LETNIK 66> CENA 1,20 N DIN 120 DINi' \ « • sedežne smuči | modelarska svora | ekran za risanje in pisanje r TIM I za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazaio že nekaj časa nismo objavljali v rubriki za fo-toamaterje nobenih prispevkov. Tokrat si preberite zanimiv članek o tem, kako izdelamo foto-grafikp, fotografijo brez vmesnih tonov. SPRETNE ROKE Univerzalni namizni ekran za risanje in pisanje.......161 Sedežne smuči..................163 Mala modelarska svora — NAGRADNI IZDELEK.......167 Risalna deska v aktovki..................171 Za najmlajše: namizni kroket.............173 MODELARJI Model bagra...................174 Model Fiat 850 in Fiat 1100 R............ . 180 Pomorske bitke — fregata..............183 - FIZIKI Električno kladivce.................134 Magnetna ladjica.................185 FOTOGRAFI Posnetki zime — tokrat nekoliko drugače.........186 ELEKTROTEHNIKI Izberimo si radijski sprejemnik............18S IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Betatron uspešno zdravi rakasta obolenja.........190 Pionirsko radioamatersko tekmovanje v »lovu na lisico« .... 191 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Še je čas, da si izdelamo sedežne smuči 6 Letnik V Februar 1967 Izdajatelj Založniški zavod »Življenje In tehnika« — Revijo urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Dušan Kralj — Odgovorni urednik Drago Mehora — TIM izhaja desetkrat letno — Letna naročnina 12 N dinarjev (1200 starih dinarjev) — Revijo naročajte na naslov: TiM, Ljubljana, Lepi pot 6 (poštni predal 541 — X) — Tekoči račun 505-3-177 — Tisk ČP »Delo«, obrat Blasnikova tiskarna Poštnina plačana v gotovini. spretne roke univerzalni namizni ekran za risanje in pisanje Narejen je iz plitve lesene škatle, v kateri je mehanizem, ki premika pisalo in iz steklenega pokrova, po katerem pišemo. V našem primeru je stekleni pokrov ekran, po katerem pišemo z notranje strani s pisalom, tako da s površine steklenega ekrana s konico pisala odstranjujemo suho zlato ali srebrno bronzo. V škatlo, ki mora biti tesno zaprta, vsujemo zavitek bronze in škatlo stresemo. Bronza se enakomerno oprime notranje površine stekla, med pisanjem pa jo s konico pisala odstranjujemo v obliki risbe ali napisa. Da se bronza lepše porazdeli po steklu, damo v škatlo nekaj riževih zrn. Porisani ekran z rokami močno potresemo, da bronza ponovno pokrije vso površino in ekran je pripravljen za ponovno risanje ali pisanje. Če bronza slabo prekriva steklo, obrnemo škatlo s steklom navzdol. Steklo na zunanji strani večkrat obrišemo z volneno krpo, da ga naelektrimo in bronza se močneje oprime stekla. Pisalo premikamo v zaželeni smeri s pomočjo dveh gumbov, ki ju vrtimo v levo in desno. Levi gumb riše vzdolžne črte, desni gumb pa prečne. Z istočasnim vrtenjem obeh gumbov pa dobimo še poševne smeri v levo ali v desno. Ravne so samo vodoravne in navpične črte, poševne črte so sprva še krive in vijugave. Z enakomernim vrtenjem in z različno hitrostjo vrtenja obeh gumbov bomo kmalu z malo več vafe in potrpljenja dosegli čiste črte v vseh smereh. Ta namizni ekran za risanje in pisanje je odlična igrača, ki nudi veliko zabave. Za šalo jo ponudimo prijatelju, ki nas obišče, naj nariše npr. hišo in videli boste njegovo spretnost in iznajdljivost. S tem ekranom se tudi vadimo in urimo v koordiniranju gibov rok; ni namreč lahko vrteti gumbe z vsako roko v drugo smer, povrhu pa še z različno hitrostjo. Vemo pa, da vaja naredi mojstra, zato bomo vadili in se pri tem prijetno zabavali. Na skici 1 vidimo zunanjo podobo ekrana, katerega namen sedaj že poznamo. Skica 2 kaže kako je ekran sestavljen in kakšne so njegove mere. Najprej spozjnajmo mehanizem, ki premika pisalo, o škatli kasneje. V vsakem vogalu imamo po dve enojni ali dvojni jermenici. Med vrvicami, ki potekajo preko teh jermenic sta napeti obe prečki, na katerih je nameščeno pisalo. Jermenice in preko njih napete vrvice potekajo v štirih horizontih (plasteh), ki so od spodaj navzgor označene z a, b, c, d, poleg tega pa še s spredaj — zadaj. Spredaj je tista stran, kjer sta gumba za premikanje pisala. Leva sprednja in spodnja jermenica je pritrjena na os trdno z vijakom. Desna sprednja in zgornja jermenica je prav tako pritrjena na os z vijakom. Vse druge jermenice so prosto vrtljive. To vidimo na skici 3. Skica 4 kaže, kako so nameščene jermenice in vrvice v posameznih plasteh — horizontih. Spodnja — prva plast A omogoča s prekrižano vrvico vzporedno pomikanje prečke s pisalom v plasti B. Tretja plast C ima med obe vzporedni vrvici vpeto drugo prečko s pisalom. Zgornja plast D omogoča pomikanje prečke v plast C. Med jermenice med b in C vstavimo 1 mm debelo podložko. Skica 5 kaže višino škatle z vsemi potrebnimi merami in presek skozi sprednje leve jermenice ter oblike, velikost in mere enojne in dvojne jermenice. Če imate v delavnici lesno stružnico, izstružite jermenice sami iz plastične mase ali primernega tršega lesa (javor, hruška, trdoleska). Jermenice pa lahko tudi kupite, njim primerno pa morate potem spremeniti posamezne mere. Os za jermenice naredite iz 4 mm debele varilne žice ali iz primernega žeblja. Gumb za vrtenje jermenic, oziroma za pomikanje pisala naredimo iz plastičnega