«LASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 22. — LETO L
LJUBLJANA, 17. DECEMBRA 19*4
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LIUBLJANA-OKOUCA
IZ ZAPISNIKA
23. SEJE SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OKRAJNEGA
ljudskega odbora ljubljana-okolica, ki je bila
9. DECEMBRA 1954
Predsedoval:	Ervin Rocman,
Predscdn ek.
Tajnik: Stane Mikuž.
Dnevni red:
L Čitanjje zapisnika 22. seje,
2.	predlog za spremembo predstavnikov Društva profesorjev in r-haljev pri Svetu a.a prosveto f? kulturo OLO Ljubljana oko-
Uca,
2.	ustanovitev vajenske šole Plotiiljvske stroke Tacen-Gameljne, , predlog za ustanovitev rcd-**** [tečajev za strokovni in poli-**I1t dvig iproovornih delavcev, .5. predlog za spremembo koprivnega organa Usnjamskoga toin.ikuma v Domžalah,
6. poročilo o (formiranju šol-** odborov,
, 7- poročilo o kmetiji o-gospodih šolali,
personalne in ostale zadeve, 9. razno.
^<3 odobritvi predloga dnevue-^ reda preide predsednik k 1. 'e'tki dnevnega reda — čkanju pHsnika 22. seje Sveta.
..Ker so bili lievrictu vsi tki epi 2- ee,jc Sveta za prosveto in kud-tUr° OLO Ljubljana okolica, se Pisnik odobri in podpiše.
. Pri 2. točki dnevnega reda, to “ po obravnavanju predloga za JPraniembo predstavnikov Dru-profesorjev on Društva uči-,eliev pri Svetu za prosveto in jtdturo Okrajnega ljudskega od-f®1’1 Ljubljana okolica ida svet !°W*sje, da je imenujejo v Svet j? Prosveto in kulturo Okrajnega j|udskega odbora Ljubljana oko-
SKLIC SEJE
0 ^ podlagi 83. člena zakona dr krajnih ljudskih odborih odi list LRS, št, 19/1952)
P skupno sejo 0^ H>nu|K°v obeh zborov t-Kfflljnegu ljudskega odlx>ra 6'jf*bl j iinu-okolica z iiesled-
^Uevniin redom: d-1- Poročilo o imobilizaciji farnih sretlstcv
Razprava in sklepanje o to/?ih gos|x>durskiih iprotlpi-. l,i ukrepih
> j Izvolitve im imenovanja 3>d.
a)	kot predstavnic Društva profesorjev na rednem letnem občnem zboru predlagan Avguštin Lah, ravnatelj gimnazije v Kamniku,
b)	kot predstavnik Društva uči-
menu — smotru pouka, potika posameznih predmetov, učnih metodah in psihološko obrazložitev metodično - didaktičnih prijemov pri .pouku.
V zvezi s hospitaeijatni bodo tečajniki obravnavali teme o pripravah In ipoteku pouka, o povezavi med posameznimi predmeti ter o sodobnejšem načinu pouki, s posebnim ozirom na politično vzgojo. V popoldanskih urah bodo tečajniki razpravljali o raznih
tdjev na rednih občnih zborih temah kulturno politične vloge
'predlagani Franc Pavec, učitelj na osnovni šoli Notranje gorice, Marjan Železnik, šolski upravitelj v Litiji in Franc Flajs, šolski upravitelj v Jaršah.
Pri 3. točki dnevnega roda, to je pri obravnavanju predloga za ustanovitev vajenske šole plctiljškc stroke Tacen-Game! jne sklene svet, da na predlog Tovarne čipk in pletenin »Rašica« Taccn-GameJj-ne predlaga Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica naj sprejme odlok o ustanovitvi vajenske šole pJetiljske stroke pri tovarni čipk in pletenin Taccn-Gameljne.
Predlog za ustanovitev navedene šole je utemeljen, ker Tovarna čipk 'in pletenin Tacen-Gamol jne zaposluje v svojem obratu okoli 45 vajenk. Ker v ljudski republiki Sloveniji nimamo vajenske šole pletiliške stroke, je tovarna čipk »Rašica« pošiljala vajence v vajensko šolo s strnjenim poukom v Vrhpolje pri Vipavi. Na tej šoli so imele vajenke primeren pouk samo v splošno izobraževalnih predmetih, strokovnega pouka pa tako rekoč ni bilo. Ta šola vključuje namreč vajenke in vajence šiviljdke in krojaške stroke, ki se bistveno razlikuje od potreb m smotrov pJetiljske stroke. Poleg tega na tej šoli ni potrebnih strokovnih kadrov, tako da je bil tudi v tem pogledu pouk strokovnih predmetov neprimeren. Uprava tovarne čipk in pletenin zagotavlja v svojem predlogu, da bo sama skrbela in opremila potrebne šolske prostore, dala na razpolago strokovno osebje za predavatelje strokovnih predmetov, dočim bi bila skrb za predavate! je splošno izobraževalnih predmetov naložena tajništvu za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica.
Pri 4. točki dnevnega reda, to je pri razprami o predlogu za ustanovitev rednih tečajev za strokovni in politični dvig prosvetnih delavcev Okraja Ljubljana okolica sklene svet, da se s
1.	januarjem prično redni 6-tlncv-ni tečaji za strokovni in politični dvig prosvetnih delavcev.
Tečaj bo trajal po 6 dni, in sicer enkrat mesečno. V tečaj bo prišlo v šolAcm letu 1954-55 6 skupin, vsaka bi štela 15 do 20 učiteljev, ki bi v času 6 dnevnega tečaja dopoldne hosp iti rali pri pouku v vseli 4. razredih osnovne šode na Ledini in sicer pri stvarnem, domoznanskem, jezikovnem, računskem, prtrodopis-iicm, zgodovinskem in zemljepisnem pouku. Popoldne bodo imeli
farskih podjSSTi? orga-, ljudskega odbora [),, Razprava in sprejem sklo-t^v 3 področja socialne poli-je til zdravstva • l'rog lasi lev finančno sa-£S“>inih zavodov l0v Razprava in sprejem <vl-> j o začasnem finansiranju e; tromesečju 1955.
Hrupna seja bo v soboto,
IH. decembra 1954 z za-tbv m °t> 8. uri v sejni dvo-W Mostnega ljudskega od-4 Ljubljana (Magistrat).
t>L . Predsednik	nem pouku. Popoldne bodo
Mnoga ljudskega odbora: I h os? kan ti analizo nastopov,
Miha Berčič, L r. ' privijanje o idejno vzgojnem po-
prosvetnega delavca na njegovem delovnem področju, o politični problematiki vasi, o družbenem upravljanju šol, o komunah, o delu množičnih organizacij itd. Člani sveta so ugotovili, da učiteljišče ne posreduje v zadostni meri svojim absolventom spoznavanje socialistične družbe in njene gospodarske ter politične problc-mait&e. Ne seznanja jih s psihologijo kmečkega človeka, n ki ne s primernimi prijemi, s katerimi bi se približali svoji okolica.
Nadalje sklene svet, da morajo gradbeni programi za gradnjo novih šol predvidevati vse potrebne prostore za nazoren pouk kot so: delavnice za ročna dela, geografski kabinet, fiz Stalni in kemični laboratorij, telovadnica Itd. Pri gradnji se moramo izogibati dela v več etapah. Dolžnost projektanta je tudi, da ustvari v šoli domače okolje. Tajništvo za prosveto in kulturo v bodoče ne bo odobravalo gradbenih programov, ki ne izpolnjujejo navedenih zahtev.
Pri 5. točki dnevnega reda, to je predlogu za spremembo kolek trsnega organa Usnjarskega tehnik uma v Domžalah imenuje svet v kolektivni organ:
1.	za predsednika Hladnik ing. Milivoja,
2.	za člane: profesorja Vrhove Staneta, Troha Zdravka in Miha Pavliča.
