TINE OREL POGLED PO SVETU Nič ni čudnega, če je v pred­ njem planu zunanjepolitičnega dogajanja, ki drvi mimo nas, znova in znova vprašanje razoro­ žitve, v prvi vrsti atomskega pre­ mirja, sporazuma o prenehanju o atomskih poskusov. Ugotavljajo, s da so vsi pogoji za to premirje dani in da je vse, kar govori pro­ ti njim, plod najbolj razbesnelih človeških strasti brez sence pa­ meti in predsodka. Ampak, tako je, zelo težko gre od rok. V zadnjem času smo doživeli zelo zanimive stvari, ki govore sicer o vojni, a zagovarjajo mir. ' Na ameriške grožnje zaradi Ku- , be — kljub Kenedyjevim miro­ ljubnim izjavam na ameriško spremembo ameriške strategije — tudi sovjetski generali niso molčali. Maršal Brjusov, povelj­ nik sovjetskih raketnih sil, je iz­ javil, da ima SZ rakete, ki jih , lahko iz satelitov izstreljuje ka­ morkoli na Zemljo. On in mar­ šal Grečko sta povedala, da je vsa sovjetska armada zdaj ori­ entirana v raketno vojskovanje, glavna sila je v podmornicah in posebno v atomskih podmorni­ cah. Ameriški general Lemay je na to odgovoril, da bo moral Pentagon tudi misliti na obram­ bo iz vesolja in ustvariti v veso­ lju »zasidrane« satelite z raket­ nimi naboji. Iz ženevskih pogajanj se vidi, da se ZDA ne morejo odpovedati hegemoniji na svetu in da se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi dialog med SZ in ZDA potekal Z enakopravnih položajev. Če­ prav [platonično priznajo, da imajo poleg SZ največjo odgo­ vornost pred človeštvom in da je od rezultatov atomskega po­ govora med SZ in ZDA odvisno, ali bo prišlo do atomskega miru na svetu, se jim zdi pod častjo, da bi prišli SZ toliko nasproti, kolikor je prišla že večkrat SZ. Zadnji korak ameriškega zastop­ nika Posterja v Ženevi je narav­ nost izzivalen in terja več, kot je SZ dolžna storiti: SZ naj bi dala dokumentacijo, kaj so njeni detektorji dejansko doslej mogli odkriti od poskusov v Ameriki. S takimi zahtevami praktično ameriška diplomacija dezavuira pomirjevalne izjave svojega predsednika. V Karibih še ni miru. Kennedy računa, da SZ porabi dnevno za pomoč Kubi en milijon dolarjev, vendar najbolj bojeviti yankeeji ne morejo več trditi, da SZ spre­ minja Kuba v vojno bazo. Res pa je, da obstoji sovjetski ulti­ mat: če bi ZDA napadle Kubo, tvegajo vojno. Malinovski je iz­ javil: agresivne ameriške kroge opozarjamo, da bi napad na Ku­ bo pomenil tretjo svetovno voj­ no. SZ bi na vsak raketni napad odgovorila s trikrat večjo salvo raket, kakor pa jo imajo pri­ pravljeno ZDA za začetek vojne. Vpričo Hruščeva, 6000 oficirjev vseh vojnih rodov in akrediti­ ranih vojaških atašejev je tudi še povedal, da SZ razpolaga s 100 megatonsko bombo. Hruščev pa je k Malinovskemu pridejal izjavo, da gospodarski potencial SZ hitreje raste kot v ZDA in da revolucija ni izvozni artikel. Vse tudi kaže, da so ZDA pred tremi leti začele preveč igrati na sovjetsko-kitajski spor. Hruščev ga je ponovno označil kot spor med prijatelji, kot dru­ žinsko zadevo, ki se bo v krat­ kem poravnala. Mnogo znamenj, ki govore za to, da je gospodar­ ska integracija na Vzhodu ven­ darle lažja kot na Zahodu in da tam kapitalna izgradnja bolj ce- mentira politično edinost. Seve so