Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati ae sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
r* "I	-
Slovenskemu ljudstva
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubliana, Semeniške ulice St. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitar-jeve ulice št. 2.
Št. 7.
V Ljubljani, dnd 4. aprila 1901.
Leto XIV.
Hujskanje proti duhovščini.
Par let je minulo, kar je še ob vsaki javni priliki kdo povzdigoval zasluge slovenske duhovščine N ina so popili na njeno zdravje tisti, ki sedaj kriče pr- ti njej, toliko, da bi se dobro godilo vsakemu, kdor bi ga imel. Ce je par učiteljev 8'dloza mizo, pri kateri je sedel duhovnik, brž je kdo povzdignil svoj glas in v daljšem govoru napijal slogi med učitelji in duhovi iki slaveč pri tem, kolikega pomena ji' duhovščina za narodno vzgojo. Ce se je ob kakih javnih prilikah kaj duhovnikov vdeležilo kake slavil eti, ni bila nobena stvar tako gotova, kakor na-zdrav duhovščini. Sam dr. Tavčar je večkrat brusil svoj jezik ob takih zdravicab. Naše ozračje je še vse nasičeno teh slavospevov, ko se je duhovnikom v slovesnih besedah zatrjevalo, da je samo cerkev re sila naš narod gotovega propada, da je duhovščina vedno stala na braniku za narodne svetinje, da bi brez duhovščine že ne bilo več slovenskega naroda.
In danes? Same psovke, samo. podlo zmerjanje, sami napadi! Slovenska duhovščina je ostala tista, kot je bila nekdaj, samo času primerno se še tesneje oklepa ljudstva in mu skuša pomagati. To uči, kar je učila prej, tako svetuje, opominja, kakor je nekdaj, in vendar je nastal tak razloček med prejšnjim in sedanjim časom. Prejšnji čas je bil čas h i na v šč i ne! Sram jih bodi, ki so preje lazili kot pohlevni kužki za slovenskimi duhovniki, in so se sedaj pokazali, da so divji volkovi!
Po pravici lahko rečemo, da smo veseli, ker je vendar tista umazana in podla hinavščina ki jc svoj čas ostrupljala vso našo javnost, nekoliko prenehala. Zalibog, da ne popolnoma. Ze sedaj bi moralo biti pravzaprav vsakemu človeku, kdor ima svojo pamet vso skupaj, do pičice jasno, kam vodi ta divji boj proti slovenskim duhovnikom. Kakor pa kažejo razmere, jih je vendar še cela vrsta, ki tega ne umevajo. Da se je v prejšnjih časih vjelo mnogo preprostih ščinkovcev, ki so trdili, da ni liberalcev in brezvercev med nami, ni čuda; toda še dandanes je več takih možičkov, ki trdijo, da se ne gre za vero in proti veri, ki pravijo, da je ves boj le nekakšna osebna igrača in pri tem nekoliko sramežljivo, toda vedno gotovo ob vseh javnih bojih stopajo na stran liberalnih kričačev. Večkrat čujemo o marsikom : ta sicer drži z liberalci, toda je krščanski človek. Recimo, da je res; potem pa moramo tudi reči, da ga drži poleg lastne nerazsodnosti na krivi poti tista hinavščina liberalne stranke, katere jc se velik in sicer najvažnejši del ostal. Vkljub temu, da pišejo grdo, kot bi izdelali vse razrede klalarske šole, še vedno pri tem otresajo hinavščino in še vedno dobe usmiljenja vredne možičke in ženice, ki se dajo zapeljevati njihovim zvijačam.
Vedno še namreč trdijo liberalci, da se njihov boj n*e tiče vere. Tako piše »boča«, tako pravi v nepopisno podlem hinavstvu »Slov. Narod«, tako kriči tudi »Gorenjec« in »Rodoljub«. Ta „Rodoljub«, ki je namenjen kmečkemu ljudstvu, je postal zadnji čas tako neumen, da se mu mora vsak pameten človek smejati. Ker misli, da na golo brezverstvo
ne bo vjel dovolj ljudi, zato pa laže, da pišejo duhovniki vanj. Kdor mu to verjame, je še za norišnico prenor. V tisti sapi, ko taki listi z gnojnico polivajo slovenske duhovnike, vpijejo, da nimajo
nič proti veri.
To je treba razbiti. Tako umazanega hinavstva ne smejo uganjati liberalne propalice z našim ljudstvom. Vsak katoličan ve, da katoliško vero uče in ohranjajo duhovniki, ki so v zvezi s škofi in papežem. Brez papeža, brez škofov in duhovnikov ni katoliške vere. Kdor ne sprejme njihovega nauka, ni več katoličan in naj pri tem stresa hinavščino, kolikor mu drago. Kaj ukazuje vera, kaj spada med verske stvari, nima o tem govoriti ne dr. Tavčar, ne Hribar, ne Slane; o tem mora vsak katoličan poslušati svoje duhovnike, svojega škof3 in svojega papeža. Za Kranjce je mcrc-dajen ljubljanski škof, za slovenske Štajerce mariborski, za Goričane goriški. Kdor ne uboga njihovih besedi, je tako malo zvest katoličan, kakor je dober tisti otrok, ki ne posluša svojega očeta.
Brez cerkvene oblasti ni katoliške vere. Hinavci so vsi tisti, ki se navidezno še delajo za katoličane, ki pa dejansko nasprotujejo cerkveni oblasti, ki blatijo škofe in zasramujejo duhovnike zato, ker delujejo tako, kakor uče oni in kakor pravi Kristusov namestnik na zemlji, sv. oče. Hujskanja proti duhovščini se drži še mnogo grdo hi-navščine. Delujmo vsak po svoje, da jo razbijemo. Ko še ta pade, ko se pokažejo sedanji liberalni sov-ragi v pravi podobi in brez krinke zareži njihovo Iiogu in veri sovražno lice, potem bo jasen boj za vse, morda celo za sedanje polovičarske cigumigovce.
Škofova beseda o našem političnem gibanju.
Boj, kateri se bije pri nas, je ne le političen in gospodarski boj, ampak je prav verski boj. Da je temu tako, nismo krivi mi, ampak oni, ki so z bojem proti katoliški cerkvi nas prisilili k odločnemu odporu. Mi ne delamo samovoljno, ampak v svesti si svoje dolžnosti.
Od nasprotne strani se nam podtikajo najhujše hudobije, in kaj radi se nasprotniki izgovarjajo s tem, da se upirajo le našim neopravičenim težnjam. Zlasti proti ljubljanskemu knezoškofu se z obrekovanjem in podtikanjem premnogo greši. Liberalci skušajo z osebnimi napadi in z grdenjem njegovih čistih namenov zbegati ljudstvo. Zato navajamo danes iz obširnega njegovega pisma do vse duhovščine ljubljanske škofije nekaj mest, ki so po-
membna za širšo javnost. Presv. knezoškof razpravlja obširno o vsem delovanju duhovnikov v cerkvi in izven cerkve, in se pri tem dotika na več mestih tudi vprašanj, katera so odločilna za politično delovanje.
I. Katoliški shod
O katoliškem shodu in o resolucijah, sklenjenih na njem, pravi ljubljanski knezoškof:
„Resolucije katoliškega shoda so naš katoliški program za strogo cerkveno, pa tudi za družabno življenje in delovanje. More se sem ter tje kaki točki prigovarjati, morejo se posebno glede izpeljavanja poroditi razne nasprotne misli tudi med najboljšimi katoliškimi možmi: kdor pa nasprotje shodu in zametava njegove resolucije načeloma, ta nc stoji več na krščanskih tleh. More sicer biti veren in tudi spolnjevati svoje krščanske dolžnosti, toda delovanje njegovo jc protikrščansko, akoravno on tega nc bi uvidel.
„Tudi za poslane e, katerim hočemo mi svoje glasove dati in jih ljudstvu za zastopnike priporočati, je ta katoliški program merodajen. Kdor ga pobija v celoti nc pa samo v kaki točki, nc še dovolj razbistreni in dognani, naš poslanec biti ne more."
II. Državnozborske volitve
O zadnjih državnozborskih volitvah pravi presvetli g. knezoškof:
„V ogromni večini ste svoje duhovske dolžnosti pri volitvah dobro spoznali, pa jih tudi neustrašeno spolnjevali. Prebrali ste ljudstvu in deloma tudi razložili moj dotični pastirski list, v katerem sem hotel našim vernikom pokazati pomen volitev, pa tudi Vam označiti pravec, v katerem delujte. Vi ste me razumeli, pa ste se trudili in znojili posebno zunaj cerkve, kjer ste sami sklicavali shode ali vsaj pomagali našim krščanskim inteligentnim možem, ki so hoteli ljudstvo podučiti, in ste hodili od vasi do vasi, od hiše do hiše, da se ljudje ne bi premotili od sladkih prijateljev v ovčji obleki. Mnogo ste trpeli ne le telesno ampak še več dušno, ker so Vas neprijatelji krščanskega napredka tako grdili, črnili, opravljali in obrekovali v govorih in po strupenih časopisih.
»Britkosti vseh Vas sem tudi jaz nosil. Prosil sem Boga, da Vam podeli junaške potrpežljivosti, in radoval sem se, ko sem se spomnil besedi našega Zveličarja, ki nam je rekel, da nas bo svet, dokler bomo Njemu zvesti v njegovem duhu delovali, preganjal, kakor je Njega, in da nas svet ne bi preganjal, ko bi bili od sveta, namreč napojeni z njegovim duhom, ne pa z duhom Jezusovim.
„Odkritosrčno povem: včasih se me je lotila misel, da li ne gremo predaleč, da li se preveč od cerkve ne oddaljujemo, da li se nismo vendarle preveč v družabno, posebno volivno gibanje vtopili? Res, ko bi bile okolnosti navadne, nevarnosti za naše krščansko ljudstvo obične, bi se bili mogli bolj omejiti. Ali, ko sem opazil, kaj dela nasprotnik, kako hodi od vasi do vasi, kako skuša lažnivi in zapeljivi volivni katekizem vtihotapiti v naizadnjo kočo, kako povsod trosi in vsiljuje obrekljive svoje liste, nisem se mogel obraniti prepričanju, da mi duhovni nismo nič preveč storili, ampak da smo bili kar naravnost dolžni v volivni borbi vse mogoče storiti. Ko ne bo zapeljivcev, oseb ali časnikov, po hišah in vaseh, bomo pa tudi mi bolj v cerkvi in doma ostajali.
»Sedaj ste sc izvežbali; sedaj veste, kateri gospodje in kje ste dobro delali, kateri in kje pa še važnosti volivnega gibanja niste spoznali: iztega se učite in pripravljajte za prihodnje deželnozborske volitve."	(Konec sledi.)
Značaj.
