ske, litzenske in poznovučedolske kulture. V resnici pa predstavljajo fazo V iš- njico najdbe iz Velike pećine n a R avni gori, ki jih je iz jam skih holocenskih plasti izkopal zagrebški paleontolog M. Malez in jih še neobjavljene hranijo In štitu t za paleontologijo JAZU, A rheološki muzej v Z agrebu in G radski m u ­ zej v V araždinu (M. Malez, Ljetopis JAZU 64, 1960, 294; A rh. vestnik 18, 1967, 272; Arh. rad. i rasprave 4-5, 1967, 53, podrobni opisi najdb niso nikjer n av e­ deni; S. Vukovič, Spomenica V aražd. m uzeja 1925—1935, 80; J. Kallay, Biol. glasnik 8, 1955, 33). In n a koncu. Z ozirom na vse pogostnejše nove najdbe poznoneolitskega, cneolitskega in zgodnjebronastodobnega časa na področju jugovzhodnih Alp in Podonavja (Slovenija, severozah. H rvatska, južna in zahodna A vstrija, jugozah. Slovaška) bo treb a tudi doma m arsik je dopolniti in sprem eniti kulturno in ča­ sovno m esto točasnih najdb. G re končno za enotno časovno in kulturno opre­ delitev te r poim enovanje poneolitskih m aterialnih ostalin n a tem področju: za alpski facies lengyelske kulture po J. Korošcu (Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 9, 1958, 83 ss), za lasinjsko kulturo po S. D im itrijeviču (Opuscula arch. 5, 1961, 22 ss), za škocjansko-lasinjsko k u ltu ro po S. Pahiču (Časopis za zgod. in n a ro ­ dopisje, n. v. 4 [39] 1968, 43 op. 13), za südinneralpine Jungsteinzeit po H. Do- lenzu (Wien. P räh. Zeitschrift 25, 1938, 59 ss), za poznoneolitski m ešani stil po G. Mossier (C arinthia I 144, 1954, 76 ss) in za tip Pölshals-Strappelkogel po R. P ittioniju (Urgeschichte des österr. Raumes, Wien 1954, 208 ss). Tudi v m aterialni kulturi L jubljanskega b arja bo tre b a m arsikaterih do­ polnitev in popravkov. Potrebna bi bila lokalna horizontalna stratigrafija vseh barjanskih najdišč. Dosedanja n az iran ja so že dom ala zastarela in lokalistična, k ajti L jubljansko barje kliče po m odem i tipološko-sintetični in statistični ob­ delavi m ateriala. Pokazalo se bo nam reč, da so bile v dobi tra ja n ja kulture lju b lja n sk e g a barja najm anj tr i značilne kulturne faze s svojim i posameznimi stopnjam i. F. Leben G. Guerreschi, La Lagozza di Besnate e il neolitico superiore padano. Pubblicazione a cura della Società Archeologica Comense, Como 1967. S trani 356, 29 tabel, 30 statističnih razpredelnic, 78 fotografij in 349 slik m ed tekstom. V poznem neolitiku je na obrežju m ajhnega (danes izsušenega) m oren- skega jezera v k raju Lagozza di B esnate južno od V aresa v Lom bardiji stala m ostiščarska naselbina z značilno m aterialno kulturo; im e Lagozza k u ltu ra je dobila po m estu najdišča. Z izdajo te knjige smo dobili vpogled v skoraj vso m aterialno zapuščino Lagozza k u ltu re v severni Italiji, k er je tu dom ala zbrano vse gradivo s pala- fitskega najdišča Lagozza di B esnate in drugih sorodnih najdišč v Italiji. K ar pa daje delu pomen in vrednost, je to, da je avtor keram ični in kam niti inven­ ta r tipološko razvrstil in statistično obdelal z jasno slikovno dokum entacijo. Tako je ta publikacija ena redkih italijanskih arheoloških edicij, ki n am s sistem atičnim prikazom daje zaključeno sliko o