tudi tu razni šoki in težave, res pa je tudi, da je sporazum med razvitimi državami objek­ tivno težji in da naleteva tudi na mine subjektivnih apetitov. Tre­ nutno je v resni krizi zahodno skupno tržišče, čeprav bi ZDA rade to omalovaževale. Za de Gaullovo politiko stoje francoski finančni krogi, ki doživljajo zdaj tak opoj gospodarske prosperi- tete, kakor so ga v Zahodni Nem­ čiji v minulem desetletju. Franci­ ja ima danes silno industrijo in agrarno produkcijo, s katero lahko zadovoljuje italijanski in nemški trg. Nič ni čuda, če ne mara zraven Anglije s kolonijami in še orjaško ameriško agrarno produkcijo, ki bi sama lahko rešila več kot polovico prehra­ njevalnih problemov na svetu. Če bo šel na Zapadu razvoj v to smer, bo konkurenčna spo­ sobnost ZDA nujno padla, Za­ hodna Nemčija pa že ugotavlja, da so časi »buma«, des Vber- flusses, že mimo. KAJ BI REKLI NATO? ZA PISANJE TEH VRSTIC O ZBORU OBČANOV NA OTOKU V CELJU NISTA DALA POVODA LEPA UDELEŽ­ BA IN ŽIVAHNA RAZPRAVA, TEMVEČ PREDVSEM NE­ KATERE MISLI. KI SO SE UVELJAVILE V DEBATI IN KI ZARADI SVOJE VSEBINE IN NAMENA ZASLUŽIJO VEČ­ JO POZORNOST. Ena takih je vznikla v razpravi I letošnjem programu investicij- kih del, predvsem pa na račun nove pekarne, ki bo menda že le­ tos zahtevala precejšne stroške za postavitev nove peči, ker dose­ danja, prav tako nova, ni primer­ na, in se zna zaradi tega zgoditi, da bodo celjski potrošniki na vsem lepem brez kruha. O slabem tro­ šenju investicijskih sredstev pa govorijo še nekateri drugi objek­ ti, kot hotel in podobno. Zaradi vsega tega se je na zboru pojavi­ lo vprašanje: kakšno zagotovilo imajo občani, da se takšne in po­ dobne napake ne bodo ponavljale, napake, za katere se pozneje zme­ raj najde opravičilo. Na zborih občanov se namreč o investicijah vedno govori kot o silno resnih zadevah, o delih, ki so do kraja pcoučena, analizirana in podobno. Ko pa ti objekti stojijo, ugotav­ ljajo napake, zaradi katerih so potrebna še dodatna sredstva, da jih odpravijo in spravijo celotno zadevo v normalno stanje. V tej zvezi je padlo še eno vprašanje — nami;§č odgovornosti za takšna dela. Oziroma konkretno — kdo je odgovoren za to, da ima gabr- ska pekama neprimerno peč in da bo že zdaj treba misliti na novo? Zelo umestno je bilo tudi na­ slednje vprašanje. Udeleženci zbo­ ra so namreč ugotavljali, da je nemogoče na enem sestanku, ki traja po navadi dve do tri ure ali nekaj več, temeljito presoditi zelo obsežen predlog družbenega načr­ ta, zlasti pa se v tako kratkem času odločiti za eno ali drugo in­ vesticijo. Ce bi hoteli vsa vpra­ šanja, ki jih nakazuje predlog družbenega načrta, temeljiteje proučiti, bi potrebovali neprimer­ no več časa. Skratka gre za to, da bi se morali volilci na terenu in v delovnih organizacijah že pred razpravo na zboru seznaniti na en ali drug način z vsebino družbenega plana. To pa hkrati pomeni, da bi morala razprava o predlogu tako pomembnega doku­ menta trajati dlje časa, ne pa re­ cimo en teden, oziroma za eno volilno območje nekaj ur. Morda bi lahko to razpravo olajšali s pomočjo izvlečkov družbenega plana, s pomočjo njegovih glavnih obrisov, ki bi jih naj objavili v lokalnem tisku, ali