V Korintu na Grškem je živel nekdaj moder, pa obenem zelo čuden mož, Diogen po imenu. Sokratovo načelo, da mora človik imeti kolikor mo-iroče malo potrt b, je gnal tako daleč, da je postal že smešen. Nosil je dolgo brado, raztrgan plašč, na hrbtu pa velikansko bisago, kamor sc je dalo marsikaj spraviti; stanoval je v velikem sodu Leseno posodico, ki jc doslej pil iz nje vodo, je tudi vrgel i d si be, ko jc videl nekega dečka piti iz perišča. Aleksander Veliki je želel videti t<ga čudaka ter je šel z velikim spremstvom k njemu. Diogen ravno sedi pred svojim sodom ter se greje na solncu. Ko zagleda ono množico, se sklone nekoliko pokoncu. Aleksander ga prijazno pozdravi, se precej dolgo pr^azno pogovarja ž njim ter je prav zadovoljen z nj<govimi duhovitimi odgovori. Nazadnje ga vpraša: »Ali ti morem storiti kakšno uslugo?« — »Seveda — odvrne modrijan — pojdi mi nekoliko s solnca, da mi ne boš delal sence « Nad temi besedami se Aleksandrovi spremljevavci na glas zasmejejo, on pa se zabrne k njim in pravi: »Če bi ne bil Aleksander, hotel bi biti Diogen.«
Kaj je neki Aleksandru, ki je premagal in podjarmil toliko sv^ta, tako ugajalo na onem čudnem modrijanu? Njegov značaj. Diogen se je ravnal po določenih načelih, ki so se mu pač zdela dobra in prava; držal se jih je brezpogojno, niti za las se ni umaknil od njih. Nekikrat je ob belem dnevu hodil s svetilko po ulicah. »Kaj pa iščeš?« ga je vprašal neki Korinčan. »Mož iščem«, je odvrnil
Diogen; mislil si je pač z n a č a j n e može, kajti drugačnih je bilo v Korintu dosti.
Kaj so pa značaji tako redki na svetu? In kaj je sploh značaj ?
Grki imajo za ta pojem besedo karakter. Ta po-menja prvotno nekakšno zarezo, zaseko, kovanje, pismeno znamenje, potem pa kakšnemu predmetu lastne znake. Na človeka prenešena pomenja ta beseda prevladujoče, stalno mišljenje, v kolikor se kaže v besedah in dejanju. Izraz karakter so privzeli tudi Latinci, Nemci in mnogo drugih narodov; mi pa imamo zanj precej dobro besedo: značaj. Značaj imenujemo torej notranje razpoloženje človekovo, ki ga navaja, da se v svojem mišljenju, delovanju in nehanju ravna po gotovih načelih, ravna v vsakem položaju, tako da ga nobena vnanja izprememba ne more spraviti na drugačna pota Kdor o stvareh in dogodkih sodi po določnih in neizpremenljivih načelih in se tudi v dejanju ravna po njih, tisti ima značaj, je zoačajen. Če so tista načela prava resnična in dobra, je dober, če pa ne, slab značaj. Kdor se v svojem mišljenju in delovanju ravna po trenutnih razmerah in okoliščinah in svoje mišljenje in delovanje izpreminja po izpremembah onih razmer, tak je neznačajnež, veternjak, ki plašč obrača po vetru.
Naša narava je zaradi izvirnega greha nagnjena k hudemu, zato smo slabi značaji Ithko brez vsakega truda. A potruditi se moramo, da bomo dobri značaji, kajti le to je dostojno in vredno človeka.
Burski ujetniki.
Od sv. Helene, Ceylona in Južne Afrike prihajajo poročila o položaju ujetih Burov. Važno je, da angleška cenzura ne pripusti nobenega poročila o zdravstvenem .stanju ujetnikov. Zanimalo bo vsakega prijatelja Burov, ako povemo, da Buri v ujetništvu pridno skrb6 za vzgojo svojih otrok. Dasi nimajo mnogih učnih pripomočkov, vendar so si napravili nekake šole za silo. V Deadvvoodcamp so napravili burski ujetniki velike šotore, v katerih jednajst burskih učiteljev poučuje 400 mladih Burčkov. V Broad-bottomcamp poučuje pet učiteljev 250 dečkov. V Dea\voodcampu je veliko pomanjkanje vode. Tako na sv. Heleni, kjer je sedaj v teh dveh taboriščih okolu 4600 Burov. Uprav grozna so poročila o ujetih burskih ženah in otrokih v Južni Afriki. Materam Angleži ne dajo zadostne hrane in dojenčki umirajo lakote. Za te reveže so Nemci do 22. marca nabrali 38.000 mark, mala Švica je v štirih mesecih nabrala 140.000 frankov.
Vstajenja dan.
(Po Ktlmmelnu prosto priredil Lovro)
Priroda se je prebudila iz zimskega spanja. Njene moči, ki so se zdele kakor izumrle, so se jele gibati v toplih žarkih pomladnega solnca. Skoro vidno je vse klilo, brstelo, hitelo v cvetje; kakor prerojeno se je vse gibalo, presnavljalo in dobivalo življenje. Priroda je obhajala — vstajenje.
Bilo je velikonočno soboto. In tedaj se je tudi Cerkev pripravljala na vstajenje, na obnovitev onega dejanja Odrešenikovega, ki je pred devetnajstimi veki prerodilo svet, ulilo zamrlim močem novega življenja ter dvignilo vesoljno človeštvo iz težkih okov grešnega suženjstva v zlato svobodo otrok božjih.
In ljudje? Nekaj jih je umelo in porabilo vele-važni cerkveni čas. A drugi? — Koliko se jih neče udeležiti tega vstajenja! Padli so, a ntčejo vstati, marveč se prostovoljno pogrezajo globlje in globlje. Koliko bede, koliko nesrečnih, žalostnih dni so si ljudje krivi sami, ker nočejo iskati pomoči v živem krščanstvu, nočejo dejanski živeti po krščanskih načelih, ki edina prineso pravo srečo tudi že na tem svetu.
Med zadnjimi je bila tudi družina tovarniškega delavca Petrina. Vesela vest blagodejnega vstajenja pri njej še ni našla odmeva. Žena je stala ob mizi \n likala za moža srajco ; poleg nje sta sloneli dve deklici ter žalostni zrli mater, kako se ji je zdaj pa zdaj utrnila solza ter kanila na vroči gladilnik, kjer je cvrketajoč izhlapela. Mož, še mlad in krepak, pa je stal pri oknu ter upiral svoje mračne oči na cesto in onstran ceste.
Bila je ta družina uboga v najhujšem pomenu — po lastni krivdi. Za trpljenje in potrpljenje iz ljubezni do Boga ni imela zmisla, varčnesti tudi ni poznala. Da bi bil le eden vedel, kaj je potrebno in kaj odveč, pa bi bilo šlo; toda bila sta oba lahkomiselna kar se je dalo ter se zanašala na srečo, boljše čase in sorodnike. Zato je gospodarstvo šlo rakovo pot. Napravila nista ničesar, popravila tudi ne; kar sta kupila, nista plačala, temveč brezumno delala dolg. To pa je za gospodarstvo, ki ravno nese za vsakdanje najnujnejše potrebe, prvi korak v —■ propast. Zadnje leto sta vrhutega še padla v kremplje brezdušnega odrtnika, ki ji jima je posodil petdeset kron ter terjal na mesec od njih po pet kron. Nabrali so se tudi drugi dolgovi, zaupanje pri ljudeh
je izginilo, zato ni čuda, da se v takih razmerah nista
mogla veseliti življenja.
In veselje je res zapustilo ono hišo. Nema zavest lastne krivde, očitajoča vest, neredno življenje, narasli dolgovi, pičli zaslužek, potem še vrhutega pomanjkanje blagoslova božjega in srčnega miru -to poruši sleherno gospodarstvo.
Da je poleg vsega manjkalo blagoslova božjega, to je bilo še najhujše. Dasi sta se oba zavedala s\ jih napak, čutila, da bi morala živeti drugače, vendar nista imela v sebi toliko nravne moči, da bi krenila v drug tir. Vpliva na vse življenje, ki ga mora imeti krščanstvo, da se pokaže njegov uspeh, tistega vpliva pri njima to ni imelo. Zato ni bilo veselja pri njunem delu, zato ni bilo blagoslova pri hiši.
Veliko soboto je beda prikipela do vrhunca.
Bogati odttnik je dolg odpovedal, trgovec kjer sta jemala blago, ju je za plačilo tožil, sorodniki so jima pokazali vrata: in to po pravici, ker so jima že dobtikrat pomagali iz zadrege, ta dva pa le nista hotela priti k pameti. Kam drugam obrniti se nista mogla, ker je že vsakdo vedel, da ne plačujeta svojih dolgov. Kdo bi dajal takemu'(
Bilo je pač še nekaj kron v predalniku ; toda kako naj bo človek vesel denarja, ki je že takorekoč lastnina upnikova. Ravno tako je, kot bi neka nevidna tuja roka počivala nad njim ter grenila člov-ku veselje. In jutri je velikonočna nedelja ! Koliko bi bilo potreba za tak dan, da bi bilo veselje popolno! Kaj naj mož začne? Tako ne more iti dalje. Sila trka na vrata. Prišli bodo ter jima zarubili in pobrali še to, kar imata.
»Ustreli se!« je svetoval skriven glas nesrečnemu Petrinu, ko jc jezen na ves svet stal pri oknu in nemirno bobnal s prsti po steklu.
»Pojdi k socialdemokratom!« je vabil drug glas
»Ne bodi neumen«, ga je bodril tretji; ,ne delaj si nepotrebnih skrbi. Bo ic jutri kako drugače, čakaj, naj pride, kar hoče. Obesiti te še ne morejo."
Prav na dnu srca pa se je zganil tajen glas ter šepetal: »Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal. Boga si pozabil, zato je tudi on tebe zapustil. Vrni se v njegovo naročje, izroči se njegovemu varstvu — in -"
„To je reg«, zamrmra Petrin napol glasno.
»Kaj si dejal ?« vpraša žena in preneha z likanjem.
»Nič!« odvrne mož nejevoljen in tuhta naprej.
•Pomagaj si! To se kaj lahko reče. - Tcda kako? Kje naj se lotim?. Tako misli dalje. Ozre se na cesto. Ondi se zbirajo otroci, ogledujejo svoje pirhe, trkajo ž njimi ter se živahno pogovarjajo, kakšne kolače imajo doma, kako so zjutraj nosili
blagoslovljeni ogenj; večji vedo povedati, kako so popoldne dekleta hitela z »žegnom« domov, da so (antje naredili čez pot preprego, da bi katera prevrnila jerbas. — Odrasli hitč semintja. Vse je resnih, a zadovoljnih obrazov. Sreča, velikonočno veselje sije vsem iz oči. A on, Petrin? Zanj ni veselja! Zopet ga začne grabiti srd. Zakaj naj ravno on živi tako pasje življenje. — Oči mu plovejo dalje, onstran ccste k hiši božji. Ondi vidi ljudi hoditi noter in ven.
»Vidiš, sam si krivi« šepeta zopet tajni glasna dnu srca. »Poglej druge, kako izpolnjujejo svoje dolžnosti. Zato se jim boljše godi kot tebi. Zdajle opravljajo v cerkvi svojo velikonočno izpoved. Kaj pa ti ?«
»Tega bi bilo res najprej treba«, zaSepeta mož; »potem bi počasi prišlo le tudi drugo.«
Zamišljen sede na bližnji stol.