Svet je na podlagi poročila načelnika tajništva za prosveto o razmerah in stanju Usnjarskega tehnik uma v Domžalah ugotovil, da je sprememba kolektivnega organa nujna iz sledečih razlogov:
1.	predsednik kolektivnega organa Miha Čemaž ar je zaposlen v Kranju, torej izven našega okraja, kar mu onemogoča vršiti dolžnosti predsednika kolektivnega organa, zato je predlog o njegovi razrešitvi utemeljen in upravičen;
2.	dosedanji kolektivni organ ni vkljub ugotovitvam republiške finančne revizijske komisije bil v stanju, da razmere in stanje v tej ustanovi konsolidira;
3.	profesorski zbor te ustanove ni doslej imel v kolektivnem organu svojega predstavnika;
4.	da sc zagotove tudi v tej ustanovi principi družbenega upravljanja in da se preprečijo samovol jnosti nekaterih uslužbencev v tehnik umu je nujno, da se je izvršila delna sprememba članov kolektivnega organa. (Izločita se Kosec Filip in Erdeni Milan.)
Svet nadalje sklene, da sc z ozirom na ugotovitve že om en ione finančne revizije vrši redna
kontrola glede odpravljanja ugotovljenih nerodnosti v tej ustanovi.
V	6. točki dnevnega reda, to jc pri razpravi o formiranju šolskih odborov, se svet s poročilom strinja in ugotavlja, da so ljudje večinoma dobro sprejeli zakon o družbenem upravljanju šol, da so zainteresirani za delo šolskih odborov ter predlagajo za njih člane dobre, pozitivne kandidate, šolska inšpektorji morajo obvezno poročati o delu šolskih odborov.
V	7. točki dnevnega reda svet odobri poročilo o kmetijsko-go-spodirskih šolali.
Šolsko leto 1954-55 se je v teh šolah začelo 2. novembra 1954. Poleg 31 kmetijsko nadaljevalnih šol, ki so bile ustanovljene v letu 1953-54, je bilo na predlog občinskih svetov za prosveto in kulturo z odločbo OLO Ljubljana okolica štev. 1 — 3597zl, z dne 16. XI. 1954 ustanovljenih 5 novih šol prvega letnika, in sicer v Krašnji, Sori, Temenici, Špitaliču in Rovtah. Osamosvojili sta se dve šoli in to v Hotedršici, ki je bila v preteklem letu združena z Logatcem, in Krka, ki je bila v preteklem letu združena z Mul javo.
Pouk se je na navedenih šolah povsod redno začel, vendar obisk v nekaterih šolah ni zadovoljiv. Vzrok je predvsem v jesenskih poljskih delih, na področju Dolenjske pa gradnja avto-ceste, pri kateri je zaposleno večje število tudi kmečke mladine. V splošnem imajo starši in učenci velik interes za kmetijsko-gospodarsko šolo, so pa še primeri, ko ponekod starši celo branijo otrokom 'posečati pouk (Šmarje, Drenov grič), ali pa se učenci izgovarjajo, da ne bodo hodili k pouku, ker pač ni obvezno. (Drenov grič, Radomlje, Kresnice, Dolsko).
Svet 'ponovno poudarja, da je nujno uvesti za kmetijsko-gospo-darsko šolo šolsko obveznost in nerazumljivo je, zakaj pristojni organi še niso niti razpravljali o predlogu, ki ga je dal Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica v zvezi z učno obveznostjo kme-ti jsko-goispodarskih šol. Tudi kmetijske zadruge, razen par izjem, ne kažejo prav nobenega razumevanja za te šole.
Pri S. točki dnevnega reda je svet reši l došl e predloge in prošnje, med njimi:
1. Na podlagi 44. člena zakona o socialnih zavodih (Uracki list LRS št. 26/91-54) svet sklene predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica, da na svoji prihodnji seji sprejme odločbo o razglasitvi dijaškega d i-ma v Dol. Logatcu dijaškega doma v Kamniku in dijaškega doma v Stični za finančno samostojne sooialno-vzgpjne zavode v smislu citirane odločbe ter na podlagi temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. (Uradni list FLRJ 50-426/53).
_ 2. Svet vzame na znanje odločbi o tehničnem prevzema ter o uporabnem dovoljenju tzneŠenih gradbenih objektov osnovnih šol v Dolu In na Ilovi gori, ki ju fce izdala komisija Ra tjrimičnj pregled izvedenih gradbenih objektov Okrajnega ljudskega odbora.
3.	Svet odobri predlog za otvoritev novega oddelka na Osnovni $oli Višnja gpra. V 1. razredu navedene šole je 55 učencev in jih ni mogoče zaradi tesnih Solečih prostorov vključiti v cn sani razred, zato je nujno, da sc 1. razred razdeli na 2 oddelka.
4.	Prav tako svet odobri predlog Osnovne šole Šentvid pri Stični, da se na tej šoli odpre paralelni oddelek 3. razreda. V
3.	razredu je namreč 56 učencev, ki jih zaradi tesnih prostorov ni mogoče vključiti v en sam razred.
5.	Tajništvo Sveta predlaga, da glede na poživitev dela občinskih svetov za prosveto m kulturo skliče tajnike teh svetov na uradno konferenco, na kateri naj se razpravlja o delu občini h svetov za prosveto in kulturo, dolžnostih in pravicah tajnikov, s posebnim ozirom na nove šolske odbore.
6.	Z odločbo Okrajnega lju sfcega odbora Ljubljana okolica št. 12512/1, z dne 6. XI. 1954, sta bila razglašena Dekliško vzgajal išče v Višnji gori in Deško vzgajal išče v Loga tcu za finančno samostojna zavoJla, zato predlaga tajništvo Sveta, da v smislu citiranih odločb izda svet pravila o organizaciji, nalogah in o načinu poslovanja navedenih zavodov. Po razpravi o predloženih pravilnikih, svet pravila sprejme in potrdi.
Tajnik:	Predsednik:
Stane Mik uš	Ervin Rotmaa
OBRAČUNAVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH
Od Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS smo prejeli okrožnico pod štev. IV--138-54 z dne 11. dec. 1954 ln priobčujemo naslednj*:
4. Obračunavanje prispevka za socialno zavarovanje pri kmetijskih zadrugah.
Tukajšnji sekretariat le pod štev. IV-4210-19S4 z dne < decembra 1954 glede plačevanja prispevka z« v>cialno zavarovanje kmetijski zadrug Izdal Glavni zadružrt zvezi LRS,
Ljubljana, naslednja pojasnila:
Na vaš dopis št. Org. 1/174 z dne 16. novembra 1954 vara spo-
ročamo, da plačajo kmetijske zadruge prispevek za socialno zavarovanje v letu 1954 od vseh Izplačil v breme sklada za plače oziroma od obračunskega sklada za plače, v kolikor je slednji višji od doseženega oziroma izplačanega sklada za plače. To je med drugim tudi lasno razvidno Iz pojasnila zveznega sekretariata za gospodarstvo št. 1313 z dne 16. III. 1934, katerega ste priložili k vašemu dopise
Uredbo o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni Ust FLRJ, štev.
STRAN K
»GLASNIK#
88/53) a vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, se ■miselno uporablja tudi pri kmetijskih zadrugah. To pomeni, da plačajo zadruge vsa priložnostna dela v breme sklada za plače, kakor je to predvideno, v 12. točki 27. člena omenjene uredbe. Tukajšnji sekretariat smatra, da ni nobene osnove, da bi zadruge v letu 1954 plačevale prispevek za socialno zavarovanje po predpisih, ki so veljali za leto 1953, ker so ti predpisi razveljavljeni.
V smislu pojasnila državnega sekretariata na narodno gospodarstvo FLRJ, štev. 3569/3 z dne 3. avgusta 1954, ki je bilo izdano na podlagi določb 48. člena Uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 54/53), kmetijske za-
druge ne plačajo prispevka za socialno zavarovanje od dnevnic in honorarjev članov upravnega in nadzornega odbora zadruge.
Kmetijske zadruge torej ne plačajo prispevka za socialno zavarovanje samo od dnevnic in honorarjev članov upravnega in nadzornega odbora, vsa druga plačila za delo, bodisi zadružnikom ali pa drugim osebam v delovnem razmerju ali izven delovnega razmerja, bremenijo sklad za plače zadruge ter je treba od takih izplačil obračunavati in plačevati prispevek za socialno zavarovanje.