pa razmnožili v ustreznem številu izvodov. Naj bo tako ali drugače, vsekakor je to problem, ki ga kaže proučiti in tudi primemo rešiti. * V razpravi o predlogu družbe­ nega plana celjske občine za le­ tošnje leto pa se je slišala tudi ta pripomba: imam občutek, da so investicije preveč razdrobljene, in da hoče ljudski odbor dati vsa­ kemu nekaj. Pogrešam prioritet­ ni vrstni red in končno zdi se mi, da takšno drobljenje investicijskih sredstev ni ekonomično. Kaj bi rekli na to? -mb — Mi se sicer poslavljamo od tovariša Tineta Orla, je na občnem zboru celjskega Pla­ ninskega društva v razpravi dejal tovariš Dušan Gradiš­ nik, toda, to je samo formal­ no slovo, kajti od njega se ne !bomo nikoli poslovili. Vem, da bo tudi sam rad prihajal med nas, v naše kraje in pla­ nine, za katere je delal in živel kot predsednik planin­ skega društva. Več o tem slovesu, ki ni bi­ lo slovo, in o občnem zboru celjskega planinskega društva berite na deveti strani. Vodovod - na prvo mesto Povsem razumljivo je, zakaj so občani celjske občine na minulih zborih močno podprli predlog za gradnjo oziroma za nadaljevanje del pri gradnji vodovoda. Vodo­ vod so 'kot investicijo številka ena potrdili tudi na zbooni obča­ nov na Otoku. Bolj kot kjerkoli drugje prebivalci prav tu obču­ tijo, kaj pomeni, če v vodovodnih ceveh "ni dovolj pritiska in če si zavoljo tega vode ne morejo na- točiti v višjih nadstropjih stano­ vanjskih blokov. Več kot negativ­ nih je bilo na zboru volivcev na Otoku slišati pritrdilnih glasov za gradnjo umetnega drsališča. Umestna pa je bila tudi pripom­ ba, naj tudi tretja osnovna šola v Celju dobi potrebna sredstva za obnovo oken. S tekmovanjem k boljšim uspeliom Občinski odbor SZDL v Šmar­ ju pri Jelšah je razipisal tekmo­ vanje med svojimi krajevnimi organizacijami. Z njim želijo razgiibati vse ikrajevne organi­ zacije SZDL. obenem pa omo­ gočiti, da bi si vsaj najlboljše lahko uredile osnovne delovne pogoje. Nagrade so precejšnje, zato bodo naj'bolj prizadevnim ipomenile znatno ipodporo pri urejevanju kluibskih prostorov in podobno. Tekmovalni program obsega tri delovna ipodročja organizacij SZDL. Tu gre za evidenco čla­ nov, za njihovo število, za pobi­ ranje članarine itd. Prav tako bodo upoštevali, kako posamezne organizacije uporabljajo sred­ stva, ki jim ostanejo od pobrane članarine. Udeležba oibčanov na sestankih in predavanjih je prav tako važno merilo ipri oce­ njevanju. V tekmovalnem programu je posebej označena skrb za mladi­ no in dejavnost mladinske orga­ nizacije, za kar je odbor kra­ jevne organizacije SZDL vseka­ kor soodgovoren. Brez izobraže­ vanja ne pojde več; zato bodo to v tekmovanju še poseibej upoštevali. Tretje področje so delovne ak­ cije, ki jih lahko organizirajo občani za najrazličnejša krajev­ na dela. Tu lahko sodelujejo ljudje s prostovoljnim delom ali samoprisipevkom. V šmarski db- čini bo treba urediti stranske steze in poti k turiističnim toč­ kam, asanirati vodnjake, ureje­ vati telovadiišča, športna kopa­ lišča itd. Tekmovalni program je zelo obsežen, vendar sprejemljiv za vse krajevne ofganiizacije SZDL, ki jih je v šmarski občini 28. Še v tem mesecu ibodo vse kra­ jevne