»Cc bi zopet enkrat šel k izpovedi; saj mora /.a Velikonoč tako iti vsak kristjan«, misli sam pri sebi. »Morebiti bi nazadnje postal vendarle drug človek; začel bi varčevati, božji blagoslov bi zopet prišel v hišo ..."
Brzo vstane, obleče suknjo ter se pripravi za odhod.
»Kam misliš iti V« vpraša žena.
»Bom povedal potem, ko pridem nazaj«, odgo-v< ri. Kmalu je v cerkvi. Poklekne v najbolj temen in skrit kotiček. Vedoč, da je pred izpovedjo najprej treba poklicati sv. Duha na pomoč, stori to z veliko vnemo. Potem se zamisli v prošlo življenje — in sramoval se ga je; občutil je nad njim resnično ki sanje.
»Sedaj mora postati drugače!« mu prikipi iz duše trdni sklep. Potem gre k izpovednici. Drugi ljudje ga začudeni gledajo. Petrin je bil redek gost na tem kraju. Ko pa vidijo njegov resni obraz, občutijo natihem veliko veselje.
Zatopljen v gorečo molitev stoji v vrsti. In tudi tisti, ki ne zna dobro soditi po vnanjem notranjosti ljudi, jo lahko uvidel: temu je resnoba.
Na nasprotni strani izpovednice je v vrsti slonel nekdo, ki je vidoma izkušal obrniti svoje oči od našega molivca kam drugam.
Bil je odrtnik, ki je dobil Petrina v svoje mreže. Da bi enkrat — tako je dejal — imel mir pred svojo ženo, je danes prišel v cerkev, da opravi to nadležno izpovedovanje. Po njegovih mislih je bilo to tako nepotrebno. Kajti velikih hudobij nima nad seboj, majhnih napak se pa tako nihče re ubrani. Zato bi bil tudi tedaj opravil izpoved kakor kakšno drugo opravilo, da bi bil le zopet imel mir za eno leto. Ko pa opazi Petrina, ki je ves plašen prišel k izpovednici, ko potem ogleduje njegovo obnošeno suknjo, njegov upadli in temni obraz — bede in
nesreče žalostno podobo, in vidi, kako skesano in zbrano moli, tedaj se začne v njegovem srcu nekaj tajati. Skrita iskrica usmiljenja s sobratom se je vnela in zaplapolala; podnetila, razpihala jo je milost božja.
»Tega imaš tudi na vesti«, je govoril komaj slišno, a vendar dovolj jasno neki glas v odrtnikovem srcu. »Četudi je sam precej zakrivil svojo nesrečo, imaš vendar ti najmanj polovico krivde«.
In oči mu niso hotele več s Petrina; misli, ki ho mu silile v dušo ter ondi budile boljša čuvstva« se niso dale več otresti. Ko je prišla vrsta nanj, še ni hotel iti v izpovednico; pustil je naprej moža, ki je čakal za nim, in ravnotako naslednjega, dokler ni ostal najzadnji.
Petrin je pokleknil pred duhovnika ter se odkritosrčno obtožil svoje lahkomiselnosti, svojega brezbožnega življenja in kar se je držalo na njem. Resen, toda mehkega in vdanomirnega pogleda je po precejšnjem času zapustil dušnega sodnika. Potem pa je 8e dolgo molil in obnavljal svoje sklepe. Po od-moljeni pokori j« dejal sam pri sebi: »Hvala Bogu, začetek je storjen; če bom še nadalje storil, kar je v moji moči, mi tudi gospod ne odtegne svojega blagoslova. Najhujših vezi sem prost; drugo naj le gre bvojo pot, mi bo ie Bog pomagal, da se enkrat izkopljem iz večjih dolgov«. In premislil je natanko, kje in kako bo zanaprej varčeval in kakšnega reda se bo držal.
Medtem pride na vrsto tudi — odrtoik. Dolgo se je mudil v izpovednici; milost božja je zmagala; t A krat je slušal resen opomin svoje vesti ter brez vseh okoliščin odkrito razodel izpovedniku svoje krivice. Treba je bilo dolge obravnave zaradi povrače-vanja, in končno sta se dogovorila, da čez osem dni zopet pride, medtem pa vrne po krivem pridobljeno blago, kolikor mu bode mogoče; potem šele dobi odvezo.
Resničen čudež je, če se skopuh in odrtnik zares izpreobrne; tukaj se je zgodilo tako.
V tem Petrin vstane in gre iz cerkve. Se enkrat ponovi v srcu: »Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal. To naj bo odslej moje vodilo«. Tu mu nekdo potrka na ramo. Bil je odrtnik.
»Ali nisi prej želel govoriti z mpnoj?« vpraša tako prijazno prestrašenega Petrina, da je ta nehote pritrdil na vprašanje. Kar sta se še potem na odrtnikovem domu pogovorila, je v malo besedah povedano : dolino pismo sta raztrgala, češ, da je dolg že tako poplačan z obrestmi, in nazadnje je poboljšani odrtnik dal strmečemu Petrinu še toliko denarja kot brezobrestno posojilo, da je ta lahko pokril vse ostale dolgove.
Petrin bi bil najraši zavriskal od veselja. N dveh urah se je toliko izpreme nilo. Storil je zafctek, in B.ig mu r.i samo odpustil grehov, ampak ga .'e Se povrhu rešil njegovih dolgov. Prost, prost' je odmevalo v njegovih prsih, ko je brz h. lahkih nog pri-hitel domov.
Da je tudi ženi bilo tako vleč. mi ni treba dostaviti. Rada ga je ubogala in se popdnoma strinjala ž njim, da zaraprej za."n6 drugačno življenje.
Drugo iutro so vsi skupaj Sli k »vstajenju«• po popoldanski službi bežji pa §o se napravili na izprehed v na novo se oživljajočo prirodo. In k nikoli se jim svet ni z lel tako lep, fe nikoli niso tiče tako lepo pele ket ta dan. Velikonočno nedeljo so s prirodo in sv. cerkvijo v resnici praznovali — vstajenja dan.
Prodal in kupil.
(črtica iz i.vi.etra pijancev. — Zapisal Lovro.)
Bilo je na sv. Mihaela dan. V bližnjem trgu je takrat semenj. Zbere se večinoma zelo veliko setr.-njarjev, ker je ob tem času precej pridelkov za prodaj in je obenem treba mars kaj nakupiti za bližnjo zimo. Ravnokar je odzvonilo poldne; ljudje so se jeli razhajati.
Omahovač je bil tudi v semnju. Prodajal je prašiča, da bi za skupiček nakupil otrokom in ženi obleke in obuvala za zimo. Predal je žival še dosti lehko in tudi primeroma dobro. Se k usnjarju stopi, da si izbere nekaj podplatov; usnja za urbase in svinjine za podklado ima pa še doma. Blaga za obleko je že prej dobil. Denar je hudo izmetal, ker je kupoval različne stvari. S tem, kar mu je še ostalo, mora hitro domov.
Omahovač je kočar iz pičlo uro od trga oddaljene vasi. Se dosti pameten mož je in dober gospodar: le eno napako ima: kadar pride h kozarcu in ga začne ,cukati', tedaj ne zna domov. Pri tem ima pa eno dobro lastnost, da je pijan precej pohleven in Bi od žene pusti marsikaj reči, kadar ob takih prilikah pride ponj. — Letos sU imela dva prašiča, katera je skrbna gospodinja dokaj lepo zredila. Enega sta odločila Z3 semenj na sv. Mihaela dan. drugi bo pa še tje do Božiča; takrat ga denejo v dimnik, odkoder bo potem v večjih praznikih prišel na mizo. Ker je trg blizu, je zjutraj žival kar za nogo otvezel in tako gnal v semenj. Ko je odhajal od doma, mu je žena še pcBebej naročala, naj gleda, da bo nekaj denarja še prinesel domov; zlasti pa naj skrbi, da ne bo treba hoditi ponj. »Če te ne bo ob treh nazaj, te bom prišla iskat In potem —.
Zadnjih besed mož že ni več čul; razumel je I* d bro, kam žena meri. Omahovača sta prijafa, razumeti se kaj dobro; samo kadar nanese beseda na žganje in Irakeli, takrat je žena nekoliko ostra v 1 gi v rienji'. No pa mož ve, da ima kolikor toliko pruv, zato ji ne ugovarja dcBti; saj tako čuti. da je ■ to njegova slaba stran. —
K nii! je dobro odbilo eno, ko jo Omahovač it maha urnih korakov domov. Daocs mora enkrat ubogati bvojo ženo. Medtem pride v va«, ki je le čttrt ure cd njegovega doma. < >ndi je gostilna, pred ki-Uro je polno vez; iz pivske »obe pa se čuje živ.hno govorjenje Tako nekam pu»to grlo in prazen Mode ima »imah.Aač. kaj če bi »topil za tienutek n t« in ga hitro upil en Irakelj Več gm ne be> ("eltgj k večjemu dva, potom pa gotovo gre hitro naprej Nekaj ga vle^e nizaj, pa aaj bo fari tako br> n.»pre Gre noter.
Pivci gj viselo pozdravijo in mu mol«- »v frakeljne naproti. «Na. pit; tem, d« ai ga \ treben Saj »i u tov ■! br pr da.'- I tk-» in po Jo,.iio so ga vzeli med ae Priden odpi;«- na »ae:. se že Khko de bro (uvi Potem nawi m« .glažek ta boljlrfa' u po\r*M mora /opel :-./n napiti. Mer: a «• brl pr.«/n» trrba je ki cat r pritem pa čl'\ek <
l'ra je V a ?• n» 'tir 11 i,*l. vač je bil » -veselju : Či-to pozabil, kaj mu )e žena niro čala pri odi. du lijrvi j. l il K sd ■ ju v rei. • se mu pa jezik te nekam taplela. talo raj»i to!| molči in pečna aam v m bi Straftno mokr" ir'.r!» in spodnja u»tni>a iru »ton nakoliko preveč MfN| Glava mu leze na pr»i, a komolci pa ae Ud p ra na mizo, da ima vi č <pore.
Mimo oken i.v gn< ženska po»tava. PflVC, acM pri oknu. jo »p-zna, trene poncnljivo z očmi proti drugim pivo m in črhne: »Omahovaika.« Ti »<• «pe-gledajo, si mežikajo med seboj in ae ozirajo m Omahovača.
Ta je bolj uganil, kot razumel, ka| je Nek« slutnja mu je zaštpetala, da gre žena. da zanj ne bo nič kaj dobrega. Za trenutek se akoro iztrezne; napeti izkuša vse svojo moči, da bi bil kdove k3ko brihten in moder videti, kadar ga žena zagleda.
Tedaj se precej burno odpro vrata in v sobo privrši razkačena žena. »Ti grdoba ti, ali že spet žreš' Ali res misliš, da moraš zmerom sedeti pri žganju? Tole sediš in zapravljaš, doma te pa čaka toliko dela. Klada gnila, kar Čisto za nič nisi. Saj res .. .«
»Pojdi no pit, Omahovaška!« jo prijazno vabijo pivci, da bi jo malo utolažili. »E, maram zanj; saj ta dosti požre te smrdeiije! — Ala, bri domu »i Stopi k možu. Ta ji tudi napije in se hoče pri tem
prijazno nasmejati; a naredi tako skremžen obraz, da je ženo samo silil smeh. Toda jezna, kakor je bila, ni hotela poslušati njegovih prijaznih besed. »Saj boš ti sam lehko požrl!« — in dvignila je pest ter — skoro si ne upam zapisati — tako priložila ubogemu moiu, da je rewž odlete), butnil ob mizo in ondi več dobil, kot mu je dala roka.