kronološki in tipološki proble­ m atiki določenega kulturnega kom pleksa. A vtor je knjigo posvetil pokojni P. L. Zam botti, ki je prva pričela razpoznavati in klasificirati severnoitalijanske neo- in eneolitske m ostiščarske kulture. Iz prvega dela knjige, kjer av to r uvodoma navaja zgodovinske, topograf­ ske, floristične, ekonomske in kronološke izsledke, je moč izluščiti nekaj za­ ključkov. Lončarstvo, ki izpričuje značilno svojevrstnost v oblikah, kaže samosvoj razvojni facies, na katerega niso vplivale nobene druge istočasne kulture. T ak ratn a klim a je bila z vm esnim i sušnimi obdobji vlažno m editeranska. Izključno poljedelstvo je bilo vezano na obdelovanje zemlje, gojenje žit, lov in m orda še ribolov. Posebno razvito je bilo izdelovanje tekstila, saj so našli obilico glinastih vreten in ledvičastih glinastih uteži; pri nas poznamo ta k prim erek iz jam e K evderc (F. Leben, Acta carsologica 3, 1963, 229), n a L jubljanskem b arju p a so jih večkrat opredelili kot kose gnetene, nežgane gline ali kot kose hišnih tal. V naselbini ali v bližini niso odkrili nobenih sledi o načinu pokopa p rebi­ valcev, k a r je velika vrzel v poznavanju in vrednotenju te kulture. T udi živalskih kostnih ostankov sploh niso našli. K eram ično produkcijo je avtor po obliki in rab i razdelil v več grup, od teh je p rv ih sedem tipiziranih izdelkov. P ri svoji tipološko-statistični metodi za razporeditev keram ičnih izdelkov je upo rab il le preveč kom pliciran sistem (kom binacijo črk in številk z raznim i variantam i), ki otežkoča in m učno vpliva na študij keram ike: 1. skodele s konveksnim dnom in bolj ali m anj ravnim vratom obsegajo 95 prim erk o v ali 44,40 % vsega lončarstva; 2. kroglasti lonci s konveksnim dnom im ajo preluknjane bradavice za obe­ šanje posode na vrvico (22 prim . = 10,30%); 3. konični lonci z ravnim dnom in plastičnim i prevrtanim i aplikacijam i za obešanje posode (31 prim . = 14,50%); 4. globlje konične skodele z rav n im ali usločenim dnom im ajo včasih p re­ v rtan e bradavičaste aplikacije (20 prim . = 9,30% ); 5. krožniki (5 prim . = 2,35%); 6. pokrovi (5 prim . = 2,35%); 7. m iniaturne posode, globlje kroglaste skodele z ravnim ali usločenim dnom in konične skodele z rav n im dnom, ki tipološko odstopajo od prvih štirih grup (36 prim . = 16,80%); 8. neponavljajoče se in netipične oblike posod (17 prim .); 9. keram ika tip a P olada v en d ar negotovega izvora (3 prim.). B azen krožnikov in pokrovov je vse drugo posodje neom am entirano', pač pa skrb n o izdelano z glajeno površino v tem no rjav i ali črnkasti barvi. Krož­ niki in pokrovi izstopajo nam reč po kom pliciranem geom etričnem okraševanju površine z vrezi in vbodi še n a vlažno glino pred žganjem. 10. diskasta vretena za statve (111 prim .); 47 od n jih je radialno om am en- tira n ih z vrezi in vbodi. O pom enu in izvoru tako om am entiranih v reten je ra z p ra v lja l že O. Cornaggia Castiglioni (R ivista Arch, dell’Ant. Prov. e. Dioc. di Como 136-137, 1954-55, 5 ss); 11. velike ledvičaste uteži (27 prim .); 12. drugi keram ični izdelki: konične uteži za mreže (5 prim.) in dve zaje­ m alki; 13. kam nita industrija: retu šira n a orodja kažejo v ečk rat nagnjenje k mi- krolitizm u, neretuširani lam elni odbitki, ploščate sekire s koničnim tem enom (Spitznackenbeil) in ornam entirani peščenjaki kultnega pomena. Tudi o vlogi in k u ltu rn ih vzorih teh peščenjakov je izjavil m nenje p rav tako O. Cornaggia C astiglioni (Bull, di Paletn. Italiana, N. S. 10. Vol. 65, 1956, 143 ss in Riv. di Sc. P reist. 