pokrovčka kake večje tube, ali pa ga naredimo sami na stružnici. Gumb naj ima obliko prisekanega stožca, mere prepuščam vam. Manjši gumb je priklad-nejši. Škatlo naredimo iz delov, ki jih kažeta skici 6 in 7. Dno je iz 6 mm debele vezane plošče velikosti 200 X 300 mm. Pokrov je iz treh okvirov in vloženega 3mm debelega kosa stekla velikosti 140 X 240 mm. Dva okvira za pokrov izrežemo iz 4 mm debele vezane plošče, vmesni okvir « , <5 I 7 Skica 1, 2 V A IS N \ S / 6 5 ay 5 I, 5, . ,5,, 5 Vv a/n AJ/S y 3/ 4 3. * Skica 5 m ZADA7 m 3 s: TTT 31. SPREDA? SKfCA 3 pa iz 3 mm debele vezane plošče ali enako debele lepenke. Ta vmesni okvir služi za pritrdtev stekla. Vse štiri luknje za osi jerme-nice izvrtamo hkrati skozi pokrov in dno ,da se ujemajo. Stene škatle naredimo iz trdega lesa debeline 8 mm in višine 31 mm. Okvir za stene škatle lahko naredimo po skici 2 in upoštevamo mere na skici 7, škatla pa bo bolj trdna, če robove spojimo z roglji. V tem primeru moramo krajšo stranico povečati od 184 na 200 mm. Najprej sestavimo škatlo brez pokrova in jo znotraj prelakl-ramo s prozornim nitrolakom. Pokrov s steklenim ekranom sestavimo posebej. Steklo zatesnimo v pokrov z lakom, da se nam ne bo bronza razsipavala. Tudi sestavljeni pokrov prelaki-ramo s prozornim nitrolakom, pazimo pa, da bo ostalo steklo čisto . Skica 8 kaže način izdelave prečk za pritrditev pisala. Prečki sta narejeni iz 2 mm debele in povsem ravne jeklene žice. Lahko uporabimo tudi medeno ali železno 2 mm debelo varilno žico. Obe dolžini prečk prilagodimo razmakoma med obema vzporedno potekajočima vrvicama v plasteh b in C ter velikosti objemke, s katero pritrdimo prečko na vrvici. Objemke naredimo iz tanjše bele pločevine (od kon-serv) ali iz medenih priključkov izrabljene ploščate baterije. Prečke prilotamo na objemke. Rabimo 4 objemke. Skica 9 kaže pisalo. Naredimo ga iz 20 mm dolgega okroglega kosa trdega polivinila s premerom 10 mm ali iz kake druge plastične mase. Lahko je tudi iz trdega lesa. Skozi pisalo izvrtamo dve druga na drugo pravokotno stoječi luknji s premerom 2 mm, oziroma istega premera, kot je premer prečk. Medsebojni razmak izvrtin določimo po skici, če pa smo jermenice kupili in imajo drugačne mere, določimo razmak med izvrtinama po raz- c; ( ) O o B o f' \ KJ O SKICA k 30Ö TKDIIES 6 mm J^l TRDI LES S mm m SKICA 7 MZ » 1 1 J D T C5 CSI s. \J 10 SKICA 8 3KICA 9 VEZ.pl. 6mm t /tos i£ VEl.PL.hmm Z kosa 220 UO 50 YEZ.PL.Smm i kos 2U0 iO STEKLO Smm ŽM Preden zapremo škatlo, na-mažemo vse vrvice s kolofonijo, da ne bodo drsele preko jer-menic, nasujemo bronze, dodamo nekaj zrn riža, namažemo zgornji rob škatle z lakom in škatlo zapremo ter pritrdimo pokrov z lesnimi vijaki. Nazadnje nataknemo še oba gumba in ju pritrdimo z vijakoma. Naša risalna priprava je gotova. Pri sestavljanju mislimo na to, da bomo morali škatlo zaradi popravila kdaj razdreti. Premikanje pisala s pomočjo jermenic je samo eden od možnih načinov. Če imate v šoli kovinsko paralelno stružnico, si oglejte mehanizem suporta. Videli boste drugačen način pomikanja v vse smeri v ravnini. Sami poskusite poiskati še kak boljši in enostavnejši mehanizem in nam sporočite, kako vam je uspelo. Če bo dobro, bomo objavili v TIM-u. Teodor Kreuzer sedežne smučI SKICA 6 maku med obema vrvicama, na katere so pritrjene prečke. Pisalo mora gladko teči po prečkah in se ne sme nikjer zatikati. Če se pisalo zatika, povečamo izvrtini ali pa izravnamo prečko. Konico pisala naredimo iz medenega vijaka M 2, ki ga obrusimo v topo konico. Vijak privijemo v izvrtino s premerom 1,5 mm, ki jo izvrtamo na zgornjem koncu pisala. Z vijakom uravnamo višino konice pisala, da se ta ravno prav dotika stekla. To ugotovimo s poskusom, še preden dokončno pritrdimo na škatlo okvir z ekranom. Sneg — vir zimskih radosti, vzbuja zlasti v mladih v tem času želje po zimskem športu. Med mnogimi pripomočki, ki se uporabljajo za gojenje zimskega športa so se v zadnjem času pojavile tudi neke vrste sedežne smuči, kakršne si bodo spretne roke lahko izdelale same. V ta namen predlagamo naslednjo skico, podatke in navodila: Material za prednji (krmilni) del smuči je nekoliko dražji, pa tudi izdelava je nekoliko bolj zahtevna, za to bo treba skrbnejše pristopiti k delu. Za krmilni okvir (B), drog krmila (C), krmilna tulca (B), krmilni nosilec (E) in pritrdilni objemki (G) bo najboljše, če uporabite Izdelke iz kovnega jekla. Smuči morajo biti solidno sestavljene, morda bo treba končno spojitev krmilnega ogrodja celo zaupati varilcu. Posebno moramo poudariti, da mora biti spodnji del krmilnega droga, ki je pritrjen med kotna objemka montiran na osi ali ležaju tako, da dopušča možnost vertikalnega gibanja krmilne smučke v omejenem obsegu, tj. 30' naprej in 30° nazaj. To je potrebno zaradi lažjega prilagajanja valovitosti KOSOVNI SEZNAM oznaka naziv koli- mere v mm delov čina dolžina širina debelina A sedež 1 660 254 20 B krmilni okvir 1 1600 — 0 10 C krmilni drog 1 700 — 0 20 D krmilna tulca 1 100 — 0 24 E krmilni nosilec 1 300 50 4,5—5 F krmilna smučka 1 304 50 4,5 G pritrdilna kotna objemka 2 100 25 X 25 2,5 H glavna (zadnja) smučka 1 460—500 50 4,5 1 nosilec sedeža 1 524 25 4,5 J kotni podpornik 1 240 25 X 25 2,5 terena. Krmilni drog je