Zdaj bo je ouž šele zakremžil, rekel pa ni ni lerur- Mtnda je še kaj pričakoval, ker je tako milo in proseče zrl svojo pcgumno leno. In drugi pivci? Ali naj kdo kaj reče? I>re/.ali so se s komolci in smejali.
Nato mu ukuže plačati; poUm pa ga prime za podpazduho, napol pitegne izza mize, in tla sta. I) bro, da mcž ni imel vse pam<-li skupaj, sicer bi Sta bilo moralo »traino hram biti. P.janca pa ni sram. Ko prideta iz zakajene sobo pod milo nebo, sc moi toliko prtbrihta. da more sam naprej. Šel je seveda bolj semintja. I) >bro, da so ce»te široke, sicer bi za tr* »metrične podobe, ki jih rišejo taki ljudje, ne bilo dovolj prostors.
I emiljenja je vreden tak človek. A komu se smili? Pijanec na cesti je tako pr gosta podobs, da •e i« nihče ne zav< da, ksko žalostno in sramotno je k». I>. kU r hodi, je že še. Ali kaj tedaj, kedar pade in cbleii v blatu kot — živ mrlič! Tedaj mora vsakdo uvideti, da je pijanost bolezen, ki se ji ne more odpustiti, podrtijs, ki se r.c da opravičiti, skupna »ramota človeškega rodu.
Omahovač je postajal bolj in bolj slab. Ogledal si je tla eni-krati bolj od blizu. Pa o tem naj molčim.
Drugo jutro je Omahovač vstal b težko glavo. Kad bi bil še nekoliko poležal, pa sc je sramoval žene. Kako težko je šel na delo!
Sosed ga je videl in takoj spoznal njegov položaj. Motel ga je nekoliko podražiti, zato mu je rekel: »Včeraj, Omahovač, si pa menda dobro prodajal — potem si pa, kakor s m slišal, v zameno koj kupil nekaj drugega!«
Omahovač nekaj zamrmra v odgovor ter gre svojo pot. Jezilo ga je in sram ga je bilo, ker mu jo žena očitala, češ, da je v semenj on gonil prašiča, nazaj ga jc morala pa — ona.
Če bo to Omahovača in drugo take omahovače kaj izpametovalo 't Težko! —
Političen razgled.
Državni *bor se polagoma giblje. Mnogo se je govorilo o državni fganjarini; malo je manjkalo, pa bi bile Kranjska, Štajerska in Koroška oškodovane za nekaj Btotisočakov. Lepo prizadevanju dr. Žitnika in drugih poslancev, ki so ga podpirali, ne izgube te tri dežele dohodkov, ki jim pripadejo
vsled tega davka. Novi davek stopi v veljavo s 1. septembrom t. 1. Ker bo odpravljena na Kranjskem deželna naklada 60 vinarjev za 1 liter čistega špirita, novi državni davek bo pa samo za 20 vinarjev višji, bo torej pri nas žganje za 40 vinarjev ceneje. — Že-leznični odsek se je pečal z načrti o novih železnicah ; med temi je tudi nova bohinjska železnica, ki bode vezala Dunaj b Trstom. Vse nameravane železnice bodo veljale 470 milijonov kron. Vlada misli delati tudi velike kanale ali vodne ceste, a to večinoma le po Češkem in Galiciji; veljali bi ti kanali do 700 milijonov kron. Precejšen del teh stroškov bodo nosili na svojih ramah tudi slovenski davkoplačevalci, čeprav ne bodo imeli nobenih koristi. — Te dni so se začeli zopet pogsjati o takozvani »kvoti«; določiti je namreč treba, koliko naj k skupnim državnim stroškom prispeva naša državna polovica in koliko ogerske dežele. Doslej so bili Ogri veliko na boljtem, in kakor vse kaže, bodo naše dežele tudi zanaprej škodo trpele. Izmed Jugoslovanov je bil v dotični odbor, ki šteje 10 članov, izvoljen poslanec P o v š e. — Važen predlog sta stavila in utemeljila poslanca V e n e a j z in dr. 2 i t n i k, naj namreč prevzamejo dežele zavarovani« zoper ogenj. Da bi se to uresničilo, bi sprsvili žulje marsikak milijonček manj v svoj i«p.
Jio/ noper krii so pričeli judovski in prosto-zidsrski profesorji na visokih šolah v Budimpešti. To vs(učihšče je namreč vstanovila katoliška cerkev, in do zadnjega časa so bila še po vseh šolskih sobanah obešena sv. razpela. Sedaj so pa profesorji sklenili, da se morajo križi odstraniti, in res so to storili. Krščanski dijski bo bili po pravici užaljeni; pričeli so so veliki nemiri. Nekega jutra je prišlo več sto krščanskih vseučiliščnikov na univerzo, in nabili so po vseh sobah preproste lesene križe, potem so pa kakor pravi junaki branili sv. razpela pred sramote-njem. Ves pošten Bvet je občudoval moško postopanje krščanske mladine. Ogerske gosp6 so poklonile tem neustrašenim mladeničem prelep lavorov venec s križem v sredi; dijaki so pa sklenili, da ga položc na krsto pokojne cesarice Elizabete. — Obla-stva so pozneje ukazala vnovič sneti križe raz Btene.
Nemiri na Ruskem. Odkar je vlada ruska sklenila, da potisne vse uporne dijake med vojaštvo, nemiri čedalje bolj rastejo. Bati se je splošnega upora, ker so pričeli poleg dijakov rogoviliti tudi delavci. Ječe so po vseh večjih mestih že prenapolnjene. Na stotine dijakov je zaprtih, višje šole so popolnoma zapuščene. Proti carju se snujejo razne zarote. Na več krajih so našli položene bombe, kjer so pričakovali carja. Pod njegov gradič Carskoje selo pri Petrogradu so naredili rov, napolnjen z dinamitom. Žrtva zarote je bil naučni minister Bozoljepov, katerega so najbrže dijaki spravili s sveta. Neki dijak je trikrat ustrelil na predstojnika »sv. sinode«, t. j. pravoslavne cerkvene oblasti, menda zato, ker je bil izobčen iz pravoslavne cerkve grof Tolstoj zavoljo brezbožnih spisov. — Car je uvidel, da se upor ne bo dal zlahka zadušiti, zato je razveljavil sklep, vsled katerega bi morali uporni dijaki v vojaštvo. Nemirov pa vendar Še ni konec.
Zaradi Kitajske so si v laseh druge države. Prav lahko je mogoče, da se vname ob kitajskem
obrežju vse hujša vojna, kakor o P •bokserji«. Povod k razporu so dali Anglež. 4ačeU so graditi namreč postransko črto k železnic, k. drži iz Tientsina v Pckin. a Rusi so se ustavil, češ da je to njihovo ozemlje; Angleži na niso hotel, od-enjati. Na vse zadnje so se vendar toliko .pora/-umeli da naj med obema razsodi nemSki nadpoveljnik \Y»lder«ee. A težko se mu bo posrečilo, da bi mogel zadovoljiti obe stranki. Tudi med Francozi in Angleži ni posebnega prijateljstva. Francoski vojaki na Kitajskem ne morejo trpeti Angležev, in že v navadi so pri njih klici: Proč z Angleži! Nasprotnika imajo Ru«i tudi v J p ncih. Z asti so si prišli navskni zidnje dni. ko je korejska vlada vsled ruskega pritiska odslovila lapmsketra odposlanca. Japonski minister je takoj sklical generale k posvetovanju, a ne \e »e, kaj bodo ukrenili. Skoro never jetnoje. da bi
■C vse mirno poravnalo. Hitri in Aiigleil
plesom, liuri namreč ni- > »o Aagleii tako iskreno bili prt kruti. Djvolili so p kobiani vcjm dobili uii. upravo, a v {-octavodajivni zbor bi volili »•mo polov član v in načelnika bi imenovala angleška vlada. Aagleti » bh pripravljeni plakati mi-hion iurt v ttriingov odikidmae in |* dovoliti poao-ulo z nizkim olr«strni, la a. iki-da zopet popravi; nr »m<| bi pa noben Itur brez d>?oljenia ncsiti rož'«, umor > h imeli utr prav ce kak'r Buri in v/ irtf vati bi morali MkOOO angleških vojakov. General Itoll a j«- na te p««' je odgovoril, da jih n< •matra u re-ne in da »e bode bojeval toliko časa. dok!«r n« i t stre I i zadnje p str one. — Sedaj te ja*n<\ da »«• je Bolha le zato podajal, da bi dobili Buri med t«m teč ča«a in si topet (krepili avoje »ile General Deuet je ibral zopet \e8ie čete ob Se-n«va!u in aku>a z nomi nagajati Angležem Oddelek, ki ga ]M vodil hurtki general Delarev, je bil pa te dni n< anten. kak r pravijo angleška poročil*. Angleži »o mu ugrabili več večjih in manjKih topov, inn gu str-ljiva ujeli so 140 vojakov, več so nh pa ub li Na dru/ih krajih jih pa tudi Angleži d be po grbi. Dne 22. marca je 400 Burov zajelo angleiki vlak in ga oplenilo; z bogatim plenom »o se vrnili Buri zopet v gore. — Kakor se vidi, še ne bo zlepa konca groznemu pobijanju in požiganju.
Nemški prestolonaslednik pride v kratkem za nekaj dnij na obisk k našemu cesarju. Pravijo, da ga je cesar sam povabil. Širijo se govorice, da zasnubi ob tej priliki nemški princ nadvojvodinjo Elizabeto, hčer pokojnega prestolonaslednika Rudolfa.
Na Portugalskem še sedaj niso potihnili nemiri. Najete tolpe, ki so napadale samostane in katolike, se ustavljajo celo vojaškim bajonetom Mnogo je bilo ustreljenih in ranjenih. Vse ječe so prenapolnjene, jetnike morajo spravljati na ladije. Takih razmer se vesele prostozidarji.
6e nUo jeiijali z bojnim vaprejeli premirja čeprav želeli Angleški po- ii »o suer Angleži, da bi takoj cb«? bur»ki državi laatn« Buri
Slovenski noviJar.
Vesele velikonočne praznike vošči vsem svojim naročnikom in bravcem uredništvo »Domoljuba«.