11, 1956, 53 ss). V drugem delu te knjige av to r p rim e rja tipološke značilnosti drugih neo- in eneolitskih najdišč, k je r se p ojavljajo elem enti Lagozza kulture. A nalogije za­ n je je našel na 14 najdiščih A peninskega polotoka, na 2 najdiščih jugozahodne F ran cije (facies Chassey) in na štirih najdiščih rom anske Švice (facies Chassey- Cortaillod). P ri tem pa ugotavlja, da se najbližje kultu rn e paralele pojavijo na bližnjem Isolino di V irginia (Varese), da je p rav to najdišče prevzelo kulturno dediščino Lagozza k u ltu re in d a ono n aprej predstavlja glavno središče njene­ ga širjen ja. K er pa se v m aterialn i k u ltu ri opazi, da se m ed obem a najdiščem a vedno bolj izgubljajo skupne tipološke oblike, obstoji m ožnost, da se pojavi neki nov poznoneolitski okus, ki sta značilna zanj skoraj popolna odsotnost kom pliciranega ornam entiranja in pa ozek izbor funkcionalnosti posodja. Z ozirom na to novo strujo, k i izraža naj višjo k u ltu rn o zrelost p rav v La- gozzi di B esnate in Isolimi, p rav i avtor, je potrebno izraz Lagozza kultura nadom estiti s širšim pojm om ozirom a ustreznejšim poim enovanjem kulturnega kom pleksa; predlaga naziv pozni neolitik padske nižine (neolitico superiore padano). Problem atično pa je absolutno kronološko mesto Lagozza kulture. Radio- k arb o n sk a analiza ostalin postavlja začetek njenega tra ja n ja v 2840 pr. n. št. (str. 18), to je v čas, ko se v severni Ita liji poraja dosti starejša, srednjeneo- litsk a k u ltu ra posod s kvadratnim ustjem (vasi a bocca quadrata). Po relativni kronologiji je torej tak a datacija previsoka. Lagozza kultura spada nam reč v čas med pozno fazo Cortaillod k u ltu re in H orgener k ulturo v Švici (V. v o n Gonzenbach, Die Cortaillod K u ltu r in der Schweiz, B asel 1949; E. Vogt, Jahrbuch der Schweiz. Ges. fü r U rgeschichte 51, 1964, 7 ss; G erm ania 45, 1967, 1 ss), v obdobje poznih stopenj Rössener, M ichelsberger in M ünchshöfener kul­ tu r v južni Nemčiji (A. Stroh, 28. Ber. Röm .-Germ. Komm. 1938, 8 ss; J. Lüning, 48. Ber. Röm .-Germ. Komm. 1967, Iss; P. Reinecke, Der Bay. V orgeschichtsfreund 7, 1927/28, 8 ss; H. P. Uenze, Bay. Vorgeschichts­ blätter 29, 1964, Is s ; L. Süss, Die M ünchshöfener K u ltu r in Bayern, Inaug. D issertation an der Univ. zu M arburg, 1959) in v čas m lajšega obdobja Chas- séen kulture v zah. F ranciji (J. A u d i b e r t , Bull. Soc. P réh. Franc. 55, 1958, 94 ss; M. E s c a 1 o n d e Fonton, G allia-Préhistoire 1, 1958, 79 ss; L. Bar­ rai, Bull. Mus. d’Antrop. Préh. de Monaco 6, 1959, 205 ss), a ji v severni Ita ­ liji takoj sledita Remedello in P olada kulturi. V erjetnejše absolutno časovno m esto Lagozza kulture je torej nekje med 2400—2100 pr. n. štetjem , že z ozirom na kratko dobo njenega trajan ja. F. Leben Reallexikon der Assyriologie und vorderasiatischen Archäologie. Nach E. Ebeling, B. M eissner, E. W eidner u n te r M itw irkung v o n . . . (7 ožjih strokov­ njakov) herausgegeben von W. von Soden. III. Band, 4. L ieferung: Geschwulst — Gewand (str. 233—320), 1966; 5. Lieferung: Gewand — G irsu (str. 321—400) 1968. 