vpet v krmilni nosilec tako, da je nad njim in pod njim po en cevni tulec. Oba sta učvrščena z za-tičem 0 4—5 mm, za kar naj služita vijaka z okroglima glavama in ustreznima maticama. Vijaki z maticami naj bodo tudi na mestih, kjer bo pritrjen sedež na krmilni nosilec. Nosilec sedeža, ki je pritrjen na glavno (zadnjo) smučko, naj bo s primernim nagibom prilagojen višini krmilnega nosilca. Za pritrditev sedeža na nosilec, kakor tudi nosilca na glavno smučko, uporabite kratke toda močne lesne vijake. Ker sedežni del nima nikakega vzmetenja in bo zaradi tega poskakovanje po valovitem smučišču morda nekoliko neprijetno, predlagamo da sedež oblazinite. Za oblazinjenje uporabite žimo, lesno volno ali pa kos penaste mase, kar prekrijete z usnjem ali zelo močnim gostim blagom. Polivinil ni primeren, ker postane na mrazu trd, rad poka in se lomi. Kovinske dele premažite zaradi preprečevanja rjavenja s kovinskim zaščitnim lakom. Ostalo vzdrževanje naj bo tako, kot je že v navadi za nego smuči. Pri uporabi v vožnji zaviramo z nogami. Želimo vam veliko uspeha pri delu ter športnega užitka in razvedrila pri uporabi. Mi-ra timov mali oglas Kupim kondenzator 2 X 3 pF. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Jože Urankar — Bašelj 4, p. Preddvor nad Kranjem. mala modelarska svora Svore ali stiskalniki so pripomočki za stisnjenje zlepljenih delov. Poznamo mizarske in druge svore iz lesa ali iz železa različnih oblik in velikosti. Pripravne in zelo močne so kovinske svore, ki jih lahko kupite v trgovini. To so močne jeklene čeljusti z vijakom. Te svore so nagradni izdelek 48 #8 IM iti #3/ 35 10 80 ifl IIx in i| ! ^ ili II h 1 i! 1 1 i 1 1 s' 15 - n 80 J0__ lo m t 25 I 10 60 8 25 5 5 35 15 m h"" ■■ t. 9 ro8ica varilna 2ica F« <3X30 e vijak poljek10 Fe #6X35 7 lesni vijak medenina "t- 25X10 6 podložna ploS75a sp. CeljusH medenina,železo 15X60X1 5 spodnja CeljusT bukov les ! 15xi5x 80 4 zaTiS varilna 2ica Fe ^3x15 1 3 podloZna plosea zg.Celjusfi vezana plogga 115x25x2 2 zgornja KeljusT bukov les i 15x15x60 1 drog aluminij, cev <8x180 poz. predmet material Imei r e i^inii. mer ilo SVO R A risa 1 šalamon A. 8.27.02 datum 18.12.1966 pregledal precej težke in tudi drage. Pri naših drobnih izdelkih cesto potrebujemo majhne in lahke svore, s katerimi lahko hitro stisnemo majhne sestavne dele izdelka, za kar ni potrebna večja sila. Izdelava takšne svore ni prav nič težka in tudi ne draga. Poizkusimo jo Izdelati. Za drog (1), ki nosi čeljusti, uporabimo 8 mm debelo aluminijasto cev. Oba konca cevi zgladimo s pilo, po možnosti tudi poliramo. Luknjico v gornjem delu cevi izvrtamo šele pri montaži. Čeljusti (2, 5) izdelamo iz trdega lesa (bukev, hrast) kvadratnega preseka 15 mm. Obe čeljusti obdelamo po načrtu in lepo zgladimo z raskavcem. (Ako želite, lahko čeljusti pozneje tudi obarvate ali lakirate, vendar to ni nujno.) V obe čeljusti (zvrtamo luknji za cev premera 8 mm. V spodnjo čeljust (5) izvrtamo v oddaljenosti 15 mm od konca luknjico 0 5 mrn, nato pa vrežemo vanjo navoj M 6. Na zgornjo čeljust (2) prilepimo kos vezane plošče (3). Ko se posuši, tudi gornjo čeljust površinsko obdelamo. Gornjo čeljust pritrdimo na drog (cev) z zatičem (4), ki smo ga izdelali iz varilne žice. Luknjico za zatič vrtamo potem, ko smo čeljust nataknili na drog, skozi les in hkrati skozi cev. Na spodnjo čeljust privijemo z lesnim vijakom pločevinasto podložno ploščico. Vijak z navojem M 6 iz lesa izdelajte po načrtu (8). Ako nimate :možnosti za rezanje navojev, kupite matični vijak s še-sterokotno matico. Vijak skrajšajte na primerno dolžino, matico pa čvrsto vdelajte v čeljust. Vijak na koncu prevrtajte s svedrom 0 3 za ročico vijaka (9), ki jo izdelate iz varilne žice. Žico v sredini malo potol-cite (sploščite, da jo boste lahko trdno zabili v luknjo vijaka, da vam ročica ne bi izpadla. 1 1 -5 1 "'s. M 1 i|! \ t 1 \ \ lili. Sedaj sestavite vse dele, kot kaže načrt. Spodnja čeljust drsi po drogu gor in dol. Pri uporabi premaknite spodnjo čeljust k predmetu, ki ga želite stisniti, nato pa z vijakom pritisnite še podložno ploščico k predmetu. Deli, ki ste jih zlepili bodo s to svoro dovolj stisnjeni, da se bodo lahko dobro sprijeli. Pri pouku v 6. razredu lahko učenci izdelajo več takšnih svor. Pri tem se bodo urili v obdelovanju lesa, vrtanju lukenj, rezanju navojev in žaganju kovine. Šalamon Arpad lO 9 «n g 20 3 mati Sni vijik medenina M4 X 15 2 2 ravnilo les - penpex 443X310X4 1 1 osnovna ploSCa lesonit 240X310X4 1 P02. 1 preamet materiol mere kom. M risal 5.18.01 RISALNA DESKA datunn 22.12. 