Dr Tavčarja so vrgli ii jugoslov kluba — to jo
najnovejši vest z Dunaja. Zakaj pa» boste vprašali. Prav iz tistega vzroka, zavoljo katerega n a š i poslanci s tem možem niso hoteli sesti k eni mizi. Na Dunaju lnnivščina s krščansko podlago doma dan na dan v »Narodu« podiranje te krščansk-podlage — ta k o m e d i j a je bila naposled tudi nekaterim tovarišem dr Tavčarja v jugoslovanskem kiubu predebela in pc stavili ao ga pred vrata. Veseli nas ker se je tako sijajno skazalo, da smo imeli mi popolnoma prav. ko smo |>iaah, da » takim človekom, kot je dr. Tavčar, noben pošten m krAčun*ki »lovenski poslanec ne more sedeti aku| a Ne vemo sirer še v tem trenotku, kaj boelo »torih liberalni tovariši Tavčarjevi — ali pojdejo za nj-ti, ali bod'< hinavlčino uganjali naprej; to pa vemo, je glede t«h ljudi vaak tre-zn miah-č Slovenec i > ja»nem Preko njih na dnevni red'
Romanje v Lurd Od raznih •tram ae t«- ogla*aj u deležem i za to r> manje. A mnogi bi *r radi uv deli. kdaj ae bode vi&ilo. Za riam-a m remo le t i k omeniti. <!a krenem« na pol /ač«tk<>m mev-m av gutta. V Lurdu l>omo na veliki Šmaren, takrat k je ondi tudi največji Iran .aki r< mar«ki vlak. Za prr nočiAčc bode dobro < »krbljen«. (> »e oglati ml <lve»lo romarjev, bomo imeli posrben vlak Natančnih cen za danes še ne moiemi naznaniti. Za vo>n , hrano in prenočišče je za sedaj cena določena pri bhžno tako le: I razred K 4tO, II. razred K 34! m tretji razred K 255. Naj bi se torej hitro ogla*ili oni, ki menijo udeležiti »e romanja. Kdaj in koliko denarja bo In ha poslati, bomo naznanili v eni pri hodnjih številk »D moljuha*. Za sedaj naj a«- udel« ženci samo r glasijo, ali pr, sv« jem domačem župniku, ali pa pri č. g. kanoniku dr. Andreju Karli n-u v Ljubljani. — Prilika za r< tnanje je letos izn dno ugodna. Naj bi je torej ne zamudil, kdor jc nami rjal kdaj potovati na svete kraje počastit preblaženo Devico in prrsv. Srce Jezusovo. Prilika je dana. kd< r ima veselje, potuj z nami!
Prvi novi simenj v Grahovem pri Rakeku kateri se je vršil dne 22. marca 1.1., obnesel se je izvrstno Kljub zelo neugodnemu vremenu prignalo se je do 1200 glav živine, največ lepih volov. Prišli so kupci z Moravskega. Primorskega in od drugod ter pokupili lepo število volov. Prihodnji, stari semenj bode
dne 17. aprila, kamor zopet pridejo kupci z Moravskega.
Od Kapele pri Radgoni. |Ivan Fras, sluga knezo-školijske pisarne v Ljubljani,^namjje poslal več knjig
V s t aj c n j e.
časopisov in več izvodov družinske pratike brezplačno. Tem petem se mu bralno društvo v Kapeli pri Kad goni najprisrčnejše zahvaljuje.
Zgubil se je Gregcr Kališmk z Vranje Peči-Dne 5. marca je sel v LSisno, dne 11. marca se je ločil od tovarišev rekoč: grmi dimu. A domu ga ni bilo. Praviio, da «e mu je zmešalo. Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj speroči župnemu uradu na Vranji Peči. p. Kamnik.
Izpred sodišča Poročali smo, da je bil Ktbin K r i ■ t a n radi rszlalienja nače'nika ljubljanske postaje južne železnice gosp. ti u 11 m a n a pri ljubljanskem okrajnem sodišču <.bsoj»n na fO K gl-be. • I. Guttman je vložil priziv in deželno »odiAče je obsodilo Kristana na Mlncvr.i zapor z dvakratn in postom vsaki t d»-n.
S samokresom napadla sta 19. pr. m brata Ant n in Martin Peve hlafr« Janeza' 1.- narčiča v n« ki gostilni v I teli ( erkvi. Jeden je ustrelil Lenirč.č« dvakrat v trebuh. Nevarno ran 'enemu je SO. pr m. dr Dffranceerbi od»tranil krojijo iz tri buli«.
Cujts kij deli zginje' V Pitku na /g rnj«m >Ujer»'«ttn ao n«4!i dne 10. mar a na erati mrtvi g« lo letn« ga r d' lavca Jan. I'rk<r« pri»lojn< ga v •vnart n na Koroškem. I ar.t ae je bil p steno naj- del golaž«. pot« m pa upri c« I liU-r žganj«. Vs'ed teb'a sije zgrudil domov grede mrtev na tla
Vnikt klavzula. 7. I'uni« te poroča raznim listom. d« je laik« vladi z Dunaja le uradeira ob-\»«>r.« d« «e vir.sk« klavzul«. « katero $r> inula bik« vin« m prtmrno velikih ugodn< »li, v pnh Jnji trgovski pcgvdbi t Italijo nič več ne oLno\i — Da ki »v to tudi re« redilo'
Liberalci na *tajerskrm N«jbolj umazani listna Slovenskim »Rodoljub« piie, da hočejo liberalci v tatarskem kozj«n.-kem in Vranskem okraju osnovati liberalne kmečke zv«ze. >t»j«r. i. ne pr« mišljujrte več ali im«e že liberalizem mtd seboj «h ne. ampak < d-prite oči in udaiite po njem!
Iz Šmarjete se nam piie: Pri občinski volitvi 11. marca je katoli»ko-n«r. dna strank« sij«jno zrna-gala: ima 19 odbornikov, nasprotna le 5, pa *e teh o bi se ne bilo vrinilo, da jim ni pomagal« škocjanska liberalna garda, ki d< la zgago v šmarjeti pri vsaki volitvi. Slišimo, da bi se radi ločili od šmarješke občine. Log daj!
Skala na železn skem tiru. Iz Istre sc poroča: Pred kratkim se je utrgala velika skala med predorom Matulje-Jurdani ter je z groznim bučenjem prigrmela tik železničnega tira. Železniški čuvaj je pravočasno opazil pretečo nevarnest in je v zadnjem trenotku ustavil reški brzovlak, kateri bi v par t r e n o t k i h pribučal v osodepolno skalovje. -Pretila pa je še huja nevarnost: visoko v skalovju
8e je utrgala druga velikanska skala, ki jo pretila da se pognane na tir. Brzojavno poklicani železniški delavci iz Št. Petra, Ilirsko Bistrice in Matulj «pra vili so s težavo skalo s tira, velikansko Bkalo so pa podložili z drogi. Se le potem je zamogel brzovlak po .'5 in pol urni zamudi voziti dalje. Sedaj razstre-ljujejo skalo, ker drugače je ni mogoče brez škode v nižino spraviti.
Duhovn ške spremembe v ljubljanski škofi,i. Župnijo SeY» nad Školio Loko je dobil g Tomii Rožnik, kaplan na Jesenicah, Smihel pri Žižem-berku p« g Ivan Zupančič, župnik v Hanjilokt. — Na župnijo Vojsko je bil dne 7. jan. kanonično umeščen g. Ivan <i n j e z da.
Slovenski msijonarjl na Nemškem Čl gg. Ita-tajec. Knitic in (Jmdoveo ao «e odpeljali na Nemško miHjOnarit med ondetne naie ro|«ke.
Doktorja vsega zdravllatva sta poeUl« na im-ik< m v«* učili»ču dne 20. pr m. k«nd med A n I o a B r e c e I j ii Ž ipuž pri Vipavi in Just 1'ertotu Barkovelj pri Trstu Kkreno 'estitamo vrlimi d k torji m«'
Romanje na Sveto Goro pri Gorici Z* teh nedeljo m* snuj« rt mer* k i vl«k ta romanje na Sveto Goro pri Gorici, in «t«-er > znižano polovično en . če sc oglati vsaj 300 pop< trnkov Romani« v dele-žil i »e bodo pn »v. knez in ftkol. — Odhod v » l«oša tvečer is l.jubljine. vrnitev v Ljubljano v n- <Wjo zvečer. I ena z« lil razred avm in If« .1 gld '*) kr. za II. rezitd 4 gld n5. — Kdor se želi uhlrliU. naj »e c glasi pri vratarju v fr«nčišk»n«k<r: »amost« nu in vi znino plača.
Ogenj v Postojini V noči od 23. na 24 i m je grela v P. stjni hit« g Lavrenčiča ' /nj* gasci ao požrtvovalno g«aili do raneg« )utra. >»oda znaš« 12.000 do 24<«iOkron. Dvema učiteljicam«, ki •te stanovali v hiši, je < genj napravil 1000 Kron ikcele.
Ribniški »avedrci* ao kupili hiio Karol« Prijatelja št v. 3 in 4 * Ribnici za 11.000 K. Liberalci pihajo.
V Št Vidu pri Stičinl bode sodišče iz Višnje gcre imelo vsak mcscc dva uradna dneva.
Aretiran jc bil v Lincu Jože! Albin Mcguiar, ki je pod tujimi imeni ponujal blago in k«siral za tvrelke, katerih — ni. Megušar je menda iz Ti žiča. Baje jc tudi po Dolenjskem razvijal »voje »elelo«.
Nesreča dveh slov. rudarjev na Vestfalskem. V rudniku na Vestfalskem je zasulo delavca Jožef« Kendo iz Bovca. Kenda je delal na VestlaUkem že 13 let. Fr. Janež iz Bovca se je tudi po nesreči strmoglavil v premogovniku na Vestfalskem v glo-bočino in ostal na mestu mrtev.
Kanonična vizitacija in sv. birma se vrši v prvi polovici I. 1901. v naslednjih krajih: I. V dekaniji Litija: dne 28. aprila v Radečah; 29. v Svibnem ; 30. v Št. Juriju; 1. maja na Dobovcu, popoiudne v Košici; 2. v Folšniku ; 3. v Javorju; 4. na Prim skovem; 5. vizitacija in slovesnost Marijino družbe v Šmartnem, 8. na Prežganjem; 7. na Jančah; 8. v Štangi; 9. v Kresnicah. — II. V dekaniji Vrhnika: dne 10. maja v Polhovem Gradcu; 11. Pod lipo; 12. na Vrhniki; 17. v Preserji; 18. v Uakitni; 19. v Borovnici; 20. v Hotedriici; 21. v Ligatcu; 22. v Zaplani ; 23. v Hovtah; 24. v St. Joitu; 25. v Bevkah.
—	III. V dekaniji Šmarijo: dne .2 junija v Šmariji; 3. v Št. Juriju; 4 na Kopanju; 5. v Žalni; 7. na Lipoglavem; H. na Polici; 9. v ViSnji Gori; 10. v Zatičini; II. v St. Vidu; 12. obiskovanje podružnic.
—	IV. V dekaniji Ribnica: v nedeljo 23. junija in posvečcvanje župne cerkve na Velikih Poljanah; 24. pri Sv. Gregoriju; 25. v Sodražici; 20. v Loftki-m Potoku; 27. v Dragi; 28 na (iori; 29. v Kibnici; 30. obisk No\e Stihe; 1 julija v llrčaricsh; 2. v Dolenji Vaai; 3. v Lagali: 4. v Ško
c ijanu; 5. na K t<u; 6. oh »k podrutni dobrepoljskih; 7. v Dobrepoljah; M v Strugah. V n> deljo 1<> junija bo posvetovanje iupne cerkve v St. Vidu pri Ljubljani.
