PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

ZAVAROVALNICA
SAVA
) \ )
j J s'
/
\ /

Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1
Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
-'%AAA/V\AA/\AA/VAyN/\/N/S/VVVVVV^v^\/\/vrvAyNy\yv\Ar'y\AAyv/\/\/VX\AA/\/V\/V/\/^^
I	:.f~
v
»'
R Predsedstvo RS ZSS o cenah
J
in življenjskih stroških
v;.'X	y	.Si;';
DELAVSKA
ENOTNOST
7. MARCA 1970 — ŠT. 9 — L. XXVIII
Mnenja, stališča in predlogi vodstva slovenskih sindikatov v zvezi z vsesplošnim povečevanjem cen in
JL
še posebej cen osnovnih življenjskih potrebščin
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji 4. marca 1970. leta razpravljalo o gibanju cen in njihovem vplivu na življenjsko raven delavcev.
V razpravah o osnovah ekonomske politike za leto 1970 so slovenski sindikati bili mnenja, da je za uspešno izvajanje re-


r LAPRIZ-O/V
pepkpnEV ELEKmiKF
ri/Df ToruinvA A* POPMŽIM Svoje l/SLQ6£
— Le kje so tisti časi, ko smo se za 1. april še šalili!

forme in za večjo socialno varnost zaposlenih potrebna predvsem stabilizacija trga in cen, ki ji je potrebno podrediti vse druge naloge ekonomske politike za leto 1970. Nekateri drugi kriteriji — predvsem težnje po relativno visoki rasti proizvodnje, da bi se v večji meri zadovoljevale potrebe splošne in investicijske potrošnje ter zahteve po ustvarjanju večjih možnosti za zaposlovanje — pa so v teh razpravah dobile premočno veljavo ter s tem oslabile realne možnosti za večjo stabilnost.
Ob načelnem stališču, da je treba ustvariti pogoje za stabilizacijo trga in cen ter omejiti sedanje splošno naraščanje cen in stroškov, pa so za sindikate trenutno v središču pozornosti predvsem cene osnovnih življenjskih potrebščin in storitev, ki najobčutneje prizadevajo življenjsko raven družin delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. To so' predvsem cene osnovnih živil, cene komunalnih storitev in cene stanovanj. To so dobrine, ki se jim nihče ne more odreči, tudi tisti ne, ki ima podpopreč-ne ali celo najnižje osebne dohodke.
Ko ocenjujejo sedanje vsesplošno povečanje cen in življenjskih stroškov, slovenski sindikati menijo, da cene za osnovne življenjske potrebščine in storitve ne morejo rasti tako kot druge cene, ker rast teh cen prizadene relativno širok krog prebivalcev, ki že ob sedanjih cenah ne pokrivajo ali pa težko pokrivajo minimum življenjskih stroškov. Vsako zviševanje cen na tem področju pa hkrati tudi najbolj povečuje splošni pritisk za zviševanje osebnih dohodkov ne glede na produktivnost in s tem seveda tudi močno vpliva
na rast proizvodnih stroškov. Zato je potrebno takoj zaostriti kriterije za zviševanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in storitev. V primeru, da bi bili proizvajalci takih dobrin ogroženi v svojem poslovanju, pa bi bilo potrebno razmisliti o družbeni podpori prizadetim delov-
nim organizacijam bodisi a subvencijo iz intervencijskih skladov bodisi z zmanjševanjem družbenih obveznosti ali z drugimi ekonomskimi ukrepi.
Po mnenju predsedstva Zveze sindikatov Slovenije bi moral peljati poseben režim za naslednja živila: standardni kruh, mast, olje, meso, mleko in sladkor. Ob tem sindikati vztrajajo, da se standardni črni kruh, ki predstavlja eno izmed osnovnih živil delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, v sedanjih razmerah ne sme podražiti.