Glede plačevanja prispevka za socialno zavarovanje od provizij oziroma nagrad zbiralcem mleka je tuk. sekretariat z okrožnico št. IV-4217-1954 z dne
19. XI. 1954 pojasnil vsem okrajnim in mestnim ljudskim odborom, da nagrade, ki jih prejemajo zbiralci mleka kot povračilo za kritje stroškov za zbiranje mleka, bremenijo materialne stroške. Sklad za plače bre-
Od drž. sekretariata za gospodarstvo LRS smo prejeli okrožnico:
»1. Državni sekretariat za gospodarstvo FLRJ, finančna uprava, je dal pod štev. 11386 z dne 10. nov. 1954 na podlagi 27. člena Zakona o taksah sledeče pojasnilo:
Od vlog, ki jih vlagajo davkoplačevalci zaradi korekture davka po odloku o izrednih popravkih dohodnine od kme-
menljo le tisti zaslužki zbiralcev, to je nagrade, ki presegajo stroške za zbiranje mleka. Isrto naj bi veljalo tudi za molzne kontrolorje, ki jih angažirajo zadruge od časa do časa.
Finančna uprava OLO
tijstva odmerjene po katastrskem dohodku za leto 1954 (Uradni list FLRJ št. 43/54), se ne plačuje taksa, prav tako se taksa ne plačuje za delo, ki ga opravljajo državni organi zaradi izrednih popravkov odmerjenega davita po omenjehem odloku, ker se to delo opravlja v javnem interesu.
2.	V Uradnem listu FLRJ, štev. 47/54 je izšel Odlok o
taksni oprostitvi hišnih svetov in stanovanjskih uprav, po katerem so hišni sveti in stanovanjske uprave oproščeni vseh taks.
Ker se iz tega odloka sklepa, da hišne svete in stanovanjske skupnosti ni tretirati za upravne organe, niti ne za finančno samostojne zavode, temveč za družbene organizacije, zato so tudi vloge, naslovljene na hišne svete odnosno stanovanjsko skupnost, ki jih stranke vlagajo, oproščene plačila taks.«
Prosimo vas, da se ravnate po gornjih navodilih in seznanite prizadete o omenjenih oprostitvah.
Finančna uprava OLO Ljubljana okolica
OBČINSKIM (MESTNIM) LJUDSKIM ODBOROM
MESTNI LIUDSKI ODBOR LJUBLJANA
POROČILO SVETA ZA GOSPODARSTVO MLO 0 PROBLEMATIKI PRESKRBE MESTA Z MLEKOM
Vsako leto se v vseh naših večjih potrošnih središčih, prav tako tudi v Ljubljani pojavlja vprašanja zadostne preskrbe mesta z mlekom. Do tega prihaja zlasti v zimskih mesecih, ko nastopi zaradi prehoda krmljenja v proizvodnji priro-den padec. Posebno občutno je proizvodnja mleka padla v letošnjem letu, kar se nepovolj-no odraža na ljubljanskem trgu.
Vzrokov za tako stanje v preskrbi mleka je več.
Prav gotovo je osnovni razlog ta, da proizvodnja mleka ne razpolaga z zadovoljivo krmo. V kolikor bi bile količine krme še zadovoljive, pa tega ne moremo trditi za kvaliteto krmil. Občutiti je veliko pomanjkanje močnih krmil, kar pa jih je, so za proizvajalce predraga.
Količine mleka na terenu niso tako majhne, da ne bi mogle zadostiti vsaj najnujnejših potreb ljubljanskega potrošnika, saj imamo na področju našega mesta približno 4.000 krav z 10 tisoč litri razpoložljivega mleka za prodajo. Z dvojnimi količinami pa razpolaga področje OLO Ljubljana-okolica.
Naloga Zadružne mlekarne Je, da s pravilno organizacijo zbere mleko. Ker pa mlekarna sama ne more preko nekaterih ovir, je dolžnost ljudske oblasti, da jo pri tem podpre. Trdimo lahko, da je celotna služba mlekarstva nezadovoljiva, pomanjkljiva in nesodobna, ter daleč zaostaja za prakso, ki jo poznajo v drugih državah. Ker dobi Ljubljana v nekaj mesecih tudi novo moderno urejeno mlekarno, z dva do trikrat večjo kapaciteto od sedanje, se je nujno tudi zaradi tega lotiti ureditve organizacijskih vprašanj.
Zaradi pomanjkanja močnih krmil je kapaciteta proizvodnje mleka izkoriščena komaj z okrog 50%. Pomanjkanje silosov proizvajalcu onemogoča pripraviti potrebna krmila za zimski čas, zato uporablja za močno krmljenje predvsem otrobe. Ce hočemo dvigniti proizvodnjo mleka, moramo proizvajalcu zagotoviti vsaj otrobe, in to po ceni, ki bo v skladu s proizvodno ceno mleka. Ravno tako je treba prepovedati Izvoz otrobov.
Močnih krmil manjka tudi za rejo prašičev. Prašiči bodo
slabše izpitani in bo nujno moralo nastopiti tudi pomanjkanje domačih maščob. Posledica takega stanja bo večja domača potrošnja in znatno povečano povpraševanje po mleku na tržišču. Ker kmetovalec še ni začel s klanjem prašičev, je tudi to vplivalo na potrošnjo mleka. V tem času pridobiva kmet , maščobo za svojo družino iz mleka in je razumljivo, da mora količina odkupa pasti.
Kljub temu, da se je ponekod odkupna cena dvignila, se je dotok mleka zmanjšal. Na zmanjšanje odkupa vpliva tudi neekonomska cena mleka pri proizvajalcu oziroma nepravilno razmerje cenam mleka na-pram drugim živalskim proizvodom. V primerjavi s ceno jajcu, ki je 16 do 18 din, maslu 500 din in z visoko ceno živine je odkupna cena konsumnemu mleku približno 16 do 20 din vsekakor premalo vzpodbudna za proizvajalca. Pa tudi visoka1 cena močnih krmil ne ustreza odkupni ceni mleka.
Nadaljnja težkoča pri odkupu svežega mleka je pri zunanjih mlekarnah. Te namreč zaradi svojih družbenih obveznosti prav tako iščejo primeren zaslužek za kritje svojih obveznosti. S predprodajo svežega mleka te mlekarne ne dosegajo tako ugodnega finančnega uspeha kakor s predelavo. Tako je n. pr. predelano mleko v ementalski sir plačano približno z 31 do 45 din, v skuto in maslo pa s 27 din, vtem ko dobijo s prodajo svežega mleka po odbitku režijskih stroškov te mlekarne le približno 21 din
Delo mlekarskih podjetij in manjših samostojnih mlekarn ni vsklajeno. Organizirano mlekarstvo namreč zahteva koordinacijo dela med velikimi kon-sumniml mlekarnami in malimi predelovalnimi obrati na terenu. Pri nas pa je to ravno nasprotno. Vsak tudi najmanj-škl obrat dela in prodaja le v svojem interesu, v interesu čim večjih dobičkov pri mleku in se prav nič ne čuti odgovornega za preskrbo mest In industrijskih središč. Ne leži pa izključna krivda za tako stanje na mlekarskih obratih, temveč jim tako poslovanje narekujejo visoke družbene dajatve in predrago vzdrževanje delovnih sredstev. Visoka je v tem pogledu cena prevoza, in to za-
radi visoke cene pogonskemu gorivu in nadomestnim delom.
Veliko škodo in višje stroške dovoza mleka povzroča mlekarnam tudi dezorganizacija, ki vlada pri razdelitvi odkupnih področij. Mlekarne nimajo svojega odrejenega odkupnega področja in se tako dogaja, da odkupujejo na istem teritoriju po dve do tri mlekarne hkrati. Značilen je v tem primer Vodic, kamor prihajajo dnevno 3 kamioni:	ljubljanski, kranjski
in kamniški, čeprav vse to mleko na koncu koncev pride v Ljubljano. Podoben je primer tudi v Moravški dolini in Črnem grabnu. Seveda pa je mleko, zbrano in pripeljano v Ljubljano po kranjski ali kamniški mlekarni, obremenjeno z režijo teh mlekarn, tudi ljuo-ljanske, ki je in bi morala biti odgovorna za pravilno razdeljevanje mleka v mestu.
