredi 458 — Cena posamezni števil v prodaji 10 din — Poštnina P* čana v gotovini — Rokopisov f vračamo — Tiska tiskarna čf »Primorski tisk« v Kopru