organizacije SZDL izde­ lale podrobne delovne programe. Gotovo je, da bo to tekmovanje obrodilo Ibogate sadove in pri- sipevalo k rasti šmarsikih orga­ nizacij SZDL. Statuti - prepočasi Občinski (sindikalni svet v Slo­ venskih Konjicah je siklical (po­ svetovanje (predstavnikov gospo­ darskih organizacij, na katerem so ocenili potek priprav za se­ stavljanje statutov delovnih or­ ganizacij. Razprava je pokazala, da v večini primerov še niso prišli dlje kot do imenovanja komisij, ki ibodo izdelale osnutke statutov. V nekaterih večjih go­ spodarskih organizacijah pa so komisije že začele z delom. Na sestanku so predlagali, naj posameznim podjetjem pomaga pri sestavljanju statutov posebna sindikalna komisija. Razen tega so poudarili, da bodo morale ko­ misije začeti z delom takoj. Ko­ misiji - občins/kega sindikalnega sveta pa so še priporočili, naj čez kak mesec skliče podoben sestanek, na tkaterem Ibi ugo­ tavljali, kako daleč so že s tem delom. OBLJUBA DELA DOLG... V strmcu zdaj ni več toliko snega, kot ga kaže naša slika. Tudi tod ga ie zadnje dni pobralo. Da, sneg je pobralo, ostali pa so problemi, ki jih tudi v tej prijazni vasi ne manjka. V tem ko so televizijski klub s preselit­ vijo v šolo postavili na solidne noge, zagotovili red in disciplino pri sprem­ ljanju programov in po njih, pa še zmeraj niso polegle govorice, da jih je nekdo, kot pravijo, potegnil za nos in prepričal, seveda s primerno oblju­ bo, ki pa je ostala samo obljuba, da so na šoli ukinili sedmi in osmi raz­ red ter učence obeh teh razredov napotili na popolno osemletko v Voj- nik. Takrat, ko so sprejeli ta sklep, so ga potrdili le pod pogojem, da bo­ do merodajni činitelji preskrbeli brez­ plačen avtobusni prevoz za te otroke. Obljuba je bila izrečena, izpolnjena pa ne. Tako se zdaj nekateri otroci vozijo v Vojnik z rednim avtobusom, drugi pa jo mahajo tjakaj tudi peš. Med njimi so celo taki, ki potrebuje­ jo v eno smer celo dve uri hoje. To so predvsem tisti, katrih starši ne morejo Nplačati prevoznih stroškov. V StrmcuSreliko govorijo o tej zade­ vi; o njej so govorili tudi na zboru krajevne organizacije SZDL. in še da­ nes so pripravljeni govoriti o tem problemu, če le pogovor zanese nanj. Morda bi se to vprašanje dalo zado­ voljivo rešiti, zlasti še, če je bila v resnici izrečena obljuba. In še nekaj — nekdo je zaupal, da prosvetno življenje v Strmcu spi, ali bolje rečeno, da spi prosvetno druš­ tvo. Nekoč so tod veliko igrali; dram­ ska družina je bila močna in delavna. Zdaj pa, ko so starejši opustili to de lo, se tudi mladi zanj ne morejo og­ reti. Vse kaže, da se nikakor nočejo sprijazniti s trdim delom, z rednim in večkratnimi vajami. Dramska dru­ žina spi, zato pa živi televizijski klub. Saj ne gre za to, da bi ga podcenje­ vali, toda primerjava je vendarle značilna za današnji čas, in najbrž ne samo za Strmec! -an USPEL SEMINAR Občinski odbor SZDL v Slov. Konjicah je priredil dvodnevni seminar za predsednike in sekre­ tarje krajevnih organizacij SZDL v občini. Udeležba je bila zelo dobra; glavna razprava pa se je sukala okoli nekaterih na­ log, ki čaikajo politične organi­ zacije v prihodnjem obdobju. V. L. ZA BENCINSKO