Zaradi te neorganiziranosti ima večina mlekarn široka zbiralna področja, kar zvišuje stroške prevoza. Po drugi strani pa je razumljivo, da trije kamioni z istega področja ne morejo oditi polni in torej tudi neizkoriščen vozni park po nepotrebnem obremenjuje mleko.
Ker Je v bližini Ljubljane večje število malih mlekarskih obratov, ki delujejo samostojno, ne glede na potrebe našega mesta, je razumljivo, da je ljubljanska mlekarna prisiljena dovažati mleko iz najbolj oddaljenih krajev naše republike, če hoče kriti potrebe mesta. Razumljivo je tudi, da morajo v tem primeru prevozni stroški! ljubljanske mlekarne biti znatno višji od stroškov, ki jih ima s tem na primer kranjska, kamniška ali vrhniška mlekarna. Vsako zimo je morala ljubljanska mlekarna nabavljati mleka iz Sežane in Kočevja, pa tudi iz Štajerske in Prekmurja, od koder je pripeljala 6 do 7 tisoč litrov dnevno, če je hotela pokriti primanjkljaj, ki nastane v zimskih mesecih na njenem terenu. Sedaj sta glavna dobavitelja mleka pozimi t. j. Kočevje in Sežana, skoro odpadla. Sežanska mlekarna namreč pretežni del mleka ali masla izvozi v Trst (preko Kopra). Kočevsko posestvo siri. oziroma posnema, maslo Izvaža, s posnetim mlekom na zaradi po-manikanja m^nlh krmil krm. prašiče In mlado živino. Aktiv-
ni predeli Štajerske in Prekmurja pa rešujejo z mlekom potrošnike v Celju, Trbovljah, Mežici in Mariboru.
Ljubljana potrebuje dnevno, če računamo na osebo minimalno količino četrt litra mleka, približno 35.000 litrov konsum-nega mleka. Od te količine ga ljubljanska mlekarna dobavi približno polovico, ostalo pa pride v Ljubljano v glavnem pre- , ko prekupčevalcev, delno po I direktnih proizvajalcih, delno I pa ga pripelje kamniška mlekarna (poleti nad 3.000 litrov, v zimskih mesecih pa komaj 1.000 litrov dnevno). Princip ljubljanske mlekarne je, da izloči čim več posrednikov pri odkupu, ter je zato organizirala odkupe preko KZ. V tem pa je uspela le delno in sicer na področju Barja, v Horjulski dolini, za Savo, na področju občine Dolsko, v Gameljnah, delno v Vodicah in v Loški dolini, kjer zbere danes približno 2.500 litrov dnevno. Vso ostalo količino pa mora odkupovati od mlekarn, kot na primer Škofja Loka, Kranj, Stična, Velike Lašče, Nova vas na Blokah, Vrhnika, Brežice, St. Lovrenc in malenkostno iz Novega mesta in Sežane Vse to mleko kot smo že omenili, pa je že enkrat obremenjeno s suoski mlekarne, mora pa še enkrat iti skozi proces priprave, t. j. pasterizacijo, ohlajanje, stek’»-ničenje in dostavo do potrošnika. Tako nam bo razumljivo, zakaj je med odkupno ceno pri proizvajalcu in prodajno ceno pri potrošniku taka razlika. Višina teh stroškov na en liter mleka pa je odvisna tudi od količin, ki jih vsaka mlekarna zbere in proda in je tudi v tej smeri iskati rešitev za znižanje prodajne cene mleku. Vzemimo primer ljubljanske mlekarne: povprečna mesečna režija, vključno prevozne stroške za dovoz in razvoz mleka znaša 4,200.000 din (za sedanji o-brat). Višina teh stroškov se bistveno ne spremeni, če mlekarna odkupi in proda 450.000 litrov mleka ali 600.000 litrov mesečno. Glavni del režije odpade na prevoz in so stroški enega prevoženega kilometra približno isti, če vozi kamion s polno ali polovično obtežitvijo. Isto velja za stroške mlekarne same. Ravno ta stabilnost režijskih stroškov pa narekuje mlekarni, da v lastnem interesu kot tudi z namenom, da primerno zviša odkupno ceno mleka na terenu, ne da bi pri
tem trpel potrošnik, zbere, prevozi, priredi in proda čim večje količine. Zanimiva je naslednja primerjava: Pri koli-, čini 14.000 litrov dnevno, ki j° mlekarna danes zbere, odpade na 1 liter mleka 12.50 stroškov (tu so vključeni tudi stroški maloprodajne mreže 2.20 din pri litru). Pri normalni količini, ki jo je mlekarna zbrala še do junija letos, t. j. 18 do 19 tisoč litrov dnevno, bi se režija na 1 liter mleka znižala na 9.55 din. Če pa bi bila izkoriščena kapaciteta današnje mlekarne vsaj z 22.000 litri mleka dnevno, bi se režija znižala na 6.25 din. Če sedaj vzamemo za osnovo današnjo prodajno ceno mleka 31 din za liter, ki je najn^žja od vseh republiških centrov v državi in odbijemo režijske stroške na 1 liter mleka, kot smo jih preje navedli, vidimo, da bi pri današnji minimalni količini (brez izgube) morala odkupna cena biti določeno na 18.50 din pri povprečni količini 21.45, pri izkoriščeni kapaciteti današnje mlekarne pa bi se lahko odkupna cena dvignila na 24.75 din. Razumljivo je p°' tem, da se pred vsem konsum" ne mlekarne morajo boriti za čim večje izkoriščanje svojih kapacitet, naša dolžnost po 'e' da jih pri tem podpremo, če se Ivi niti suovencioiv n ju mlekarn.
Za naše mesto je edino od' govorni dobavitelj mleka ljubljanska mlekarna. Takrat, I1® zginejo z ljubljanskega trg3 razni prekupčevalci in zunanje mlekarne, ostane vsa odgovornost za zadostno preskrbo Ljubljane z mlekom na ljubljanski mlekarni. Vsa leta doslej z izjemo zadnjega je dobava P® ljubljanski mlekarni v zimskih mesecih narasla, kar dokazuje)0 naslednje številke:
januar	—	590.513 1
februar	—	566.612 1
marec	—	639.918
april	—	546.593
maj	—	584.351
junij	—	540.640 '
julij	—	496.150 1
avgust	—	482.082 1
september	—	474.232 1
oktober	—	474.232 1
november	—	523.436 1
december	—	419.947 1
Tako nestalnost		v doba'
mleka povzročajo in seveda t*1' di izkoriščajo proizvajalci mle' ka iz ljubljanske okolice, ki k® smo že omenili, zalagajo Lju liano s polovico potrebne h0'1 čine mleka. Tem ljubljans mlekatna kot odjemalec ml0*1

n'ti najmanj ni interesantna, ko Pa se jim nudi prilika z direktno prodajo zaslužiti pri mleku 10 do 12 din več. Mimogrede bi če omenili, da se ti direktni Prodajalci odtegujejo s tem od svojega pravega posla, t. J. proizvodnje, ker porabijo znaten del čvojega časa na poti. Niso Pa pri taki prodaji udeleženi le privatniki, temveč celo državna posestva, ki se nahajajo v bližini Ljubljane.
Gospodarski svet MLO si je svest odgovorne naloge, ki jo ima do ljubljanskega potrošnika, prav tako pa tudi do pogod-ki jo je za opremo oz. za izgradnjo nove mlekarne prevzel napram mednarodni organizaciji UNICEF. Od strani sedanj® Zadružne mlekarne v Ljubljani je izšla pobuda za organizacijo odosno ureditev razmer v mlekarstvu. Svet za gospodarstvo je o tem problemu večkrat razpravljal.