Ko se predsedstvo opredeljuje za osnovna živila, za katera naj bi veljal poseben režim, sodi, da je do cen za ta živila možen diferenciran pristop glede na standarde kvalitete, standarde embalaže in masovnost porabe. Pri tem pa je treba zagotoviti tako strukturo ponudbe,
(Nadaljevanje na 3. strani)

1
SPREJEMLJIV SKLEP
^osebno sporočilo 17. seje predsedstva tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata železarne
Jesenice
_ Predsedstvo TO OO sindikata elezarne je na svoji 17. seji ./‘e 4. marca obravnavalo stali-Predsedstva ObSS Jesenice RO sindikata delavcev indu-n:e in rudarstva Slovenije do Problematike dobave koksa, us-vitve plavža I. in odvajanja
ananng jn je s ^em v zvezj
Prejelo naslednje zaključke:
* Predsedstvo TO OO sindikata so,- ezarne je proučilo sklepe 15. aJ« 2 dne 9. 2. 1970. leta in re-
POLLJUVEN
ie edinstven geriatrik ~ sredstvo za ohranitev svežine.
Nesporno dokazan je njegov učinek na možgane in živce, na srce, aa krvni obtok in prebavo.
alizacijo le—teh. Po izčrpni razpravi ugotavljamo, da so bili vsi sklepi pravilno postavljeni in so tudi rodili konkretne uspehe. Predsedstvo je sprejelo sklepe v času, ko je bilo vzdušje v železarni skrajno napeto že zaradi debat o 80% osebnih dohodkih zaradi nelikvidnosti in nenadni ugasitvi ene od dveh visokih peči zaradi pomanjkanja koksa in je bil sklep sindikata politično in taktično povsem utemeljen v zaščito lastnih delavcev.
9 Vso pohvalo dajemo izvršnemu odboru združenih jugoslovanskih železarn za hitro pomoč pri dogovarjanju s Koksarno Lukavac za dobavo koksa;
# posebno priznanje izrekamo našemu članstvu železarne, ki je spoštovalo naše sklepe, sklepe samoupravnih organov in uprave podjetja ter za korektno obnašanje ob ustavitvi visoke peči;__________________
0 predsedstvu ObSS Jesenice in RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije dajemo priznanje, za skrbno proučitev nastalih razmer v našem kolektivu, zlasti v zvezi z našim sklepom, s katerim smo hoteli z zadržano članarino naših članov reševati težje socialne probleme. Hči bi nastali, če ne bi že omenjerii pozitivni ukrepi izboljšali stanja v naši proizvodnji. Vseikftftor je pohvalna njuna odločjtefv, da v takih razmerah ne /bi smeli pristopiti k predvidehornu načinu samoreše-varija ih|’t)ta sita pokazala polno pripravljenost reševati težje so-- t-li here g sredstvi rezerv-pri ObSS oziroma '■J1- organih sdndi-
vitvijo skleip du s rednem.
cialne f* "'-’ nih skf pri kata.
prejšnjo ugoto-_ tvo spreminja 115. seje in bo v skla-ZS Jugoslavije v odvedlo, del člana-
rine vtilsijim sindikalnim forumom.
# predsedstvo sprejema tudi pobudo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in ObSS Jesenice za takojšnje ponovno in konkretno reševanje nastalih problemov v okviru črne metalurgije.
Predsedstvo TO OO sindikata Železarne Jesenice s polnim optimizmom sprejema način in učinkovitost hitrega reševanja, ki so ga pokazali že navedeni sindikalni forumi ob tej naši zadnji težavni situaciji, ki traja že od leta 1967, in upa, da bomo tudi v bodoče dobili ustrezno pomoč pri naporih Za stalnejšo rešitev problemov, ki dušijo nemoten potek proizvodnje .fc^ha-zični industriji in večjo socialno varnost delavcev v teh panogah industrije.
PREDSEDSTVO TO Ut
SINDIKATA ;	"
ŽELEZARNE JESENIC
Draga moja!