Ljubljanski trgovci proti letnim semnjem 33 ljub Ijanskih trgovcev ao potez«, naj §e omeji pet ljubljanskih sedem dni trajajočih scmnjev. V svoji vlogi povdarjajo, da ao !• tni aemnji konkurenca trgovcem, ker kmetje raje kupujejo na nemnju, nego v proda-jalnicab. Trgovska in obrtna it* rmca jc sklenila priporočati, naj ae letni etmnji skrčijo od aedem dni na jtden dan. — Trgotci so podpirali avojo prošnjo zlasti ■ tem, da je treba omejiti konkurenco tujih kramarjev. zlaati Židov, ki ob teh dneh prosto proda|ajo slabo in obležano blsgo po hotelih, po hiSah in po »itantih«, ter • tem (škodujejo trgovce in kupovalce. Zato pa ne plačujejo davka in odncco mnogo denarja iz mesta.
Misljon v Ljubljani se je na praznik Marijinega Oznanenja popoiudne zaključil po vseh ljubljanskih župnijah obenem z veličastnimi procesijami. Hiše so bile razsvetljene in dolge vrste sprevodnikov so se med zvonenjem in petjem z gorečimi svečami premikale po ulicah v znamenje, da se ne boje svoje vere javno pokazati. Med misijonom je bilo v natlačeno polnih cerkvab videti poleg priprostih ljudi tudi mnogo izobražencev — seveda takih, katerim »Narod« še ni zmešal pameti. — Misijon se je po posameznih župnijah vršil takole: V stolni cerkvi so vodili sv. misijon oo. jezuitje Emilij Volbert, Karol Pflstermeister in Karol Zehengruber. Udeležba jeTbila velika, zlasti zvečer. Proti koncu je bila ve-
lika šenklavška cerkev polna do zadnjega kotička. Sklepno procesijo je ob nenavadno veliki udeležbi zlasti gospč in gospodičen vodil sam presvetli kne-zoškof. Sv. zakramente je prejelo do 4000 ljudi. — Misijon pri frančiškanih so vodili: P. Kasijan Zemlja k, P. Avrelij K n a f e 1 j in P. Matevž Vidmar iz reda sv. Frančiška. Udeležba velikanska. Spovedo-valo je 12 patrov. Obhajancev Je bilo 8000, eno jutro je bilo pri obhajilni mizi naenkrat 1200 moških Bati se je le, da niso mogli še vsi opraviti, ker je bilo za tolik pritisk Se premalo spovednikov. Veličasten je bil sklep in procesija, katero je vodil preč. P. pro-vincijal Konitantin Luser. — Pri sv. Jakobu so vodili misijon oo. D o 1 j a k, osivel starček in »večni misijonar«, kot ga je po pravici imenoval g župnik, Ver ho vec, Žužek in Kunstelj. Izpovedovalo je vse dni osem izpovedoikov od ranega jutra do poznega večera. Basi so zadnje dni izpovedovali do pol enajstih zvečer, vendar mnogo ljudi ni moglo priti na vrsto. Obhajanib je bilo blizo 6000 ljudi. — Misijona pri a v. Petruv Ljubljani udeležili so se župljani v neverjetno velikem Atcvdu. Vodili ko ga oo. frančiškani Salezij Vodošek, Klement Grampovčan in Avguštin Čampa. Govori so bili tako obiskani, da je cerkev bila popolnoma natlačena in mnogi morali so zunaj ostati. Veselo je bilo, da so se misijona udeleževali z ginljivo vnemo možki. Pretresli je moralo vsakega skupno obhajilo mož in mladeničev. Obhajancev vseh je bilo čez 6500. Procesije so se udeležili možje z gorečimi svečami in vršila se je ob najlepšem vremenu. — Spo-vedovalo je 10 spovednikov, ki so imeli mnogo posla od 4 zjutraj do 9 ure zvečer. — V Trnovem so vodili misijon oo. frančiškani in sicer o. Angelik, oče Engelbert in o. Salvator. Vdeležba pri prccesi|i je bila ogromna. Posebno veliko jih jo spremljevalo Najsvetejše z gorečimi svečami. Ravno tako obilna jo bila vdeležba pri govorih in pri spovednici. Obhajancev je bilo, kakor je slišati, okoli 3000.
V Trebnjem je dne 13. sušca umrl v Brezi v 80. letu svoje starosti Anton Urbančič iz Iglenka. Bil je obče spoštovan krščanski mož stare poštene korenine. Priporoča se vsem znancem, posebno bivšim g. trebanjskim duhovnikom v molitev.
Za bratojubje. — Povest za slovensko ljudstvo. Spisal Janko I. Drameljski. Tiskal D. Hribar v Celju. — Cena 70 vinarjev, s pošto 80 vinarjev. Dobi se pri pisatelju (Janko Iskra v Dramji) in pri D. Hribarju v Celju. Knjiga se prijetno bere in jo vsem prijateljem poštenega berila priporočamo.
Dopisi.
Iz tržiške fare. Dolgo časa prebiramo nekateri vrlega »Domoljuba«, a ne spominjamo se, da bi bil že prinesel kak dopis iz naše obširne tare, zato hočemo letos v tem oziru malo skrbneji biti.
Državnozborske volitve so ie zdavnaj končane, a vendar jih moramo nekoliko omeniti. Hvalo Bogu, v vseh treh občinah smo zmagali sijajno. Nismo pričakovali, da bodo tudi v trgu samem liberalci tako sramotno poraženi. Dobili so v V. kuriji le 54, a naši 141 glasov. Tudi v III. kuriji smo lepo zmagali. Šunun je dobil 30 glasov večine. Nič ni pomagal sodček pive, katero je plačal l erjančič v gostilni pri Pernetu. Liberalci so se ravnali po znani narodni pesmi: »pivo so ven spili - l erjančiča pa na cedil' pustili.«
Prav dobro so se obnesli — možje iz š e n t-anske in Sv. Katarinske občine. Med prvimi je le eden napravil »skazo« in dal svoj glas učitelju Jelencu Pri sv. Katarini pa so obakrat volili možje enoglasno naša kandidata dr. Šušteršiča in Pogačnika. Vzrok temu navdušenju je bil podel napad znanega dopisnika v »Slov Narodu«, ki je imenoval naše vrle može z županoma vred »anallabete« in pa lažnivo poročilo o volivnem shodu v Lomu, kjer so bili možje »sladko ginjeni« od pijače, katero je baje plačal kapelan Potokar. V resnici pa se je shod vršil v neki privatni hisi in o pijači ni bilo ne duha ne sluha. — No, možje so dobro odgovorili na te laži z volivnimi listki. — Liberalci pa so uvideli da ni prostora liberalizmu med našimi ljudmi, ki so iz srca vdani svojim dušnim pastirjem in ne verujejo raznim krivim prerokom, ki oznanujejo svoj evangelij po gostilnah.
Da niso naši možje analfabeti (t. j. da znajo brati) kaže to, da so malodane vsi vpisani v družbo sv. Mohorja. Tudi nad 70 »Domoljubov« prihaja v našo faro. Letos smo obogateli za več »Rodoljubov, ki se prav pridno prebirajo in razširjajo med delavci v predilnici. Tu je zaslomba pogubnemu liberalizmu. Dan na dan se slišijo tu razne zabavljice na duhovnike in sv. vero. Zlasti nekateri so mojstri v obrekovanju. Od tukaj prihajajo vsa lažniva poročila v liberalne časopise. Glavni poročevalec je nek »inteligenten« možic, ki rad druge na »korajžo« kliče, sam jo ima pa bore malo.
Na dan volitve v V. kurijo je možic ostal doma. Ima pa nekaj posebnega na sebi ta dopisun. On ima jako bistre orlove oči, s temi je gledSl oba volivna shoda pri sv. Ani in sv. Katarini, a videl je ravno vse — narobe. Sv. Jožefa dan je videl v cerkvi svetega Jožefa (akoravno ga ni bilo notri) na prižnici »raz-vnetega, sladko ginjenega kapelana Jožka«, ko je
udrihal po liberalnih listih in društvih. — PuBtimo možičku to veselje,svetujemo mu le, naj previdno trleda, da so ne bo zagledal.
Zadnji čas smo osnovali »hranilnico in posojilnico« za sledeče 1'are: Tržič, Križ, Kovor in Duplje,
marca jo začela poslovati. Uradni dan jc ob sobotah od 10—12 in za delavce ob nedeljah cd 9—10 ure. Posojilnica bo gotovo na svojem mestu. Želeti je le, da se gospodarji pridno oklepajo te prekoristne naj)raV(.. _ Obresti od hranilnih vlog so po 4 % in od posojil po 5 °/0.
Iz Boštanja. Pri nas se snuje Marijina družba za mladeniče in dekleta. Sprejemali se bodo udje od 14—35 leta. Pričakujemo, da se jih oglasi cbilno število. Saj ni lepšega pripomočka za pomnožitev krščanskega življenja, kot so ravno Marijine družbe. In tega smo v Bjštanju krvavo potrebni. Zato Bog živi Marijino družbo! — Županstvu se je odpovedal g. Anton Simeršek. Bil je strog in pravičen mož, res na pravem me»tu. Liberalci se že veselč, da po-sade na županski stol čistega liberalnega bratca. Potem bodo vsaj svoji med svojimi! — Pred kratkim je umrl na plučnici Jože! Jež iz Okiča v najlepši dobi. Zapustil je ženo in četvero otrok. Naj v miru počiva. — Sploh se plučnica letos na več krajih oglaša. Ta bolezen jc nevarna. Treba je o pravem času dobiti zdravil. Zlasti se je treba varovati kisle pijače. Tako zdravju neugodnih let kot letošnje je malo. Zato naj vsak tembolj pazi na dragoceni zaklad, ki se mu pravi: zdravje!
Od sv. Lovrenca v Slov. goricah. — Odprto pismo uredništvu »Rodoljuba« v Ljubljani. V številki G. z dne 14./2. vašega lista me pitate »s klerikalcem«. Odkrito povem, da mi tukajšnji klerikalci ljubljanske liberalce veliko zdatneje podpiramo, kakor klerikalce, zato ker smo predobri in ne poznamo tiste mržnje do drugomislečih kakor vi. Povem vam torej v brk: ako ne želite škode svojim, ne kričite zaradreči, ki krika vredna ni. — Juršinski klerikalec, ki je svoj čas kosec bil, pa sedaj več kosec ni.