60 risalna deska v aktovki Kot pove naslov, gre za majhno risalno deško, ki nam bo neštetokrat služila za izdelavo manjših tehničnih risb, saj je lažja in priročnejša od velikih risalnih desk, ki so tudi dokaj drage. Naša deska tudi ne potrebuje nikakršnega priložnega ravnila, namesto tega imamo kar na deski z dvema vijakoma pritrjeno lepo obdelano letev ali pa kar navadno leseno ravnilo, ki mora biti po dolžini enako daljši stranici deske. Takšna risalna deska ne stane več kot 5 Ndin in jo vsakdo lahko sam izdela. Na marsikateri šoli bi lahko učenci 5. razreda skupinsko Izdelali tudi večje število takšnih desk, ki bi jih v vseh višjih razredih uporabljali pri tehniškem risanju in bi bile čisto poceni. Za risalno podlogo vzamemo lesonitno ploščo 240 X 310 mm (seveda je lahko tudi večja), v katero izvrtamo dve luknji za pritrditev ravnila in risalnega lista. Enaki luknji izvrtamo tudi v ravnilo in sicer na takih točkah, da bo ravnilo ležalo na le-sonitni plošči točno do njenega roba. Z obema matičnima vijakoma (z glavama) M 4 stisnemo ravnilo k osnovni plošči in s tem je risalna deska izgotov-Ijena. Za risalni list uporabimo bank-post papir 100 g formata A4, ki ga prodajajo kot boljši risalni papir. (Seveda lahko primerno prirežemo tudi šelershamer papir ali kak drug dober, gladek risalni list). Z luknjačem vsekamo v papir na levem robu dve luknjici, položimo papir z luknjicami na oba vijaka, poveznemo čezenj ravnilo in privijemo matici. (Morda niti ne bo potrebno luknjanje papirja, ker bo že samo ravnilo dovolj čvrsto držalo papir na deski.) Med delom premikamo ob ravnilu kot vodilu trikotnik in bomo lahko zanesljivo risali vodoravne in vzporedne črte. S premikanjem drugega trikotnika ob prvem, bomo dobili pravilne navpične črte pa tudi nekatere kote. Priporočamo uporabo plastičnih trikotnikov, ki imajo po navadi bolj zanesljive prave kote kot leseni. Na tej risalni deski lahko rišete tudi na tehnični paus papir, vendar morate podložiti kak boljši gladek risalni list ali gladek karton. Prihodnjič vam bomo prikazali izdelavo univerzalnega trikotnika za risanje različnih kotov in še za drugo rabo. Arpad Šalamon univerzalni ključ za privijanje in odvijanje vijakov Po priloženi skici izdelajte univerzalni ključ za privijanje in odvijanje manjših vijakov in matic, ki so na odprtih mestih. Rabimo manjši kos 2 mm debele železne pločevine. Najboljša je trda, hladno valjana pločevina. Rabimo še štiri železne kovice 0 2 mm in dolge 8 mm, ali pa štiri 3 mm vijake z maticami. Iz načrta točno prerišite vse sestavne dele na pločevino. Za risanje uporabite jekleno zarisano iglo, ki jo tudi sami naredite iz ogrodja starega dežnika. Dele a, C in d naredite po en kos, del b dva kosa. Točno označite vsa mesta za izvrtine. Najprej jih zarišite, potem pa še zatočkajte s točkalom. Dele iz-sekajte s ploščatim sekačem na železni plošči. Če imate v šolski delavnici namizne vzvodne škarje, izrežite dele z njimi. V primežu dele opilite s pilo, da izravnate robove, nato pa še izvrtajte vse luknje s spiralnim svedrom. Za kovice zadošča debelina 2 mm, vijaki pa morajo imeti debelino 3 mm. Premer izvrtine mora biti enak debelini vijakov. Najprej sestavite dele b, C in d. Dela b morata biti vsak na eni strani delov c in d. Sestavljene dele nato zakovi-čite ali privijte z vijakoma na del a. Vsi spoji morajo biti gibljivi, zato jih ne smete pretrdno zakovičiti ali priviti. Čeljusti ključa se odpirajo na osnovi pa-ralelograma. Za odvijanje vijakov in matic postavite ključ na eno stran, za privijanje pa ga obrnite na drugo stran. Katera stran je za privijanje in katera za odvijanje, boste ugotovili sami. Tedi Kreuzer glej sliko na naslednji strani ► za najmlajše namizni kroket v starih časih je biia ta igra zelo priljubljena. Igrali so jo na vrtu v travi. V pomanjšani obliki s preprostimi sredstvi pa jo prav lahko igramo tudi doma na mizi. Bistvo kroketa je v tem, da je treba spraviti določeno število kroglic s pomočjo udarcev s kladivom skozi postavljena vratca po določeni poti k določenemu cilju. Za naše potrebe si naredimo vse potrebno sami. Kot kroglice nam služijo frnikole. Izdelamo najprej vratca! Treba je 10 vratc. Naredimo jih tako, da primerno dolg kos debelejše žice podkvasto zaokrožimo in oba konca pritrdimo v dveh tulcih za sukanec. Višina tako nastahh vratc naj znaša 6 do 8 cm. Če imaš tulcev premalo, lahko tudi enega čez sredo prežagaš in vtakneš oba konca žice v po eno polovico tulca. Treba je torej 20 ali 10 tulcev. Dva stebrička, ki prideta na vsak konec igrišča, naredimo tako, da nalepimo dva tulca za sukanec drugega na drugega In vtaknemo vanje — če hočemo — šibico z zastavico ali napisom »Stoj«. Vsak igralec naj bi imel tudi svoje kladivo. Igralcev je 2 do 8. Kladivo narediš prav tako iz tulca za sukanec, ki vanj zavrtaš primerno veliko luknjo in zasadiš vanjo kakih 15 cm dolgo paličico. Kroglice (frnikole) naj bodo različne barve in enake velikosti. Kroglic naj bo toliko, kolikor je igralcev, biti pa jih mora vedno sodo število (2, 4, 6, 8). Kot igrišče prav dobro služi prav velik pokrov od škatle, ki ga posujemo s čednim peskom za čiščenje posode ali pa prelepimo s hrapavim papirjem, kakršnega uporabljamo za opremljanje izložb in ga dobiš v vsaki papirnici. Gladko igrišče namreč ni priporočljivo, ker se frnikole prerade kotalijo. Zadošča pa tudi s prtom pregrnjena mi- za, da le v prtu ni vlikanih gub; prt naj bo samo gladko zlikan. Na tako pripravljeno igrišče razpostavimo oba stebrička in vseh 10 vratc, kakor kaže slika. Pravila igre so tale : Igralci se razdele v dve skupini. Če sta samo dva igralca, igrata seveda vsak zase. Dva igralca igrata lahko samo z dvema kroglicama, lahko pa tudi z osmimi. Vsak jih ima polovico. Kakor rečeno pa mora biti_^ kroglic vedno sodo število. Če so denimo trije igralci in igrajo s štirimi kroglicami, tvorita dva igralca z dvema kroglicama eno skupino, tretji igralec pa mora igrati sam z dvema kroglicama. Vsak igralec si mora zapomniti O a ? 