ČRPALKO V SLOVENSKIH KONJICAH Glede na to, da je ljudsM odbor konjiške občine odobril podjetju «-Petrol-« kredit, lahko pričakuje­ mo, da bo še letos v Slov. Konji­ cah .7.arajena prepotrebna ben­ cinska črpalka. VOJAKOVA PISMA Draigi rekruti, pričakujemo vas! Odločil sem se, da napišem nekaj besed tistim, ki se bodo kmalu s kovčkom v roki po­ dali v najrazličnejše kraje ) naše domovine; tistim, ki bo- > do te dni krenili na služenje ^ rednega kadrovskega roka. ) Dragi rekruti, vem, da tež- / ko pričakujete ta dan, vem. 1 da živite v negotovosti in pre- ) mišljujete o življenju, ki vas ? čaka in o tistih, od katerih 3 se boste morali posloviti. Go- 5 tovo je, da bo najtežje slovo < od dekleta. Toda, povem vam, s da se boste v novem okolju 5 kmalu znašli, kajti mi "-stari 2 vojaki« bomo tisti, ki vas bo- ) mo sprejeli, vas sprejemali in 9 naučili tastih reči, ki jih zdaj < ne poznate. Se vsakega, ki je ^ prišel, smo sprejeli z odprti- 2 mi rokami; tako bomo tudi 2 vas. Vaše občutke dobro po- A znam, saj sem jih doživljal. 2 Tudi jaz sem se moral poslo- 5 viti od doma, prijateljev in A drugih. Ko pa sem dobil vo- 9 jaško oibleko, se je začelo dru- 2 go življenje, na katerega sem 6 se hitro privadil. Tako bo tu- 5 di z vami. 5 Gotovo se te dni sprašuje- te, kaj vas vse čaka v vojaš- 6 kem življenju. Lahko vam 5 ipovem, da se boste naučili ve- ^6 Uko novega in koristnega. Ne 5 mislim pri tem samo na veš- *2 čino šivanja, ribanja in po- % dobno, marveč veliko bolj na •2 tista predavanja, ki nas naj- « bolj zanimajo ,saj nam govo- L9 rijo o poletih in potovanjih S na planete, in o drugem. 2e prej sem napisal, da vas K nestrpno pričakujemo, in to S je res. Veselimo se vašega prihoda in srečanja z vami, (9 saj vas bomo sprejeli nadvse >2 prisrčno. (ft Na koncu vam želim sreč- (9 no pot do nas. Naj vam kov- ^2 ček ne bo pretežak in ne boj- (9 te se poljuba, ki ga boste ob y$ slovesu dali dekletu. ^ vojak Anton Strašek Zagreb Šopek rožic za... Verjemite, da bi se to lahko pripetilo tudi vam, seveda, če bi ravnali tako kot... Bilo je petega marca. Sel sem mimo cvetličarne. Ste že kdaj stali pred širokim izložbenim oknom in pasli oči po šopkih cvetic, ki jih imajo v lončkih, vazah in drugih posodah? Meni so se zdele tisti dan še posebno lepe. Morda tudi zato, ker sem v njih videl, da fe svet lahko tudi pisan, če hočete lep in pri­ kupen in ne samo bel, pokrit s snegom. Pred menoj se je raz­ prostirala pisana poljana v ma­ lem. Nič več snega; bile so le hiacinte najrazličnejših barv, pa rumene narcise in še druge roži­ ce. Kdo bi jim vedel imena. Za izložbenim oknom je bila po­ mlad. Pomlad v cvetličarni. Nisem okleval. Vstopil sem in naročil pisan šopek. Vedel sem, da ga bo žena vesela, zlasti še, ker je minilo že precej mesecev, odkar sem ji prinesel zadnjega. — Bo dovolj, me je vpra­ šala cvetličarka, ko je v rokah držala zares majhen, toda lep in pisan šopek hiacint, narcis... — Bo, sem prikimal zadovolj­ no in počakal, da je šopek ure­ dila, ga povezala in zavila. V njem so bile štiri hiacinte, tri drobne vejice asperagusa. Rečem vam, lep šopek solidnih in nežnih barv. Prav takšnega sem si želel. — Koliko stane, sem