Iz Gorjan pri Bledu se nam piše. V nedeljo 17. t. m. vršil se je v šolskem poslopju izredni občni zbor kmetijske podružnice. Gosp. načelnik je, dasiravno šc mlad in je še le tri mesece za načelnika, vendar že rešil v teku malega časa prccej, da ne nčem obilo koristnih reči. Zato je upati najboljših \spehov v kmt tijstvu pod njegovim nadzorstvom. Njegov brat dr J<m pa nam je potem predaval prav poljudno in razumljivo o sadjarstvu: kako se obrezuje, požlahtnuje sadje in dr. Pokazal nam je tudi prav praktično sušilnico za sadje, kjer se na štedilniku v osmih urah do dobrega posuši. Sprejet je bil tudi predlog, da podružnica ustanovi kmetijsko knjižnico. Tako nam je le prehitro minula ta šola,
kjer smo se marsikaj poučili. Kajti po mojem mnenju je to desetkrat boljše za pri prostega kmeta, kot če bi cel dan bral, ker tako se mu bolj natanko in umljivo razloži ali praktično pokaže, in tako se mar-sikak Gorjance ogreje za to ali ono stvar. Želeti je le, da bi se zopet kmalu zbrali k enakemu pouku.
Iz Hrenovic. — Kakor drugod, tako so tudi pri nas liberalci podivjali. Kar je dobrega in poštenega, to v svoji besnosti napadajo. Zadnji čas so se spravili na našega občespoštovanega gospoda kapelana Adolla Knola. Liberalci so seveda v velikem strahu za prihodnje deželnozborske volitve. In gospod kapelan je pri zadnjih deželnozborskih volitvah že pokazal, da sc ne boji liberalcev; po pravici se torej bojijo, da tudi v prihodnje ne bo držal križem rok. Od tod sovraštvo! Liberalci bi vrlega gospoda radi proč spravili; a mi upamo, da sc jim to ne bo zlepa posrečilo. — Liberalne trgovce grize tudi gospodarska zadruga; no seveda, kjer je v nevarnosti liberalna vreča, da bi se skičila, tam je tako, kot bi stopil kdo psu na rep. Cvilijo in vpijejo, da je groza. Toda le potolažite se: ljudstvu se odpirajo oči. Kmalu bo do dobrega spoznalo, kje je njihov prijatelj in kje njihov sovražnik.
Narodno gospodarstvo.
April.
Drevje. Dopolni dela marcijeva. Cas je c»piti, dokler se popki ne odpro. Kadar so že odprti, se cepi za lubad. Na požlahtnjenih divjakih sc ped cepičem odkrhavajo poganjki. Na enoletnih požlaht-njencih se pušJajo stranski poganjki, da se razvijo do četrtega peresa, nad tem se odščipavajo; ko je steblo dovoli krepko, se ti poganjki odrežejo (jeseni). Preganjajo se gosenice. Zemlja se rahld in pleve.
Trta se manda; lahko se še sadi. Cepljene korenjake vlagaj v trtnice. Vzgojene trte lahko še sadiš. Poganjke, ki izpod cepiča rijejo, odstranjuj.
Vrt. Ograjena zelenika se obreže. Seje se srednji in pozni grah, vse vrste zelja, koleraba kasne vrste, poletna endivija, zimski ohrovt, rudeča pesa. Ce hočeš špinačo imeti vedno, sejaj jo vsaki teden. Špargeljni se zdaj devljejo na vrte (v loncih že poprej). Kumare in buče pripravi h kaljenju, v ta namen jih sejaj v lončke v prst ali pa v žaganje po —4 zrna, potem postavi na gorak prostor; v maju se na prosto pre-sade. Na gredicah vzgojene sadike se presade. V tem času trebi, rahljaj, smukaj.
Cvetlice. Vrtnice odkrij, obreži. Presadi na prosto klinčke (nageljne). Nasejaj trdnih enoletnih cvetlic; nežnejše v gorko gredo, če presajanje pre-neso. Sicer jih sejaj kasneje. Pomladne gredice se napolnijo z vzgojenimi prejšnjo jesen, mačeho, po-
točnico itd. Poleg marcijevih cvetlic so sedaj v cvetju tulipani, narcisi, hijacinti, vijolice, zaspančki (gentiana), perunike, primule. Zadnji čas za sajenje gloksinij, begonij. Zaliva so zjutraj.
Na polju. Pripravi njive za proso, koruzo, fižol. Lucerna in esparzeta se seje, lahko tudi že koruza, 7godni oves se z brano prevleče.
Krščanska vzgoja.
II. Zapovedi božje.
Že ste lahko razvideli, da zapovedi božje so najlepši vzorec, najtemeljitejše navodilo prave vzgoje. Na dveh kamenitih ploščah je na kratko popisana vsa vzorna vrlina, do katere naj bi privedla skrbna vzgoja slehernega vzgojenca. Prva plošča nam pov6, kako zvesto in vzorno naj služi Bogu : po veri mu daruje svoj razum, po upanju in ljubezni svoje srce, po gorečem češčenju dušo in t e 1 o (1« zap.); v njegovo čast posvečuje svoj jezik (2. zap.l in svoja dela, ker po božji volji opušča to, kar mu prepoveduje 3. zapoved, izvršuje pa, kar mu zapoveduje.
Druga plošča pa nam v kratkih potezah nariše, kako prisrčno naj se vede do drugih ii) kako plemenito naj čisla in varuje vselej in povsod svojo lastno čast; kakor angel bodi v domačem krogu, veselje starišem in sorodnikom in drugim predstojnikom ; vsem ljudtm, s katerimi mu je občevati, pravičen, prizanesljiv, ljubezniv, postrežljiv; vselej in povsod resničen, odkrit, čist in pošten v mislih, besedah in delih!
Glejte, stariši in vzgojitelji, taki le bodo vaši otroci, ako jih stanovitno vadite v tem, kako jim je živeti po božjih zapovedih. Pa oglejmo si nekoliko posamič, kako bi se dalo to preimenilno delo izvrševati po posameznih zapovedih.
1. Zapoved.
Silno tehtna je vsebina prve božje zapovedi, tako, da je ta zapoved ne le po štetju prva, marveč tudi po svojem predmetu podlaga vsem drugim. Zahteva namreč 1.) tri božje čednosti in 2) pravo češčenje Boga in njegovih služabnikov.
1. Najprej zahteva prva božja zapoved to, kar že prosimo v očenašu: »Pridi k nam tvoje kraljestvo!« ko nujno želimo in prosimo, da bi Bog vladal v naših srcih z vero, upanjem in ljubeznijo. In blagor nam, če vladajo v kraljestvu našega srca te tri moči: vera, upanje in ljubezen; potem smo nepremagljivi, naj nas napadajo še tako hudi sovražniki!
a) Koliko vzgojilno moč ima sveta vera! Le ozrite se v prve čase krščanstva. Kako je sveta vera hipoma prenaredila jude in pagane, katerikoli so se
je oklenili s celim srcem: krivičniki in skopuhi so postali radodarni miloščinarji, sovražnik, morivci, ne-čistniki so se spremenili v čista in krotka jagnjeta. A isto moč ima še sedaj sv. vera vsepovsod, kjerkoli se ji srce ne zapira. Kar je Jezus večkrat rekel po čudežnem ozdravljenju: »Tvoja vera ti je pomagala", tako lahko rečemo vsakemu poštenjaku, kjerkoli ga vidimo, naj je že nedolžen ali pa spo-kornik: Tvoja vera ti je pomagala, da si mogel ostati tako dober in nedolžen v sredi zlobnega in izprijenega sveta; ali pa : tvoja vera ti je pomagala, da si se tako junaško spreobrnil in temeljito poboljšal. Nikar mi ne ugovarjaj, češ: saj so tudi med katoličani hudobni ljudje, saj morajo tudi katoličane zapirati v ječe in še katerega obsoditi celo na smrt. To je, žal. res; a ne zato. ker je bil katoličan, marveč zato. ker mu je ogenj sv. vere ugasnil v srcu; zato je hudobnež, ker mu vera ni mogla pomagati, ker se ni zmenil zanjo. Le ona vera. ki je vkoreninjena v srcu in je živa in delavna, pomaga, ne pa ona. ki je zapisana v krstni knjigi, v srcu je že tako pogašena, da>e.more nič več vplivati na življenje.
Zatorej, dragi vzgojitelj, neti. neti luč svete vere v srcu ljube mladine. Skrbno p< jasnuj od zorne mladosti neprenehoma dalje resnice sv. vere. Prepričuj se, kako se otroci učijo krščanskega nauka v šoli in kako pcslušijo besedo božjo v cerkvi ter izpopolnjuj , česar niso prav ali zadostno razumeli. Posebno pri bolj odrasli mladini skrbi, da vselej zvesto posluša pridigo in krščanski nauk v cerkvi. Preskrbi si tudi primernih knjig, v katerih se vzpodbudno razlagajo svete resnice.
Kar pa uč š svojega otroka, pridno uporabljaj in obračaj na njegovo življenje. 1 »ajaj mu navodil; kako naj obuja sveto vero. ali v srcu: iz lepote v naravi ga uči spoznavati lepoto, dobrot-ljivcst in modrost božjo; ob raznovrstnih d< godkih ga prepričuj, da \se vlada previdnost božja ter tudi nadloge in težave pošilja nam v prid; pogosto ga opozarjaj na pričujočnost božjo itd; ali pa tudi s primernimi molitvami: sicer obuja vero že s tem, če se lepo prekrižuje, moli pobožno očenas, apestoljsko vero, rožni venec itd; vendar naj se že zgodaj nauči v to svrho posebno molitvico (raiprej krajšo, potlej daljšo) kakor je n. pr. v »Mili zakladnici«, ali pa v »Ali znaš?a
Slednjič je sveta dolžnost krščanskega vzgojitelja, da pri gojencih varuje in čuva vero kot najdražji zaklad. Vera, se mi zdi, je v enakih nevarnostih kakor nedolžnost, posebno v sedanjih dneh. Torej naj se rabijo tudi enaki pomočki za ohranjenje svete vere, kakor za ohranjenje čistosti. Ti pomočki se dajo na kratko izraziti s Kristusovo besedo: » Č u j t e i n molite!« Nikdar ne puščaj
otrok v družbo brezbožnih, slabovernih ljudi, kateri imajo navado, govoriti zoper Boga, zoper svete reči. Nikdar ne trpi v svoji hiši protiverskih knjig in časnikov; zapirati take knjige pred otroki jo težavno, pa tudi večkrat neuspešno varstvo, ker pri otrokih močno odločuje zgled. Posebno pa se vera vtrjujo po molitvi in lepem življenju : redno torej opravljaj z otroci vsakdanje molitve in trudi se, da jih ohraniš v nedolžnosti, zakaj ne morem si misliti človeka, ki veliko in lepo moli ter živi v čistosti in nedolžnosti, da bi i i srca ne ljubil svoje vere! Nobena reč pa tako ne slabi sv. vere kakor slabo, posebno nečisto življenje.
b) Silno veliko \zgojilno moč ima tudi krščansko upanje. Le p mislite, koliko moč ima upanje že pri posvetnh podjetjih, zemeljskih naporih; saj bi v kratkem prenehalo vse delovanje, ko bi ljudje ne pričakovali od svojega dela kakega uspeha, dobička, ko bi ne imeli — upanja. Ako ima pa upanie že v svetnem delovanju toliko moč. kaj naj reč. m še le o krščanskem upanju, ki pričakuje plačilo neizmerno veliko, veselje neskončno dolgo! Saj v krščanskem upanju so zajemali svojo neupogljivo moč največji ]unaki sv. katoliške cerkve. Zato so sveti mučenci tako veselo hiteli na morišče, ker so za kratko trpljenje pričakovali večno, neizmerno vcBelje Sv. Arkadija, da imenujem izmed milijonov le cm ga — so neusmiljeno mučili: ude so mu polagoma od-sekavali in rezali. I lil je še živ in gledal svoje odsekane ude poleg sebe; a ves utolažen je vzkliknil »z Bogom, dragi moji udje, tamkaj se zopet vidimo !<■ Saj je tudi Jezus, največji pedagog (vzgojitelj), go-stokrat opominjal svoje učence k vztrajnosti s tem, da jih je opozarjal na veliko plačilo, katero jih čaka v nebesih.