9 (D 0 A o o o (bid) D D D 9 9? d) © © B B B O o o 6 o a barvo svoje kroglice (svojih krogli.-). Kroglice je treba ob začetku igre postaviti v vrsto ob začetnem stebričku (a), ki je hkrati cilj. Izhodišče je med začetnim stebričkom in prvimi vratci. Z udarci s kladivom jo je treba spraviti skozi oboja začetna vratca (A), skozi trojna vratca (B), skozi obojna nasprotna vratca (C) in skozi trojna vratca na levi (D) nazaj k začetnem stebričku, ki je tako tudi cilj. Te poti seveda nobena kroglica ne opravi naenkrat. Praviloma dobi vsaka kroglica po vrsti in Izmenoma po en udarec s kladivom. Kroglica, ki se ob vrnitvi k cilju dotakne stebrička, ki predstavlja cilj, je »mrtva« in se izloči iz igre. Kroglica, ki pride skozi vratca, ima pravico do nadaljnjega udarca. Če pri tem namenoma zadene drugo kroglico, ima pravico do nadaljnjih dveh udarcev. Ta dva udarca se lahko porabita bodisi v pomoč kroglicam lastne skupine ali pa v škodo kroglicam nasprotne skupine. Le-to se zgodi s tako imenovanim »krokiranjem« (franc, croquer = hrustati, kaj trdega gristi); lastno kroglico namreč postaviš tik nasprotne kroglice ali svoje stranke, pritisneš nato prst na lastno kroglico, udariš po lastni kroglici krepko s kladivcem in spraviš s tem ono kroglico naprej : če gre za kroglico lastne stranke, jo poskusiš spraviti z udarcem skozi kaka vratca in jo tako približati cilju, če pa gre za kroglico nasprotne stranke, jo skušaš zbi-ti na čim neugodnejše mesto in v kraj od njene poti. S tem si opravil prvi udarec: drugi udarec: pa porabiš za to, da spraviš lastno kroglico naprej. Če nobe-je naslednja krogica na vrsti, nega prostega udarca nimaš več. Tista stranka, ki prva spravi vse kroglice k začetnemu stebričku, to je k cilju, je igro dobila. Prirejeno po Kuret »Veselja dom« modelarji model bagra Za kopanje in nakladanje zemlje pri večjih zemeljskih delih uporabljamo bagre. To so motorna vozila na kolesih ali gosenicah, ki imajo veliko zajemalko, s katero kopljejo zemljo. Danes objavljamo načrt takega vozila. Načrt je narisan v merilu 1:1 in lahko vse dele bagra prerišemo direktno na material. Izdelava ni težka in je model primeren za izdelavo pri tehničnem pouku v 6. in 7. razredu osnovnih šol. Vsi deli so označeni s številkami, ki nam v kosovnem seznamu pokažejo število delov, vrsto materiala in dimenzije. V prihodnji številki revije TIM bomo objavili spodnji del bagra z gosenicami namesto koles. Ta model bagra bo primeren za zahtevnejše in spretnejše modelarje. Ves potreben material se dobi pri »Mladem tehniku« in modelarja ne bo finančno preobremenil. Potrebujemo sledeč material : vezana plošča 3 mm debeline smrekova letvica 2X2 mm varilna žica 0 2 mm kolesa 0 34 mm izdelek »Me- hanotehnike« vijak M 3 X 25 mm z matico belo lepilo nitrolak, rdeč ali rumen jermenice izdelek »Mehano-tehnike« Za obdelavo materiala potrebujemo : risalni pribor indigo papir rezljačo s priborom rašpo grobo in fino pilo grob in fn raskavec spajkalnik s priborom vrtalni strOj svedra 0 2 in 3 mm klešče kladivo čopič posodica za lak. Irdelava. Najprej si točno oglejmo načrt in preberimo navodilo za izdelavo In kosovni seznam. Nato pričnimo s preri-savanjem delov modela na material. Pri tem moramo biti zelo natančni, saj bi nam vsak odstop od načrta pokvaril celotni izdelek. Vse dele moramo izža-gati točno ob črti in izvrtati vse luknje na označenih mestih. Le tako izdelan model nam bo v zadovoljstvo. Začnemo z izdelavo ploščadi 1 in na označenem mestu izvrtamo luknjo z 3 mm svedrom. Nato ploščad izžaga-mo in robove obdelamo z raskav-cem, da bodo ravni. Sledi izdelava stranic 2 in 3. Obe stranici izdelamo v dveh kosih, ki sta popolnoma enaka. V stranici 2 izvrtamo po tri luknje z 2 mm svedrom. Od kosa varilne žice 0 2 mm, ki smo jo kupili pri »Metalki«, izdelamo tri osi 5. Stranici 3 prilepimo z belim lepilom, ki ga v trgovini dobimo pod imenom Jubinol, Mekol ali Kol III, na ploščad. Prilepimo še stranici 2. Ko se je lepilo posušilo, vtaknemo osi v luknje v stranicah in na proste konce osi KOSOVNI SEZNAM 1 ploščad 2 stranica 3 stranica 4 ležaj 5 os 6 kolo 7 vijak 8 dno 9 stranica 10 prednji del 11 prednji del 12 zadnj del 13 vitel 14 streha 15 ročica 16 opora 17 os 18 ročica 19 opora 20 os 21 stranica 22 dno 23 stranica 24 pokrov 25 opora 26 jermenice 27 vrvica vezani vezani vezani vezani varilna izdelek jeklo vezani vezani vezani vezani vezani varilna vezani vezani vezani varilna vezani vezani varilna vezani vezani vezani vezani vezani izdelek les les les les žica »Mehanotehnike« 3 X 80 X 140 mm 3 X 25 X 140 mm 3 X 25 X 74 mm 0 100 X 3 mm 0 2 X 110 mm 0 34 mm M 3 X 25 mm les les les les les žica les les les žica les les žica les les les les les »Mehanotehnil« X 74 X 110 mm X 80 X 125 mm X 37 X 74 mm X 58 X 74 mm X 74 X 74 mm 2 X 130 mm X 73 X 74 mm X 20 X 214 mm X 20 X 70 mm I 2 X 85 mm X 20 X 214 mm X 20 X 60 mm ) 2 X 74 mm X 50 X 58 mm X 50 X 67 mm X 50 X 58 mm X 35 X 50 mm X 28 X 37 mm kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom kom 4 kom 3 kom kom kom kom kom kom kom 2 1 1 1 2 4 Vrvico napeljemo preko jermenic, ki smo jih nataknili na osi vrhu ročic nataknemo kolesa. Iz