Ne skrbi, ker me popoldne ne bo domov. Ze od štirih imamo sejo komisije za spremembo statuta in če bi šel domov, bi se preveč zamudil. Vsaj malo pa se moram pripraviti na razpravo. Zvečer imam partijski sestanek na četrtnem komiteju; kdaj bom gotov, ne vem. Nikar me ne čakaj, ker bom zagotovo precej pozen! Za večerjo pripravi kar kar mrzlega, lahko pa jo pustiš tudi v pečici.
Ne jezi se, ker nismo pospravili za sabo. Ni bilo več časa. Veš, Jasna me je zjutraj prosila; naj ji pomagam narediti matematično nalogo. Pravi, da enačb ne razume. Tako sva danes zjutraj midva reševala tiste enačbe. Tale Jasnina šola me začenja skrbeti. Ne vem, ali so otroci preveč obremenjeni ali pa jim v šoli slabo razlagajo. Mislim tudi, da bo treba nekoliko več delati s punco. Prosim, vzemi si popoldne čas in skupaj predelajta matematiko. Tu ji gre najteže.
Ker me za kosilo ne bo domov, prosim, skoči po Matja-žka. Ko ga bom peljal, bom povedal, da prideš Ti ponj in da boš morda malo zamudila. Vem, da bo gospa spet godrnjala, a kaj hočeva! Jaz res ne morem priti domov. Včeraj sem šel spet v vrtec vprašat, če bi ga lahko vzeli. Upravnica pravi, da za zdaj ni govora. Morda na jesen, ko bodo odšli starejši v šolo. Prosil sem jo, da bi ga vpisala vsaj v vrstni red. Tako res ne gre več naprej! Nobenega reda še nima fant. Pa, kot vidiš, draga moja, bomo morali do jeseni še kar zdržati.
Za Jasno ne skrbi; obljubila mi je, da te bo po šoli počakala doma, na dvorišču; za vsak primer, če bi deževalo, pa ji bom pustil svoje ključe od stanovanja.
Lepo Te prosim, naredi mi uslugo. Jutri zjutraj moram na tiskovno konferenco v zbornico — mi za to potikaš, prosim, hlače od temne obleke?! Tudi srajce bi bilo dobro oprati. Za dan ali dva so še sveže, škodilo pa ne bi, če bi bile vse oprane.
In Ti? Je z očmi kaj bolje? Morala boš k okulistu. To tvoje risanja pri luči! Saj boš še ob oči! Pazi nase!
Da ne pozabim! Prejle je prišla tista tovarišica s terena. Rekla je, da Te je prišla prosit, če bi Ti lahko v naši stolpnici prodajala znamkice za Banjaluko. Rekel sem ji, naj se oglasi pri Tebi proti večeru, da se domenita, kolikor pa jaz vem, tako ali tako ne boš imela časa hoditi po hiši. Pustila Ti je tudi vabilo, da se zvečer udeležiš proslave za osmi marec. Če bi rada šla, kar pojdi! Matjažek in Jasna bosta tako ali tako spala. Zares greš lahko, če se Ti le ljubi. Zase bom pa ja znal sam poskrbeti!
Zdaj pa moram končati. Sem že kasen in še Matjažka moram odpeljati. Tečem.
Poljub!
P. s.:
Skoraj bi pozabil: vse najboljše za Dan žena, rože pa dobiš zvečer, če ne bom preveč pozen. Se to: ko boš šla po Matjažka, kupi spotoma kruh; zjutraj sta otroka vsega pospravila.
Zdaj pa zares tečem. Napisati moram še uvodnik za današnjo številko. Idejo že imam, ni pa še čisto dozorela.
Poljub, Bojan!
8. marca 1970. leta.

STR. 7
Kdo je nadel« Garancije p0 POTI na izpitu? . v precef". * DOGOVARJANJA



REZERVIRAN I STOLPEC
TOMO
ZEVNIK
šef gradbene operative komunalnega podjetja Kanalizacija Ljubljana
O Kako ocenjujete uspeh vašega podjetja v minulem poslovnem letu?