vprašal. Ni mi takoj odgovorila. V roke je vzela svinčnik. Na robu pa­ pirja je nastal droben kupček številk. Nisem ji sledil, kaj je pisala. To se mi ni zdelo vljudno. Ko je opravila računanje, me je najprej pogledala, nato pa skoraj v zadregi dejala: — En tisoč sto deset dinarjev! Tedaj se mi je v glavi nekaj zavrtelo. Toda, znašel sem se hitro. Zdi se mi, da sem pre­ senečenje spretno zakril. Juna­ ško sem prenesel te besede, ali bolje rečeno številke; junaško. Niti trenil nisem; tudi rdečica me ni oblila, tista moja večna spremljevalka v vseh neprijetnih okoliščinah. Skratka, zadržal sem se kot mož- Upam, da je to videla tudi prodajalka. Iz žepa sem potegnil denarnico in se oddahnil, ko sem videl, da imam v njej tisočaka. Potem sem v majhnem gornjem žepu su­ knjiča poiskal še stotak, odštel drobiž in... plačal. Plačal pošte­ no in toliko, kot je zahtevala: 1.110 dinarjev za majhen šopek rožic, v katerem so bile štiri hiacinte, tri narcise in menda tri vejice asperagusa. Potem sem se nasmehnil, pri­ jazno kar se da, se poslovil in odšel. Domov sem odhitel po naj­ krajši poti. Nikjer se nisem us­ tavljal. Lahko si mislite, da se me je žena razveselila, saj setj^ prišel povsem nepričakovano s šopkom rožic v rokah. — No, kaj pa je to, me je ^ Zadregi in z nasmejanim obrd' zom vprašala. — To pa je za osmi marec- Kupil sem Ti jih že prej, ker bo za sam praznik gotovo gneča kdo ve, če bodo tedaj imeli kaj lepih in pisanih rožic... Izročil sem ji šopek rožic tisoč sto deset dinarjev; šop^'^ rožic za praznik. Tri dni P^f' zgodaj. Zato pa sem še pou^'^' ril: • — To je za osmi marec, kal^ drugega Ti ne bom več kup^ val... M. BožtC Ostala bo v srcih vseh ... Zdaj ne prihajajo v Celje samo pisma iz Cu- prije; te dni je na naslov predsednika ljudskega odbora celjske občine prišlo celo pismo iz Požege. Njegova vsebina je značilna predvsem zavoljo te­ ga, ker je v njem delček tistih simpatij, s katerimi so prebivalci ostalih srbskih mest sprejeli priprav­ ljenost celjskega mesta in njegovih ljudi, da poma­ gajo poplavljencem v Cupriji. Takole je med drugim zapisal tovariš Milovan Bulic: Ko sem 22. februarja poslušal poročila beograj­ skega radia o poplavi v Cupriji, sem z velikim ve­ seljem sprejel tudi vest o pomoči prebivalcev va­ šega mesta poplavljencem in o prihodu vaših za­ stopnikov v Čuprijo. S tenj ste pokazali veliko bratsko ljubezen do našega srbskega ljudstva, v tem primeru zlasti do prebivalcev Cuprije, ki jih je prizadela nesreča. Ta vaša gesta bo ostala za zmeraj v naših srcih, zlasti pa še v srcih prebivalcev Cuprije. Storili ste veliko delo; prepričan sem, da je bilo veliko število tistih prebivalcev Cuprije, ki so ob vesti o vaši pomoči, zajokali. Tovariš Bulic se v pismu spominja še drugih dogodkov iz prve in druge svetovne vojne, ki so povezali ne samo srbsko in slovensko ljudstvo, marveč vse jugoslovanske narode. Svoje pismo pa zaključuje: Vse to, kar ste storili za prebivalce v Cupriji, me je navedlo, da se vam zahvalim za ta korak pomoči. Naj se to bratstvo prenese na naša mlajša pokolenja, ki naj v nadalje čuvajo bratsko ljube­ zen med srbskimi in slovenskimi ljudmi ter med vsemi jugoslovanskimi narodi.