vezane plošče izdelamo dva ležaja 4 in ju lepo obdelamo. V sredino izvrtamo luknjo s 3 mm svedrom. En ležaj prilepimo na ploščad 1 tako, da namažemo ležaj z lepilom in ga privijemo k ploščadi, skozi luknje, ki smo jih izvrtali. Začasno privijemo vijak 7, ki nam pritrdi ležaj k ploščadi. Spodnji del vozila je gotov. Lahko ga prebarvamo z nitrolakom, vendar ne smemo prebarvati le-žajne ploskve. Sledi izdelava kabine. Najprej izdelamo dno 8. Vanj izvrtamo luknjo, ki služi za pritrditev ležaja. Izdelamo dve stranici kabine 9 in izvrtamo vanje luknje z 2 mm svedrom za vitla. Izdelamo prednji del 10 in 11 ter zadnjo stranico 12. Vse to zlepimo, kot je razvidno iz načrta. Na dno prilepimo drugi del ležaja 4. Sedaj lahko kabino obarvamo z nitrolakom. Tako izdelano kabino privijemo z vijakom 7 k spodnjemu delu vozila. Matico privijemo le toliko, da se kabina lepo vrti okoli vijaka. Nato matico utrdimo s protimatico, lahko pa jo samo prispajkamo s spajkalnikom. Izdelamo dva vitla iz varilne žice. Na načrtu sta označena s 13. Izdelamo še streho 14, h kateri z notranje strani prilepimo letvici 2X2 mm, ki nam služita za utrditev strehe v svojo lego. Sledi izdelava ročic bagra. Iz vezanega lesa izdelamo dve ro- čici 15, v kateri zvrtamo vse označene luknje z 2 mm svedrom. Izdelamo štiri opore 16 ter celotno ročico zlepimo. Roči-varilne žice izdelamo osi 17, ki CO pobarvamo z nitrolakom. Iz služijo za ležaje ročicam in kolesom. Ročico pritrdimo h kabini z osjo 17 tako, da se prosto giblje. Sledi izdelava druge ročice. Drugo ročico izdelamo podobno kot prvo. Najprej izdelamo stranici ročice 18, nato štiri opore 19 in vse skupaj zlepimo z belim lepilom. Nato ročico prebarvamo. Izdelamo osi 20 iz varilne žice. Tako izdelano ročico vstavimo v sredino prve ročice, kot kaže načrt. \ t T / Izdelati moramo še zajemalko, ki je sestavljena iz dveh delov. Najprej izžagamo dno 22, obe stranici 21 in stranico 23. To zlepimo po načrtu. Paziti moramo, da bo zlepljeno pravilno in natančno, sicer zajemalka ne bo funkcionirala. Izdelamo še pokrov zajemalke 24 in dve opori 25. Opori prilepimo k pokrovu. Nato vsak del zajemalke prebarvamo. Zajemalko pritrdimo k ročici s pomočjo osi 20, tako kot se vidi na načrtu. Bager je v glavnem končan. Da bo deloval, moramo še vse ročice povezati z vrvico k vitlom. Vrvico napeljemo tako, kot kaže načrt. En konec vrvice pritrdimo h kabini, drugega pa na vitel. Za jermenice uporabimo jermenice izdelek Mehanotehni-ke. Ako jih nimamo, lahko uporabimo kolesa modelov avtomobilov, s katerih smo sneli gume. Model je s tem izgotovljen. Obilo zabave pri delu ! Peter Burkeljc model FIAT 850 In 1100 R Zavodi Crvena zastava so presenetili naš trg z dvema novima osebnima avtomobilima in sicer s Fiatom 850 in 1100 R. Oba avtomobila sta novorojenčka v družini Fiat, katere središče je v Italiji. Manjši, Fiat 850, je starejši brat »Fička«, katerega pa prekaša ne samo po moči, temveč tudi po lepši, elegantnejši obliki. Tudi pri tem avtomobilu je motor zadaj, in sicer štiri- taktni, štirivaljni Ottov motor, ki razvija s svojimi 843 cm® prostornine moč do 40 KS. Ima štiri hitrosti in en hod nazaj. V rezervoar lahko nalijemo do 30 litrov bencina, s katerim lahko prevozimo do 400 km dolgo pot. Največja možna hitrost pa je 120 km/h. Električna instalacija je pod napetostjo 12 V. Preglejmo še tehnične podatke za FIAT 1100 R. Tudi ta ima lepšo in elegantnejšo obliko od svojega predhodnika Fiata 1100. Motor ima prostornino 1089 cm^, je štiritaktni, štirivaljni Ottov motor z močjo 53 KS. Karoserija je samonosna. Doseže hitrost do 130 km/h. Električna instalacija je pod napetostjo 12 V. Oba modela si lahko izdelamo po priloženih načrtih. Vse dele izrežemo (lahko povečamo načrt), robove zgladimo, da bodo vsi pravokotni in jih sestavimo po določenih številkah na delih. Pri sestavljanju si pomagamo z žebljički, gumicami in ščipalka- mi. Vse stične robove dobro zalepimo in pustimo, da se dobro posuše. Nato zrašpamo okrogli-ne, kitamo, očistimo s steklenim papirjem in barvamo. Po istem postopku sestavimo tudi 1100 R. Kdor ima denar, laiiko kupi elektromotorček z reduktorjem ter ga vgradi v model. Kako? Poskusite, pa bo šlo. Če se zatakne, vprašajte učitelja tehničnega pouka. Mnogo veselja pri sestavljanju in pri igri I Geza pomorske bitke nadaljevanje fregata Fregate so ladje, ki so imele v drugi svetovni vojni nalogo spremljati ladijske konvoje, pa-truljirati v obalni službi in uničevati podmornice. Za Anglijo je bilo še posebno važno, da je imela veliko število spremnih ladij, saj je le s pomočjo konvojev lahko dobivala hrano, surovine in drug nujno potreben material. Z uspešno pomorsko blokado, bi Nemcem lahko uspelo prisiliti Anglijo na kolena. Da se to ni zgodilo, ima precejšnje za- r v i / \-1-Jo sluge veliko število spremnih ladij — fregat, ki so spremljale konvoje. Današnja skica prikazuje »River Class« fregato. Ta tip ladje je bil izdelan v Angliji leta 1942. Izdelano je bilo 57 ladij tega tipa, kar kaže v kakšnem velikem številu so izdelovali spremne ladje. Tehnični podatki: dolžina 102 m širina 12,5 m hitrost 21 vozlov oborožitev: 2 X 4" protiletalska topa 1 protiletalska strojnica globinske bombe Ladje so bile prebarvane z naslednjimi