8°. W alter de G ruyter Co. B erlin. »Habent sua fata libelli.« Ta re k iz izkušnje velja še v posebni m eri za enciklopedične obdelave, kakor je R ealni leksikon za asiriologijo, ki je nave­ zan na m ednarodno sodelovanje strokovnjakov; pri tem p a n i lahko zagotoviti uspešno koordinacijo. Tako se je od obeh ustanoviteljev, pokojnih B runa Meiss­ ner j a (t 1947) in Erika Ebelinga (t 1955) začeto delo po dveh zvezkih (do črke E) 1. 1938 ustavilo. E. Ebeling se je z veliko vnem o zavzem al za nadaljevanje tega prepotrebnega dela na m ednarodnih asirioloških srečanjih (Rencontres Assyriologiques Internationales), do katerih je prišlo po le tu 1951. Zagotovil si je založnika in m arljivo zbiral gradivo in sodelavce. Ko je sm rt 1 . 1955 p re tr­ gala njegovo delo, je im el pripravljenega že toliko gradiva, d a so v letih 1957, 1959 in 1964 izšli prvi trije sešitki. G raški asiriolog E. W eidner je kot zvest Ebe- lingov p rijatelj oskrbel izdajo tretjeg a snopiča. Na m ednarodnem asiriološkem kongresu v M ünchnu (1. 1957) so bile končno sprejete sm ernice, ki jih vidimo uresničene v četrtem in petem sešitku, o katerih tu kratko poročam. K akor se vidi na izprem enjeni naslovni strani, je izdajanje Realnega leksi­ kona za asiriologijo (od 5. sešitka naprej tudi: »za prednjeazijsko arheologijo«) prevzel W olfram von Soden (tak rat profesor na Dunaju, sedaj v M ünstru). On je najbolj viden nem ški akadolog, znan kot avtor doslej najboljše akadske slovnice (Rim 1952), dalje akadskega silabarja (Rim 1966) in izdajatelj akad- skega priročnega slovarja (W iesbaden I, 1965, II, doslej 3 sešitke 1966 s.). Kot izkušen organizator znanstvenega dela si je tudi za realni leksikon izbral sku­ pino soizdajateljev za posam ezna področja, in sicer so to: za sum erologijo (med­ tem 1 . 1967 umrli) A. Falkenstein (Heidelberg) in D. O. E dzard (München), za akadologijo W. v. Soden sam in (v 4. seš.) R. B orger (Göttingen), (v 5. seš.) W. Rollig, za hetitologijo H einrich O tten (M arburg ob Lahni), za arheologijo Anton M oortgat (Berlin) in P. Calm eyer; za zgodovino D. J. W isem an (London). T eh­ nično uredniško delo je prevzela dr. R uth Opificius. — V idi se pa, da celo pri tako močnem uredniškem zboru izhajanje ne gre tako naglo, kakor bi priča­ kovali in želeli. Počenši s 4. sešitkom se je tu d i uveljavilo načelo, da posam ezna gesla osta­ nejo nem ška in so razvrščena po nem ški abecedi. O bdelave gesel francoskih ali angleških avtorjev niso natisnjene več v prevodu, am pak v izvirnem jeziku. Ker je Arheološki vestnik o prv ih treh sešitkih R ealnega leksikona za asiriologijo že poročal (IX-X/1, 1958-1959, str. 64 s.; XVII, 1966, str. 533 s.), se današnje poročilo om ejuje na 4. in 5. sešitek. V njih so obdelana gesla od »Ge­ schwulst« (oteklina), ki jo končuje René Labat (Collège de France, Paris) do nedokončanega »Girsu«.