Krščanski vzgojitelj, pridno oskrbljuj tudi prekrasno cvetko — sveto upanje v otroškem srcu. V sreči in veselju ga spominjaj na to, da največje zemeljsko veselje se niti primerjati ne da nebeškemu veselju; v žalesti in trpljenju ga tolaži s tem. da tako hitro mine vse zemeljsko trpljenje in da potlej zažari brezmejno veselje vsem pravičnim; kadar ga priganjaš k pridnosti in vztrajnosti, ne obetaj mu tolikanj časnega plačila, marveč stavi mu pred oči večno plačilo v nebesih. Katekizem pa pravi, da se krščanskega upanja še poeebno vadimo z molitvijo. Molitev bodi torej tudi vsakdanja otroška hrana v tvoji hiši. — Nauk o krščanskem upanju je treba tem bolj zatrjevati in ponavljati, ker se v sedanjem času tako zelo množi število onih, ki iščejo le na tem svetu plačila in sreče.
cy Največja vzgojilna moč pa prihaja iz trojnega studenca svete ljubezni do Boga, do bliž-njika, do samega sebe. Kar se je dosedaj zgodilo v
resnici velikanskega, ki je stalne vrednosti, ima tukaj svoj vir. Imenuj svetnika kateregakoli, pa se vprašaj : zakaj je bil tako blaga, dobra duša? zakaj je toliko deloval za Blavo božjo in v blagor človeštva? zakaj se je toliko trudil za lastno posvečenje? Odgovoriti boš moral: Lo zato, ker je nad vse ljubil lioga ter zavoljo Boga istinito ljubil svojega bližnjika in samega sebe.
In če me vprašaš, kaj ti je storiti, da bodo izvrstni tudi tvoji otroci? ti tudi ne vem dati boljšega odgovora: Izvrstno bodo, ako jih naučiš, da bedo v resnici ljubili Boga, zavoljo Bega črtili greh, ljubili pa čednost.
Torej, kar moč, pridno zajemaj tudi iz tega bogatega studenca in vnemaj egenj svete ljubezni v srcih svojih gojencev, oni ogenj, o katerem je rekel .lezus: »Glej, ogenj sem prišel prinest na svet, in kaj hočem drugega, kakor da gori !• — Ob vsaki ugodni priložnosti prepričuj otroka : kako n e i z-merno je Bog dober do nas! Kakor zlata nitka naj prepleta vse tvojo vzgojno učenje: Bog na- neskončno ljubi! Večkrat naštevaj svojemu otroku dobrote, katere je že prejel od lju-bega Boga in katere prejema dan na dan in katere so mu obljubljene v večnosti. I'o tej poti se mu bo vzbujala detinska hvaležnost in s hvaležnostjo ljubi 7.< n do Boga.
I>a, izmed vseh tvojih naukov bodi največkrat na vrsti: »Ljubimo Boga, ker nas je on poprej ljubil!" pa ne sumo z besedo, marveč v dejanju, izpolnjujoč njegovo sveto voljo.
Največ pa bo pomagalo, če bodo otroci gledali v tvojem zgledu kakor v ogledalu, da res ljubiš Boga, iz VM'ga srca in vseh močij.	(Konec prih.)
Tržne cene v Ljubljani.
od dnč 24. marca do dnfi 30. marca.
Goveje meso I. v. kg » » II. » >
> m.»»
Telečje meso . » 1'rasifije > »veže » » « prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . » Mast prafiičja . > Slanina sveža . > » prekajena »
Salo......
Jajce, jedno . , . Mleko, liter . , . Smetana liter Med . . Krompir . PiSčanec Golob Raca
Gos . •
kg
K	J	
1	30	PSenična m. 100 kg.
1	8	Koruzna » » »
	96	Ajdova » » »
1	32	Fižol, liter . . .
1	60	Grah, » . . • •
( 1 60		Leča, » . . . •
—	80	Kaša,.....
2 20		Ričet, » . . . •
2	20	Pšenica . 100 kg
1	36	Hi . . . » »
1	32	Ječmen . » »
1	40	Oves . . » »
1	32	Ajda . . » »
_	6	Proso, belo, » »
_	20	> navadno» »
_	80	Koruza . . , » »
_	80	Krompir . » »
_	b-'	Drva, trda, seženj
1	95	» mehka, »
	50	Seno, 100 kg . .
_	_	Slama, » » . •
-	-	Stelja. » » . .
K | b	
27	70
16	60
27	80
—	20
—	20
_	20
—	20
16l 60	
14 60	
14	60
14	40
18	40
16	80
14	—
13	—
5	20
8	—
5	—
4	40
4	40
	-
Loterijske	sredice.
Dunaj, 30. marca 58	73 47	15	54
Gradec, 30. marca 33	31 87	68	22
Line, 23 marca 14	58 G0	72	17
Trst, 23 marca 87	86 84	42	30
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 18. aprila 1901 zvečer. ,
t : t t : : t : : : : t t tj j t »
A. Sušnik, 329 2 1
Ljubljana, Zaloška cesta št. 75 Priporoča svojo zalogo
špecerijskega blaga
moke, žganja, železa, železnine, cementa, fraverz, kuhinjske posode,
kakor vse v to stroko spadajoče predmete.
Dobro in ceno.
311 £Pozor!£(3-3)
Šunke s kožo in brez kožo kilo 85 kr., brez kosti 90 kr.; suho meso in špeh 70 kr.; salame 80 kr. kg; kranjske klobase, veliko po 18 kr. ena, po poštt.em povzetji pošilja
Janko Ev. Sire v Kranju.
Takoj na prodaj je v
bližini mesta Kamnika, pojako nizki ceni in zelo ugodnimi pugoji, radi družinskih razmer, lepo, v ravnini stoječe aron-<1 mio	324 (2-2)
kmetijsko posestvo, t
Več o tem povo iz prijaznosti gospod Matija Jeraj,
posestnik in župan v Podgorju poleg Kamnika.
Za zasebnike in vsako obrt pripravna	308 3 — 1
hiša se proda
v škofji loki.
Pogoji izvedo se pri lastnici Mariji Dolinar ravnotam št. 83
fliša na prodaj
v dobrem stanu, 15 mernikov posetve, vse doma, i velikim vrtom, pripravno za vsako obrt, tudi prodajalno. Več pove Jofe KordeŽ, va< Moše p. Smodnik.
331 1-1
Za kleparski obrt se
sprejme takoj 319 (2—2)
učenec
v Škofjiloki pri
Ivan Kavčiču, kleparju.

* J*
Krasne novosti
za
pomladanske in letne -tr-tr* obleke
za ženske in možke, istotako volnene, moheraste, svilnate rute, pinte (šerpe), priporoča domača trgovina 328 5-1
Češnik & Milavec
Spitalske ulice, Ljubljana, — Lingerjeve ulice,
po naj nižji ceni«

Kwizdov korneuburški živino - redilni prašek
je dletetlčno sredstvo za konje govedi ln ovce.
Že 50 let se rabi v premnogih hlev/h. ako živali nočejo Jesti, če slabo prebav&Jo in za zboljianje ln na-množenje mleka pri kravah. Cena jedaa Škatla 1 1\ 40 h. pol Škatle 70 U. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in pro-76 8-7 dajaltiicah dišav. Glavna zaloga: II
Frane Jan. Kwizda,
c. kr. avstr.-ogr, kr. rumun. in knj. hulgar. dvorni založnik okrožni lekarnar v Kornenburgu pri Dunaja.
===== Plačujem najvišja cene.
Zmešane in rezane lase
k pujem in plačam na; višje cene, vedno bolje in vi»je, kakor kateri drugi kupsc. — Kupujem vsako kolikost od 2 kilo naprej. Za vsako pošiijatev odpoSljem takoj denar, da ga poši-Ijavec hrez vsacega zadržka takoj sprejme. 118 12—8 Opozarjam nabiralce lasnamo:oadreso
Aleksander (*jll<l. U^lj«"«. Kongresni trg it 3.
; Za rezane in zmešane lase.
Angleško skladišče oblek
v Ljubljani. Sv. Petra in Resljeva cesta.
ilo ceno!
X i kjer ceneje! gld. 8 do 10
~ Na debelo M\\M 1 MlO


Strapac-obleka za gospode
Moderna obleka » » . .	» II » 13
Kamgarn-obleka » » . .	» 13 » 16
Angleška obleka » » . .	» 14 » 20
Površnik iz sukna.....»9
Površnik iz chewiota,c'rn in rujav	» 13
Površnik fin. svitel.....« 14 ■> 16
Ulster, modni chewiot . . . .	» || » 14
Havelok, nepremočljiv ....	o 5 », 7 Dečja obleka, mornarska ...» 3
v »Angleškem skladišču oblek",
Ljubljana. Resljeva cesta 3
Največja izbera konfekcije za dame zadnje novosti.
332 1—1 z odličnim spoštovanjem
Oroslav Bernatovic,
Izdajatelj; dr. Evgen Larape.
Andr. Druškoviča naslednik
*«««* VAL. GOLOB
Mestni trg 10 Ljubljana Mestni trg 10
priporoma svojo veliko zalogo poljedelskega in kuhinjskega orodja tehtnioe pluge, k d s e, šta. jersko ielezo. kovanih in jeklenih lin in nepremoč-Ijive plahte sa vozove, mnogovrstno kovanje za stavbe, portland- m roman-oementa, itukador šine, traverze in sploh vse v to stroko s, adaj' predmete ceneje, kakor povsod drugje, pri pošteni m točni postrežbi.	305 20—:!,.
Velika izbera najrobnlh krlžev.
Otvoritev gostilne!
Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti. Ja sem otvoril gostilno V Grum-nlkovi hiši poleg lekarne Piccoll, Du najska cesta pod imenom
gostilna pri Jak. Beveu.
Postregel bodem p. n. gostom vedno s pristnim istrijanskim in dolenjskim vinom in svežim Puntigasmkim pivom kakortudi zokusnimi gorkimiin mrzlimi jedili po zmerni ceni, tako v gostilni, kakor tudi čez ulico.
Za mnngobrojen obisk sc priporoča
Jakob Bevec,
333 1-1
HftMilniJar.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno * * tinkturo
lekarnarja Piccoll
v Ujubljan 1
dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža
ffAfAt* ___
Razpošilja se proti povzetju v žkatljicah po n in N'1	več stekleničic.	3
kot želodec krepkujoče m tek vzbujajoče. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredslvo, posebno onim, ki trpe na navad lem telesnem
za-
prtju.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.
Tinka „Katoliška Tiskarna"