barvami: trup nad vodo — svetlo in temno siv v progah trup pod vodo — rdeč paluba — siva vrh dimnika in oznake — črne Model izdelamo po navodilih o izdelavi iz prejšnjih številk revje TIM. P. B. električno kladivce vezana plo36a stikalo alum.pločevina --sp« cevka od hemič-ne^ svinčnika 100 ovojw OMCUL ielezni vijak I 1 t'- leseno podnoz/e Ste že kdaj poskusili namota-ti na cevko iz plastične mase vsaj 100 ovojev izolirane bakrene žice in ob priključku na močnejšo baterijo (akumulator) opazovali, kaj se zgodi, če njenemu ustju približate npr. kos ustrezno debele železne zakovice? Če zakovica seže le dva ali tri milimetre v ustje, se bo bliskovito pognala v notranjost cevke. Kakor hitro steče skozi tuljavo tok, tuljava pritegne železo v svojo sredino. Na tem principu deluje tudi naše električno kladivce, ki ga nikomur ne bo težko izdelati. Za tulec tuljave uporabimo 5 cm dolg konec plastičnega držala kemičnega svinčnika (ku-lijal). Nanj namotamo 100 ovojev izolirane (lakirane) bakrene žice v dveh slojih po 50 ovojev. Navitje skrbno pokrijemo z izo- lirnim trakom ali levkoplastom (na skici smo to zaradi boljše vidnosti opustili!), nato pa gornji del cevke s tanko aluminijevo pločevino pritrdimo na primerno oblikovan kos vezane plošče, ki smo jo z dvema zati-čema utrdili v ustrezna utora spodnjega masivnega lesnega podnožja. Priključka obeh žic speljemo po vezani plošči prek preprostega stikala (izdelanega iz daljšega medeninastega kraka žepne baterije) na akumulator ali transformator za nizko izmenično napetost 5—8 voltov. Zanimivo je namreč, da ta naprava deluje tako na istosmerni kot na izmenični tok. Tik pred končno montažo cevke potisnemo vanjo še ustrezen železni vijak ali kovico, podobno kovico pa vgradimo tudi v podnožje kot tnalo. Ob pritisku na stikalo bo kovico pritegnila tuljava in ta se bo do vrha pogreznila v tulec; ob spustu stikala pa bo kovica zaradi lastne teže padla in udarila ob tnalo. Ta naprava izredno hitro deluje. Marsikomu se bo zdela zelo zagonetna, zlasti še, če bomo kar najbolje prekrili ovoje žice in bo spočetka marsikdo težko uganil, na kakšnem principu sploh deluje. Miloš Macarol magnetna ladjica če potopimo dve različni kovini v poljubno kislinsko raztopino, nastopi med njima električna napetost. Na tem principu so izdelani vsi baterijski členi. V te m je tudi skrivnost naše magnetne ladjice, ki sestoji iz male deščice in iz dveh trakov (od katerih je eden iz bakra drugi iz cinka), ki ju povezuje tuljavica iz 0,4 mm debele bakrene žice. O železu ni ne duha ne sluha, pa vendar, če kozarcu približamo poljubni pol perga-mentnega magneta, se jame ladjica premikati. S spretnim bli-žanjem magneta lahko ladjico iz daljave gibljemo po gladini. To pa se zgodi šele tedaj, ko smo vodi dodali nekaj žveplene kisline. Verjetno vam je sedaj stvar postala jasna. V bistvu imamo opravka z malim Volto-vim členom, na katerega je priključena žična tuljava. Zaradi potencialne razlike, ki nastane med potopljenim bakrom in cinkom, teče skozi tuljavo električni tok, ki tvori krog nje magnetno polje. Ker pa je rokovanje z žveplo-vo kislino za kožo zelo nevarno, vam priporočamo, da si raje izdelate pravo magnetno ladjico iz kosa stare igle pletilke, katero popreje omagnetite (s po-tezanjem enega od polov močnejšega permanentnega magneta) nato pa njuna konca nasadite na kos plutovine iz malega zamaška. V tem slučaju vam v kozarcu zadostuje le navadna voda. Vpliv magneta bo tokrat še močnejši. Da, celo tako močan bo, da boste kozarec lahko nadomestili z majhnim pladnjem iz plastične mase, ga napolnili z vodo in ladjico z daljave usmerjali sem in tja po miniaturnem jezeru. Miloš Macarol / < pluto^ino papthm nalepek y^" fotografi posnetki zime tokrat nekoliko drugače! Ko bomo v zimskih počitnicah in izletih lovili v objektive lepote naše zime, bo prav, če opozorim na nekaj neznanih ali pa pozabljenih možnosti snemanja. Posnetki zime imajo navadno močne svetlobe in močne sence. Takim motivom pravimo, da so kontrastni. Učinkujejo grafično, grafična izvedba fotografije pa je učinkovitejša, ker govori z manjšo lestvico tonov ali pa celo smo s črninami in belinami. Če želimo tak učinek tudi pri zimskih posnetkih, potem vzemimo film,, ki je za poltone neobčut- Posnetek, napravljen na pankro-matični film in kopiran na fotografski papir normalne gradacije. Vidne so vse podrobnosti predvsem v bogastvu poltonov Isti posnetek, napravljen na mikrofilm in kopiran na papir trde gradacije. Mnogi poltoni so že izgubljeni, poudarjen pa je grafični karakter Ijiv! To je film trde graddacije, ki ga pri nas poznamo pod imenom »mikrofilm« in ga uporabljamo za reprodukcije črtnih predlog in za izdelavo diapozitivov. Občutljiv je le 6 DIN in so kljub temu v sončnem vremenu z njim možni momentni posnetki. Film stane sto starih dinarjev meter, razvijemo ga pa kar v papirnem razvijalcu (FR-4) pri oranžni ali rumeno-zeleni razsvetljavi temnice, ki je predpisana za obdelavo fotografskega papirja. Če potem posnetke kopiramo še na fotografski papir trde gradacije, bomo dobili pravo »fotografi ko«. S tem pa še nismo izčrpali vse možnosti I Poskusite negativ kontaktno kopirati v diapozitiv na isti mikrofilm. Če ta diapozitiv kopiramo, oziroma povečamo