Zadružna mlekarna je že septembra meseca t. 1. predlagala nekatere spremembe v mlekar-®tvu in kot osnovo zahtevala, da se ji dodeli prodajna mreža Pa območju mesta. V ta namen Paj bi se likvidiralo sedanje trgovsko podjetje »Mleko« oz. pri— Pojilo k mlekarni. Gospodarski syet je po takratni situaciji Predlog odklonil z motivacijo, da ne kaže administrativno urejevati vprašanja združitve.
Na svoji seji dne 22. nov. 1.1. je Gospodarski svet obširneje razpravljal o problemih mlekarstva in sprejel naslednje sklepe:
a) Podjetji Zadružna mlekar-Pa, Ljubljana in trgovsko podjetje »Mleko« naj na podlagi diskusije in sklepov Gospodarskega sveta pripravita predloge za reorganizacijo mlekarstva v kjubjjani, nakar bo Gospodarski svet ponovno sklepal.
b)	Predlog Zadružne mlekar-P® za prepoved prodaje nepa-steriziranega mleka v Ljubljani j® Svet za gospodarstvo začasno odklonil, ker mlekarna zaradi nepopolne tehnične opreme in nezadostnih količin mleka ni v stanju realizirati svojega predloga.
c)	Sedanje trgovsko podjetje •Mleko« naj se preusmeri v b°dj et j e z nalogo, organizirati Pa področju mesta mrežo gostinskih obratov, tzv. mlečnih restavracij.
d) Zadružna mlekarna naj se Za uspešno izvajanje socialnih ln zdravstvenih nalog Izloči iz sestava industrije ali trgovine *P Postane finančno samostojen zavod ali komunalno podjetje b°d firmo »Mesftna mlekarna«, pripojijo naj se ji sedanje prodajalne trgovskega podjetja •Mleko«.
Zadružna mlekarna je sporazumno z direktorjem trgovske-8a podjetja »Mleko« sprejela te sklepe in v tem smislu dala bredlog za reorganizacijo. De-avski pvet podjetja »Mleko« pa a° s predlogi ni v celoti stri-nla1, temveč predlagal spojitev dbeh podjetij.
Sekretariat za gospodarstvo bRs je na pobudo Gospodarskega sveta MLO sklical sestanek predstavnikov vseh mlekarn, ki oskrbujejo Ljubljano z kjdekom. Na sestanku je bilo klenjeno, da se kot prvi ukrep ža zagotovitev mleka v Ljublja-n* dodeli Zadružni mlekarni re-8res v vi6lnl 1>00o.ooo din, ki naj *a mlekarna porabi za znižanje ®®n otrobom. Z isto vsoto ■dflo.ooo din Je zagotovila po-
®č tudi Gl------ -- r~»*na zve-
za.
Sekretariat za gospodarstvo LRS je medtem izvršil analizo stroškov v Mlekarni na Vrhniki in znižal njene družbene obveznosti pri svežem mleku. S tem Je zmanjšal Interes vrhniške mlekarne za predelavo. Enake predloge je Sekretariat za gospodarstvo LRS na pobudo Zadružne mlekarne dal tudi OLO za ostale mlekarne, ki dobavljajo mleko ljubljanski mlekarni, ter so v tem smislu bili že sklicani sestanki z zastopniki zunanjih mlekarn.
Svet za gospodarstvo MLO se zaveda, da samo ti predlogi ne morejo rešiti preskrbe Ljubljane z mlekom, temveč se je potrebno lotiti urejevanja mlekarstva nasploh. Sprejel je naslednje ukrepe:
1.	Svet za gospodarstvo predlaga, da se izvrši spojitev sedanjih podjetij Zadružne mlekarne in »Mleka« po že osvojenih predlogih delavskih svetov obeh podjetij.
2.	Po izvršeni spojitvi naj se izločijo mlečne restavracije kot samostojna gostinska podjetja oz. gostišča.
3.	Po j.zvršeni spojitvi In izločitvi mlečnih restavracij naj se mlekarna organizira kot finančno samostojni zavod ali komunalno podjetje. Gospodarski svet predlaga naj se to Izvrši po stanju 31. XII. 1954.
4.	Svet za gospodarstvo predlaga, da se intervenira pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS, da se izvede rajonlza-cija odkupnih področij za mle-
ko in zagotovi ljubljanski mlekarni zadostno odkupno področje.
5.	Svet za gospodarstvo predlaga, da se priporoči ISLRS ureditev odnosov med centralnimi konzumnimi mlekarnami v LRS in področnimi mlekarnami, id naj bi nastopale v glavnem kot zbiralnice mleka in le delno kot predelovalnice viškov mleka po direktivah centralnih mlekarn. Tudi področne mlekarne bi morale imeti status ustanov ali komunalnih podjetij.
6.	Vse ostale mlekarne Izven centralnih potrošnih in zbiralnih področij naj se organizirajo po enotnem kriteriju.
7.	Svet za gospodarstvo predlaga, da se osnuje v republiškem merilu centralni organ (inštitut) za mlekarstvo z nalogo, da zbira in zasleduje problematiko mlekarstva od proizvodnje do potrošnika in na podlagi ugotovitev daje predloge za urejanje in reševanje mlečnega gospodarstva.
8.	Svet za gospodarstvo predlaga, da se mlekarnam dovoli regres na pogonsko gorivo in mazivo ter olajšave pri nabavi rezervnih delov za mlekarske stroje in transportna sredstva.
9.	Svet za gospodarstvo predlaga, naj bi IS LRS podvzel vse ukrepe, da se Tovarni močnih krmil zagotovi preskrba s surovinami.
MLO je sprejel poročilo Sveta za gospodarstvo na 50, skupni seji MLO glavnega mesta I Ljubljane, dne 10. dec. 1954.
IZ ZAPISNIKA
49. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MLO GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE, KI JE BILA 3. DECEMBRA 1954
Sejo je vodil tov. dr. Marijan Dermastja, predsednik MLO.
Zapisnik seje je vodil tov. Silvo Šivic, tajnik MLO.
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Rudolf Klarič in Miroslav Bečan.
Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 67 odbornikov mestnega zbora prisotnih 49 od 57 odbornikov zbora proizvajalcev pa 40.
Pred prehodom na dnevni red je tov. predsednik pojasnil, da se mu zdi potrebno, da se da poročilo o dosedanjem poteku zborov volivcev
Za 31 volilnih enot so že določeni datumi, kdaj bodo zbori volivcem (od 3. do 10. decembra). Ni pa še bilo možno izvedeti, kljub dnevnemu izpraševanju, kdaj bodo zbori volivcev na 17 volilnih enotah; te enote so: 7, 10, 16, 21, 22, 48. 50, 51, 52, 55, 62, 63, 64, 66, 68, 69 in 70.
V statutih bodočih komun je bilo predvideno da bodo predsedstva zborov volivcev stalna. Tako bi imela ljudski odbor in skupščinska pisarna lahko stalen stik s predsedstvi zborov volivcev. To bi zelo olajšalo medsebojno povezavo in evidenco. Želeti bi bilo, da se prdksa stalnih predsedstev uvede že sedaj — vsaj za razdobje do naslednjega zbora volivcev. Med tem pa prosimo, da tovariši odborniki sporočajo o datumih zborov volivcev in poskrbijo dostavo zapisnikov vsaj v treh dneh po izvršenem zboru.
Tovariš tajnik MLO je nato poročal, da le bilo možno dognati, da so bili doslej zbori volivcev na 20 volilnih enotah, (od 70); verjetno so bili zbori ■olivcev še na 4 volilnih eno-
tah (18, 36, 54 In 58), vendar o tem še ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov.
Poročilo je bilo sprejeto.
Tovariši odborniki so pojasnili, da bodo zbori volivcev na 58 volilni enoti 6. dec., na 68. volilni enoti 7, dec. in na 69. volilni enoti 8. dec. 1954.