Naše podjetje je minulo poslovno leto zaključilo dokaj dobro. S 25,600.000 N-dinarjev realizacije smo presegli predlanski rezultata za 6 %, število zaposlenih se je povečalo za 1 %, osebni dohodki pa za 7%. Te številke govore, da smo dobro gospodarili in poslovali. Uspeh pa bi moral biti še boljši, če bi v celoti izpolnjevali srednjeročni program razvoja podjetja. Le-tega pa dosledno nismo izvajali, bodisi zaradi neurejene tehnične dokumentacije, bodisi zato, ker za omenjena dela ni bilo možno zagotoviti investitorja ali sredstev Za posojilo. Prav pri finan--eiranju gradnje tovrstnih komunalnih objektov je še veliko nerešenih vprašanj, ki pa jih dolgo ne bomo več mogli odlagati, saj imamo v Ljubljani komaj 45 % površin opremljenih z vodovodom in s kanalizacijo. Na približno dveh tretjinah zazidanih površinah mesta se odplake zbirajo v greznicah, iz katerih odteče v podtalnico na leto blizu 2 milijona kubikov odpadne vode. Vprašanje je, kaj bomo čez leto ali dve uporabljali za pitno vodo! Upam, da bodo predloženi programi komunalnih podjetij, ki so sedaj v obravnavi na občinskih skupščinah in v mestnem : svetu, v celoti sprejeti in bo tako zagotovljena programska gradnja mesta po urbanistični zamisli in po dejanskih potrebah za gradnjo komunalnih naprav.
■
VELEBLAGOVNICA

MEM
§ priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo
9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje
9 za tuje kupce je v hiši menjalnica
LJUBLJANA
Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje
GRADBINCI O ŽIVLJENJSKIH IN DELOVNIH RAZMERAH
NE LE UGOTAVLJATI, PREDVSEM UKREPATI!
^ - T-5 Tv a » J- .Itgii
POD POSEBEN REŽIM
-	Komisija sveta ZSJ za družbeno-ekonomske odnose je na zadnji seji obravnavala mimo drugega tudi nekatera aktualna vprašanja v
-	zvezi z izvajanjem ekonomske politike v letošnjem letu. Ko so člani ocenjevali gospodarske tokove v letošnjem letu, so ugotavljali, da se tržišče vse prej kot stabilizira, čeprav je to eden najpomembnejših ciljev resolucije o ekonomski politiki za leto 1970. Člani komisije so ob
' tem še posebej poudarili svojo zaskrbljenost nad naglim naraščanjem cen in s tem v zvezi nad upadanjem življenjske ravni. Po mnenju komisije bi bilo zavoljo tega upravičeno pričakovati, da bo zvezna skupščina uveljavila potrebne ukrepe za stabilizacijo tržišča in preprečila ^.inflacijske težnje večjega obsega. Poudarjeno je bilo na seji komisije za družbeno ekonomske odnose, da bi bilo potrebno sprejeti nekatere dopolnilne predpise, ki naj bi pomagali zmanjšati nelikvidnost v gospodarstvu in ki bi pripomogli tudi k hitrejšemu učinkovanju že sprejetih predpisov, člani komisije so menili, da bi bilo potrebno čimprej sprejeti zakon o skupnih rezervah, prav tako pa bilo potrebno čimprej uveljaviti nekatere ukrepe, ki bi zaščitili življenjski standard. Eden od takih ukrepov naj bi bila odločitev, da za cene nekaterih proizvodov, ki naj-bolj vplivajo na življenjski standard, uveljavimo poseben režim cen. Predstavniki ZSJ so pri tem izrekli svojo pripravljenost, da skupaj z zvezno skupščino sestavijo listo takih artiklov, na kateri pa bi vsekakor morali biti kruh, mast, riž, stanovanjske najemnine in komunalne ušltige.	w -
Marsikaj tega, kar imenujemo s skupnim imenom družbeni standard, so vse preveč občutljiva vprašanja, da bi mogli še dalje miže mimo njih. Barake, ki pogosto komaj zaslužijo ime za prebivališče, še vedno stojijo na obrobju mest in stanovanjskih naselij; vsaj trije dnevni obroki hrane so za marsikoga še vedno nedosegljiva potreba, oddih izven domačega okolja občutijo mnogi kot razkošje, ki je le za bogate, ukrepe za varno delo pa v delovnih organizacijah dostikrat sprejemajo bolj zaradi predpisov kot zaradi delavčeve varnosti.