na fotografski papir, bomo dobili negativno kopijo. Drevesa bodo bela, sneg pa črn. Tako pa naše oko ni vajeno gledati prirodo, zato bodo taki posnetki zbudili pozornost gledalca. Ne bomo pa snemali samo drevesa, ker bi s tem dolgočasili. Posneli bomo ivje, zasnežene koče, plotove in zmrzal ob potoku. Še bolj od teh motivov pa bo zanimiv živ-žav pri kepanju, sankanju in smučanju ! Prosim, pošljite mi kopijo uspelih posnetkov! Najboljše bomo objavili, jaz pa bom napisal oceno In nekaj nasvetov, kako bo vaša fotografija postala še boljša! Naslov: TIM / Mladi fotoamater Ljubljana, Lepi pot 6. Vlastja Prihodnjič: Kako napravimo fotogram? Diapozitiv kaže obratno tonslco upodobitev: sneg je črn, sence so bele Pri ponovnem kopiranju se vedno bolj izgubljajo male nepomembne poedinosti površine. Tako bo pri izdelavi kopije na tistem mestu belina, črnino pa ohranimo tam, kjer želimo elektrotehniki izberimo si detektorski sprejemnik Sodeč po številnih vprašanjih je med našimi bralci še mnogo zanimanja za preproste in cenene detektorske sprejemnike, ki jih je lahko zgraditi. Da ustre-žemo vsem tem bralcem, objavljamo danes cel kup takšnih sprejemnikov s kratkimi opisi. Na slikah vidite kar 22 shem detektorskih sprejemnikov od najenostavnejšega do zelo kvalitetnega. (V resnici je detektorskih sprejemnikov še mnogo več, saj le redko vidimo dva čisto enaka sprejemnika). Slika 1 A kaže najpreprostejši sprejemnik, ki sestoji samo iz slušalke in diode (ali kristala), ki sta v seriji spojeni z anteno in zemljo. Na sliki 1 B je isti sprejemnik vezan paralelno. Takšni sprejemniki morajo imeti čim daljšo anteno. Sprejemajo lahko le v bližini močnejšega oddajnika. Večjega pomena takšni sprejemniki nimajo. Sprejemnik na sliki 1 C je boljši in primeren za gradnjo. S pomočjo drsnika na tuljavi lahko naravnamo detektor na najmočnejši sprejem. Drsnik prav lahko izdelate. Na tuljavi valjaste oblike zbrusitez raskav-cem progo, tako da bo v obliki ozke proge odstranjena izolacija preko cele tuljave. Po tej progi drsi ozek in prožen kovinski jeziček. Slika 1 D prikazuje detektorski sprejemnik s spremenljivo induktivnostjo tuljave. Nekoč je bil to variometer. V resnici tO| ni nič drugega kot dve tuljavi — večja in manjša. Manjša tuljava se vrti v večji. Obe tuljavi sta spojeni serijsko (zaporedno). Kadar se smeri obeh tuljav krijeta, je induktivnost največja (ali pa manjša, kar je odvisno od tega, kako sta tuljavi spojeni. Pri dosedanjih sprejemnikih smo prilagajali anteno, sedaj pa bomo prilagajali upor slušalk in diode na rezonančno upornost antene. To vidite na sliki 1 E. Tako zgrajen sprejemnik daje zelo dobre rezultate. Slika 1 F prikazuje paralelno vezavo. Da taka vezava ne bi poslabšala kvalitete tuljave, vgradimo v seriji s slušalkami še kondenzator kapacitete 2000 do 5000 pF. Rekli smo, da je drsnik lahko zgraditi. To je res, vendar pa to ni najboljša rešitev. Drsnik le slabo pritiska na navoje pa tudi vedno kratko spaja po dva tri navoje, kar slabi sprejem (kvari Q kvaliteto kroga). Temu se lahko izognemo tako, da napravimo na tuljavi odcepe in montiramo preklopnik za več pozicij, s katerimi bomo poljubno spajali odcepe (več kontaktov). Glej sliko 1 G. Doslej smo prilagajali sprejemnik s spreminjenjem induk-tivnosti tuljave. Prilagajanje pa dosežemo tudi s spremenljivim kondenzatorjem, gl. sliko 2 A in 2 B. Uporabimo kondenzatorje kapacitete okoli 500 pF. Vezava na sliki 2 A je primerna za dolge valove, med tem ko je vezava na sliki 2 B primerna za srednje valove. Na sliki 2 C je je antenski krog induktivno spojen z detektorjem. Na sliki 2D je ista vezava, le da je oscilacij-ski krog vezan paralelno. Tak detektor je boljši in selektiv-nejši. Standardno vezavo imate na sliki 2 E. Antena je vezana induktivno. Takšno vezavo dosežemo tudi z drsnikom na tuljavi oscilacijskega kroga, kar vidite na sliki 2 F. Vzporedno s slušalkami je vezan kondenzator 2000 pF, ki pa ni neobhodno potreben, ker ga lahko nadomešča lastna kapaciteta kabla in kapaciteta slušalk. V vezavi na sliki 2 D se prilagaja tudi antena. Pri dosedanjih sprejemnikih smo imeli vezave z enostavnim usmerjanjem. Izkoriščena je bila samo polovica visokofrekvenčne energije. Da bi izkoristili še drugo polovico, se poslužujemo dvojnega usmerjanja, glej sliko 3 C. Tu imamo dve diodi, ki delata izmenično. Boljše rezultate dosežemo z vezavo na sliki 3 D, kjer je uporabljen nizkofrek-venčni transformator v odnosu 1 : 1 : 1, ki pa je precej drag in se ga raje izognemo. Na sliki 4 A vidite vezavo, kjer transformator nadomeščajo kondenzatorji s kapaciteto od 2000 do 5000 pF. Ako so uporabljene približno enake diode, niso potrebni preklopniki za posebno prilagajanje. Kot vidite na sliki 4 B, obstoje tudi sprejemniki z dvema antenama in dvema diodama. Takšni sprejemniki imajo zelo močan sprejem, a jih je težje naravnati. Na sliki 4 C vidite baterijo. Čemu je potrebna? Majhna električna napetost, ki jo sprejem^ nik dobi iz antene, ne propušča toka skozi diodo (kristal), zato povečamo napetost s pomočjo baterije. Tok začne krožiti, a Slika 1 Slika 2 4 4 DC ' ir^T^-^ I' ——^ T I T __T D Slika 3 1 r^ 1 M 1 1 T—,___% o \ o o o o g' o PO r o g' o pO i O O f Slika 4 male spremembe napetosti povzročijo velii