K zapisniku 48. skupne seje je izjavil odbornik tov. Ostoj Tuma, da je v zapisniku netočnost. Predlog Iniciativnega odbora o formiranju komun na območju Ljubljane ni bil sprejet soglasno, temveč z večino glasov, ker glasovanje ni bilo Izvedeno do kraja in ni bilo točno ugotovljeno, kdo je za in kdo proti. Osebno ie glasoval proli.
Predsednik MLO je pojasnil, da pri glasovanju ni vprašal, kdo se ie glasovanja vzdržal, pri glasovanju proti predlogu pa v odborniških klopeh ni nihče dvignil roke. Ker ni bilo jasno, ali je tov. Tuma glasoval proti, je po seji naročil, naj tajništvo vpraša o tem tov Tumo, kar pa ni bilo izvedeno. Zapisnik naj se torej popravi tako, da je glasoval en odbornik proti predlogu.
Tako popravljeni zapisnik je bil soglasno sprejet
Predsednik je nato predlagal naslednji dnevni red:
1.	Poročilo Sveta za notranje zadeve o prometu v Ljubljani.
2.	Razpravo in sklepanje o Odloku o prodaji stanovanjskih hiš Iz sklada splošnega ljudskega premoženja.
3.	Razprava in sklepanje o odločbah o proglasitvi Dcčje-ga okrevališča šiljcvica — Kraljeviča In Otroškega okrevališča »Staneta Žagarja«, Podljubelj, ra finančno samostojna zavoda.
4.	Gospodarske zadeve.
5. Sklepanje o poročilu .	6. Personalne zadeve.
Mandatno-imunitetne komisi- Predlagani dnevni red je bil
je.	I soglasno sprejet
POROČILO SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE 0 PROMETU V LJUBLJANI
Povzetek poročila je dal tov. Marijan Jenko, predsednik Sveta za notranje zadeve MLO. (Poročilo je bilo objavljeno v »Glasniku« štev. 7. z dne 26. oktobra 1954.)
Odbornik Ostoj Tuma je v razpravi pripomnil, nai se na postajah cestne železnice na prometnih cestah napravijo otoki za čakajoče potnike, ki sicer zelo ovirajo promet. Predpise glede prehitevanja vozil na križiščih je treba upoštevati in mora prometna milica s kršitelji strogo postopati. Isto velja za pešce, ki križajo ceste na nedovoljenih mestih, predvsem na zelo prometnih cestah. Predpisi o prednosti vožnje na križiščih naj se strogo upoštevajo. Opozori na potrebo po prometnih šolah in tečajih za mladino Vsako vožnjo vštric je treba kolesarjem prepovedati. Dvomi, da bodo kolesarji upoštevali obvozne kolesarske ceste, s pešhojo ob kolesu pa bodo šc bolj ovirali promet. Energično je treba postopati prot; voznikom motornih vozil, zlasti motoristom, ki vozijo z odprtimi izpuhi. Prometno disciplino je treba strogo izvajali in proti kršiteljem uporabljati stroge kazni; s samo propagando ne bomo ustvarili reda na cestah.
Odbornik Alojz Matelič je predlagal, naj bo vožnja vštric prepovedana v mestu, zunaj mesta pa ne. Treba ja napraviti otoke pri tramvajskih postajah in na prometnih cestah
Odbornik dr. Jože Pretnar je poudaril, da je treba prometno disciplino vzdrževati vse leto, ne pa (kot se seda; dogaja) le ob »tednu. oz. mesecu prometa«.
Odbornik Franc Drobež je opozoril na enostranost onega dela statističnega poročila o nesrečah, ki so jih povzročili šoferji družbenega sektorja Notranja uprava bi morala pri statističnem poročilu razlikovati šoferje podjetij z manjšim številom voz in šoferje pri velikih prevoznih podjetjih. Ta ugotovitev bi bila potrebna v korist slednjim. ker so z največjim naporom vzdrževala promet s skrajno majhnim številom vozil.
Poseben problem so šoferji I. kategorije, Iti naj bi edini smeli prevažati potnike. Teh je malo in so povečini starejši, z vso resnostjo je treba misliti na nov kader. Predlaga spremembo predpisov ln jih omiliti za visoke kvalifikacije Dalje opozarja na nujnost parkirnih prostorov, ki jih v Ljubljani takorekoč ni. Glede Električne cestne železnice je tov. Drobež omenil da se ie podjetje s tehničnim poročilom, ki ga je svoj čas dala komisija ob pregledu, v celot: strinjalo, priipombe so bile stavljene edino k rokom. V šestih mesecih se vozil ne dš nadomestiti, da se jih edino izločiti. To bi pa povzročilo pri potnikih splošno nezadovoljstvo, ker je vozni park že tako daleč premajhen. Predlaga se ljudskemu odboru, naj odobri, da stara vozila služijo vsaj kot rezerva in da se vozovi, ki so še kolikor toliko uporabni, uporabljajo na progah 3 in 4, ki nista tako prometni. in sicer toliko časa. da bodo ti vozovi zamenjani z novimi. Mestni ljudski odbor
naj sprejme ta predlog In po posebnem komisijskem pregledu določi, kateri vozovi J’ lahko služijo temu namenu. Direktor sam ne more prevzeti te odgovornosti.
Odbornik Viljem Vrhunc je opoizoril na materialno, moralno In politično škodo pri prometnih nezgodah. Za zmanjšanje nezgod bi bilo treba več načrtne propagande in organizirati tečaje za vzdrževanje prometne discipline. Kolesarji premalo poznajo prometne predpise in bi bilo potrebno, da sc predpiše zanje kolesarski prometni izpit. Dober bi bil tudi pregled, ali imajo kolesa zavore in drugo nujno opremo.
Odbornik Franc Camernik je dejal, da bi morala biti skrb za človeka prva in je treba zato nedisciplinirane šoferje strogo kaznovati. Poleg poučevanja mladine' o prometnih predpisih že v osnovnih šolah je potrebno tud;, da bi se društva prijateljev mladine povezala s Tajništvom za notranje zadeve. Končno je poudaril, da je nujno treba uvesti prometno sredstvo proti Kozarjem, ker morajo hoditi delavci in dijaki v jutranjih urah kar v gručah peš.
Odbornik Jože Gasparič je razpravljal o nepoznavanju prometnih predpisov in potrebi strogega kaznovanja nediscipliniranih šoferjev Končvo ie poudaril, da je nujno, da so na križiščih Prešernove ceste s Celovško in Cankarjevo ceslo ter na drugih prometnih križiščih stalni prometni miličniki in ne le od časa do časa.
Tov. Marijan Jenko je v
odgovoru na razpravo ljudskih odbornikov poudaril med drugim:
V prometni disciplini je treba ločiti kršitve na glavnih prometnih in mani prometivh cestah Prve je treba dosledno strogo kaznovati. S propagando preko časopisov in radia je treba vršiti prevzgojo državljanov. da bodo spoštovali prometne predpise in to stalno, ne pa samo v »tednu prometa«.
Predlogov tov Drobeža ni mogoče sprejeti. Uradni pregled vozov je bil izvršen in izdana je bila odločba. Iti je bila potrjena tudi v II. stopnji. Novodoločena komisija ne bi mogla po enem letu ugotoviti boljšega stanja, kvečjemu slabše. Samo na upravi LCZ je ležeče, da bo z razpoložljivimi sredstvi vzdrževan promet v možnem obsegu in redu. dokler ne bodo trolejbusi nadomestili starih voz.
Izjava, da se kolesarji ne poslužujejo obvoznih kolesarskih cest. ne drži. (Primer: zapora ceste za kolesarski pro-tnet od Stare cerkve v Šiški do Uniona oz. železniškega prelaza.) Res pa je, da je težka ta kontrola ln bo treba število prometnih miličnikov povečali.
Ni rečeno, da bodo mesta, ki so navedena v poročilu, določena za parkiranje. Zavzeti pa je treba stališče, da se v perspektivi določijo prostori za parkiranje, da ne bodo ovirane prometne ulice. Začasno naj se uredi en parkirni prostor na vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice.
šoferjev I. kategorije je premalo to je treba predpis po
STRAN 88
»GLASNIK«
možnosti ublažiti, da se bo šievilo povečalo. Tajništvo za notranje zadeve bo pripravilo predlog. Nastaja pa tudi vprašanje zadostne stimulacije za šoferje I. kategorije.
Dober je predlog, da bi se uvedel za kolesarje izpit iz cestno — prometnih predpisov. Kriterij za prometne predpise in kršilce teh predpisov se bo poostril.
Sedanji predpis predvideva, da izgubi šofer pri enkratnem kršenju legitimacijo, kar bo treba striktno izvajati. Nekatere predpise pa bo treba spremeniti in strokovnjaki na tem že delajo.
Dr. Marijan Dermastta, predsednik MLO, je poudaril,
da je preureditev predpisov in izdelava novih pravilnikov spričo sedanjega stanja važna. Svet za notranje zadeve naj pripravi konkretne predloge in izdela pravilnik, o katerem bo nato skupščina razpravljala.
Predsednik je dal na glasovanje poročilo o prometni problematiki v Ljubljani s predlogi, ld so bili v razpravi iz-nešeni in s stališčem Sveta za notranje zadeve ter s pripombo, da vzame Svet za notranje zadeve te sklepe kot podlago za predlog pravilnika, o katerem bo sklepal Mestni ljudski odbor.
Odborniki 90 glasovali za poročilo in predloge soglasno.
RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 ODLOKU 0 PRODAJI STANOVANJSKIH HIŠ IZ SKLADA SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA
Tov. Marijina Draksler, predsednik Komisije za prodajo stanovanjskih hiš iz Sklada splošnega ljudskega premoženja, je predlagala, da se sprejme tozadevni odlok, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 17 z dne 1. decembra 1954.
O predlogu so razpravljali odborniki: O stoj Tuma, dr. Jože Pretnar, Marijana Draksler, Ciril Marinček, dr. Marijan Dermastja, Viljem Vrhunc, ing. Marijan Tepina in Janez Barlič.
Odbornik Ivan Repinc, prod-
pa je predlagal v imenu komisije, da naj se člen 8 v celoti spre-metii in glasi takole:
Tisti, ki stanujejo v hiša kot uživalci stanovanja, morajo svojo zahtevo, da se proda hiša enemu ali drugemu od teh uživalcev stanovanja ob enakih pogojih, kot veljajo za najboljšega ponudnika, sporočim pismeno komisiji najkasneje v roku 3 dni po dnevu dražbe.
V primeru več prednostnih ponudnikov velja prva priglasitev.
Odlok je bil s tem popravkom
SKLEPANJE 0 POROČILU MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE
sednik Komisije za pravne pred- | piše in organizacijska vprašanja I soglasno sprejet.
RAZPRAVA IN SKLEPANJE 0 ODLOČBAH 0 PROGLASITVI DEČJEGA OKREVALIŠČA ŠILJEViCA - KRALJEVIČA IN OTROŠKEGA OKREVALIŠČA »STANETA ŽAGARJA«, PODLJUBELJ, ZA FINANČNO SAMOSTOJNA ZAVODA
f)	da se sprejme odločba o izločitvi gostinskega obrata »Belokrajina—Pod lipo« in konstituiranju samostojnega gosti šča kmetijske zadruge Semič v Ljubljani. Podjetje bo poslovalo pod imenom »Belokrajina— Pod lipo« Ljubljana, Borštnikov trg 3;
g)	da se sprejme kupoprodaj
Odbornik Avgust Zupet, predsednik Sveta za zdravstvo MLO. je predlagal, da se sprejmeta odločbi:
1.	o proglasitvi Otroškega okrevališča »Staneta Žagarja* Podljubelj in
2.	o proglasitvi Dcčjega okrevališča Šiljevica — Kraljeviča za finančno samostojna zavoda..
Obrazložitev k obema predlo- / na pogodba med zvezo mizarjev DZOZ Šentvid—Vižmarje v likvidaciji kot prodajalcem in splošnim ljudskim premoženjem, ki ga zastopa Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane — kot kupcem. Predmet kupoprodajne pogodbe so nepremičnine »pritlična zidana mizarska delavnica, leseno gospodarsko poslopje, betonska ograja in zemljišče« v vrednosti 2,622.870.— din ln premičnine »stroji ter Inventar« v vrednosti 2,959.050.— din.
Dalje da se sprejme odločba o ustanovitvi in konstituiranja gospodarske organizacije »Mizarstvo Vižmarje«, Ljubljana— Šentvid;
h) da se sprejme odločba o razdelitvi gospodarske organizacije »Agrotehnika«, export-import Ljubljana. Iz dosedanjega podjetja se ustanovijo naslednje samostojne gospodarske organizacije:
»Gruda« Export-import, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, »Kooperativa« Export-lmport, Ljubljana, Miklošičeva c. 6, »Agrotehnika« Export-import, Ljubljana, Titova 29, »Agroindus«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6.
O predlogih so razpravljali odborniki: Viljem Stanič, ing. Ivo Klemenčič, Franc Pipan in ing. Marijan Tepina. Pojasnila pa je dal načelnik Tajništva za gospodarstvo MLO.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
goma je bila objavljena v »Glasniku« št. 16 z dne 3. decembra 1954.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
GOSPODARSKE ZADEVE
Obrtnik Franc Plazar je predlagal:
a)	da se sprejme odločba o konstituiranju projektivne organizacije »Biro za lesno industrijo«, Ljubljana;
b)	da se sprejme odločba, s katero sc razveljavlja pripojitev gospodarske organizacije »Modna oblačila« Ljubljana, s podjetjem »Obrtnik« Ljubljana, odločba se izdaja na predlog in po sklepu obeh delavskih svetov navedenih podjetij;
c)	da sc sprejme odločba o pripojitvi podjetja »Modno kro' jaštvo« k podjetju Konfekcija »Na-Ma«;
č) da se sprejme odločba, da se iz veletrgovine »Astra« izloči trgovina z gumijastimi izdelki, ki bo v bodoče poslovala pod firmo »Guma« Ljubljana, Trubarjeva ul. 30;
d)	da se sprejme odločba o Izločitvi, osamosvojitvi in konstituiranju obrtne organizacije »Šentviške krojašnice«, Ljubljana, Šentvid 28;
e)	da se sprejme odločba o ustanovitvi in izdaji dovoljenja za konstituiranje obrtne gospodarske organizacije »Pleskarstvo in soboslikarstvo Šentvid« v Šentvidu št. 67;
Odbornik Marijana Draksler, predsednik Maoda kno-imuni te t-ne komisije mestnega zbora, je predlagala, da MLO sklepa o prenehanju mandata odbornikoma mestnega zbora:
1.	Tovarišici Zadnik dr. Zvezdani, odborniku 2. volilne enote, ki se je odpovedala mandatu zaradi odhoda v inozemstvo za daljšo dobo,
2.	tovarišu Ivanu Repincu, odborniku 6. volilne enote, ki se je odpovedal mandatu zato, ker ga redna zaposlitev, izredni študij na pravni fakulteti in dolžnosti v raznih organizacijah preveč zaposlujejo, tako da ne more v redu vršiti funkcije ljudskega odbornika.
Istočasno se predlaga, da se odobri 4-mesečni študijski dopust tovarišici Sagadin-Bajuk Stani odborniku 14. volilne enote, ki je zaprosila, da se jo oprosti za ta čas odborniških dolžnosti, ker se bo pripravljala za diplomski učiteljski in praktični izpit. V primeru, da Mestni ljudski odbor sprejme navedene predloge, se predlaga, da sprejme MLO tudi odlok o razpisu nadomestnih volitev v 2. in 6. volilni enoti za volitve v mestni zbor Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. Nadomestne volitve bodo v nedeljo dne 30. januarja 1955.
O predlogu so razpravljali odborniki:	Ivan Repinc, dr.
Marijan Dermastia, Marijana Draksler in Tone Polajnar.
Predlog je bil v celoti soglasno sprejet.
Odbornik Marijana Draksler je predlagala dalje, da se sprejme odlok o spremembah odloka o razpisu nadomestnih volitev za 51. in 57. volilno enoto mestnega zbora. Volitve se zaradi tehničnih ovir v prvotno določenem roku ne morejo vršiti, zato se predlaga, da se izda nov odlok, v katerem se določajo volitve za nedeljo, dne 9. januarja 1955.
Predlog je bil soglasno sprejet.
PERSONALNE ZADEVE
Odbornik Franc Kopitar, je predlagal v imenu Komisije za izvolitve in imenovanja, da se na predlog Sveta za kulturo MLO razreši na lastno prošnjo zaradi upokojitve prof. Franc Stanič kot direktor Nižje glasbene šole Center ln dalje, da se imenuje za direktorja te šole tovariš Alojz Mihelič, prof. Srednje šole.
Predloga sta bila soglasno sprejeta.
Odbornik Franc Pipan Je predlagal, da Mestni ljudski odbor vzame na znanje sklep Komisije za razpis mest in imenovanja direktorjev gospodarskih organizacij, da se imenujejo:
za direktorja »Oljarne« Ljufo-1 ljana tov. Ivan Pakiž, za direktorja podjetja »Tehno-I Impeks« tov. Angel Preatoni, za direktorja podjetja »Turistični biro« Ljubljana, tov. Peter Pečnik,
za direktorja zadružnega podjetja »Agroservia« tov. Rudi Vidergan.
Odbornik Marijan Jenko je poročal, da Jo Komisija za razpis mest ln imenovanja direktorjev in poslovodij gospodarskih organizacij soglasno odločila, da se za poslovodje trgo vin v sestavu trgovskih pod-
jetij imenujejo:
a)	za poslovodje trgovin v sestavu trgovskega podjetja »Delikatesa« Ljubljana: Sonja Prebil, Alojz Megušar, Angela Jereb, Marija Podreberšek, Franc Lavrinc, Marija Ažman, Amalija Avsec, Franc Premrl, Rozalija Koman, Kristijan Šinigoj, Frančiška Mihevc, Mirko Medvešček, Egon Planinšek, Ireni Resnik, Pavla Luznar, Tončka Lavrič;
b)	za poslovodje trgovin v sestavu trgovskega podjetja »Rožnik«; Ivan Povir, Karol Marolt, Jožica Skoda, Srečko Seljak, Franc Cipot, Slavko Martinčič, Frančiška Boltežar, Ivan Grzinič, Karel Mlakar, Pepca Noliman, Pavel Krulc, Jože Mihelič, Slavka Novak in Slava Globokar,
c)	za poslovodje trgovin v sestavu trgovskega podjetja »Hranila« Polje: Franc Veber, Gabrijela Zvablj, Vinko Zibe rt, Stane Slabe, Drago Černe.
Za trgovino Polje 192 ni bilo primernega kandidata in Komisija predlaga, da imenuje poslovodjo MLO.
č) za poslovodje trgovin v sestavu trgovskega podjetja »Preskrba« Ljubljana:	Marija
Zamanj, Marija Marincelj, Rudi Ogril, Marija Zvednič, Vladimir Ramovš, Viktor Zor, Angela Lenče, Tončka Relhart, Anica Mrežar, Alojz Furlan, Ela Gorjup, Stane Sočan, Stane
Pirnat, Draga Metelko, Ivan Zavirdek ln Alojzija StefeiL Za trgovino Rudnik 26 ni bilo primernega kandidata in Komisija predlaga, da Imenuje poslovodjo MLO.
Vsa imenovanja so bila sprejeta na znanje.
Odbornik Bogomir Dragar je poročal, da je Komisija, ki je bila imenovana za pregled dela direktorja trgovskega podjetja »Kurivo-proda j a« tov. Franca Kregarja na podlagi poročila Tržne inšpekcije MLO, po proučitvi celotnega materiala, zaslišanju predsednika delavskega sveta, predsednika upravnega odbora podjetja in direktorja prišla do zaključka, da vse nepravilnosti, ki jih je ugotovila Tržna Inšpekcija MLO, niso bile storjene z namenom, da se s tem okoristi podjetje in oškoduje skupnost, temveč da je podjetje preveč zaupalo svojim nakupovalcem na terenu ln ObLO Kamniška Bistrica. Komisija smatra, da krivda direktorja ni tolikšna, da bi bila potrebna odstavitev, temveč, da bo zadostna kazen, ki jo bodo izrekli organi, katerim je bila dana zadeva v postopek.
Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Dnevni red Je bil Izčrpan ln predsednik je zaključil sejo.
Vodja zapisnika:
Silvo Sivlc, I. r.
Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia, L e.
Overi tel j a zapisnika: Rudolf Klarič, I. r.
Miroslav Bežan, I. r.
ODLOČBA
Na podlagi čl. 63 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov
določa
Mestna volilna komisija po predlogu mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane za nadomestne volitve, ki bodo dne 30. januarja 1955 za volilne enote 2. in 6. takole:
2. volilna enota Ima 3 volišča:
Na volišču 5, Miklošičeva c. 10, volijo volivci, ki stanujejo: Dalmatinova 8, 10;
Miklošičeva 1, 3, 3a, 3b, 4, 5, 5a, 6, 7, 8, 10, lOa, 14, 16.
Na volišču 6. Trubarjeva ul. 2, volijo volivci, ki stanujejo: Trubarjeva I do 12; Kolodvorska 3, 5, 7, 11, 13; Prešernov trg 4;
Obrežna steza 2;
Petkovškovo nabrežje 3 ln S.
Na volišču 7. Nazorjeva ul. 10, volijo volivci, ki stanujejo: Čopova, vsa leva stran do pošte, parne številke;
POROKE
V soboto, lt, decembra, so s« v Ljubljani poročili:	logar Juic.1
Gcmbač ln km Otova lica Ivana Poih: pleskar Ivan Zakovšek in delavka Neža Omahen:	orodjar
Dominik Rupert in Franica Kroflič. nameSčcnka: major Vojislav Brankovič m Študentka Šenka Voj vodič: ing. metalurgije Franc Seliškar ln abs. flloaaflje Ruža Simonič; streti, ldjučaiv. Dušan Bt-zavlčar in delavka Milica Jančič; drž. uslttžfb. Silvester Tomc ln otroška negovalka Milena Bele; topilec S tj epa n Sambo: ec ln delavka Ana Resnik: drž. uslužbenec vjekoslav SJadin in dcttaMka Terezija Pelcar; zdravnik Tvan Jež in dramrfka igralka Marti* Jeraj; šofer Anton Naroglav ki kuhinjska pomoč. Irena Videnja; rudar Karol Zlbret ln crmodlnja Ana Zupan; pleskar Vinko Kosec ln kroj. pomoč. Ladislava Zoran.
Nazorjeva 2 do 10; Dalmatinova 2;
Titova cesta 2, 6, 8, 10, 12, 14, 16.
6. volilna enota ima 3 volišča: Na volišču 18. Poljanska c. 16, volijo volivci, ki stanujejo: Poljanska cesta 16, 18, 20, 33; Ambrožev trg 1, 2, 10, lOa, lOb, lOc.
Na volišču 19. Poljanska c. 28, volijo volivci, ki stanujejo: Poljanska cesta 28, 30, 32, 36,
39,	41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57;
Ambrožev trg 7, 9.
Na volišču 20. Poljanski niMlp
40,	volijo volivci, ki stanujejo:
Poljanski nasip 40;
Ambrožev trg 3, 4, 5, 6.
Predsednik MVK: Jože Pernuš, 1. r.
RAZGLAS
Na podlagi člena 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov
razglaša:
Mestna volilna komisija v Ljubljani za nadomestne volitve v Mestni zbor Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bodo v volilni enoti št. 55 dne 9. januarja 1955, da Je potrjena kandidatura zbora volivcev:
1.	Vidmar Ciril, Ljubljana, Večna pot 3.
2.	Kožar Angela, Ljubljana, Cesta VIII.-22.
Ta razglas se pošlje Mestnemu ljudskemu odboru z naročilom, da ga objavi.
Predsednik MVK:
Jožo Pernuš, 1. r.