Tako »uživajo in občutijo« skrb za družbeni standard mnogi gradbeni delavci. Zato je obširen seznam teh nerešenih vprašanj bil na dnevnem redu minule plenarne seje RO sindikata gradbenih delavcev.
H r v a t s k-a
FALZ1 FIGI RANI VOLILNI REZULTATI
Čeprav je predsednik občinskega sindikalnega sveta Varaždin na tej dolžnosti komaj dobra dva meseca, se je pred dnevi odločil, da odstopi. Vzrok za njegov odstop pa so falzificirani volilni rezultati na občnem zboru sveta v decembru minulega leta.
V Varaždinu se že dlje širijo govorice, da je v sindikatih nekaj narobe. Takoj po občnem zboru občinskega sindikalnega sveta pa so se razširile še govorice, da so bili volilni rezultati potvorjeni. Slednjič se je obrnila na občinski komite ZKJ osnovna organizacija sindikata v komunalnem zavodu in zahtevala, da se govorice preverijo. Posebna komisija občinskega sindikalnega sveta, ki je nato zadevo raziskala, je razkrila, da so bili v resnici nekateri volilni rezultati grobo potvorjeni.
SKRB ZA STANDARD — SESTAVNI DEL POSLOVNE POLITIKE
V	mnogih kolektivih je skrb 2xi družbeni standard nepotrebno zlo, ki samo obremenjuje vodilne delavce pri njihovih proizvodnih in komercialnih poslih, sredstva za te namene pa v organizacijah izločajo bolj zaradi tega, da bi prepričali ožjo in širšo javnost, da poznajo v letnem načrtu tudi take izdatke, s katerimi gasijo pač najhujše socialne težave, ne pa zaradi prepričanja, da so naložbe v ta namen vsaj tako donosne kot sredstva v druge dobre poslovne odločitve. In v tem je osnovni konflikt, izvor vseh nasprotij v življenjskih in delovnih razmerah zaposlenih delavcev: skrb in naložbe za družbeni standard še vedno niso sestavni del poslovne politike podjetja in pomemben element produktivnosti.
V	gradbeništvu teče svojstven delovni proces, drugačen kot v proizvodnih dvoranah; gradbeni kolektivi so po izobrazbi in delovnih ter življenjskih navadah vse drugačni kot v ve-
čini drugih delovnih kolektivov. Zaradi tega . bi morali v teh delovnih organizacijah bolj neposredno stopiti naproti delavcu, če ne s človeškega pa vsaj s poslovnega nagiba in sproti spremljati in odpravljati vse. kar ga vznemirja na delovnem mestu.
Ko so se o tem pogovarjali na plenumu RO gradbenih delavcev, so poudarili pomen in naloge osnovnih sindikalnih organizacij pri skrbi za bolj urejene življenjske in delovne razmere delavcev. Ne gre le za prepričevanje vodstva podjetja, da je potrebno na tem področju več storiti, ampak za to, da bodo z argumenti zahtevali za te namene več sredstev, predlagali drugačno, bolj gospodarno politiko porabe teh sredstev in pravičnejše reševanje problemov družbenega standarda.
S PROGRAMI
ZAHTEVATI VEČ SREDSTEV
Dejstvo je, da so vedno bolj žive težnje v kolektivu, dati več za osebni kot za družbeni, standard. Nekateri podatki kažejo, da v delovnih organizacijah izločajo od 85 do 86 odstotkov
Radi bi pokrili le stroške
v ■
Predsedstvo ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije je podprlo zahtevo kombinata »Žito« za zvišanje cene črnemu kruhu
Pred štirinajstimi dnevi je aktiv republiškega sindikalnega sveta jasno povedal, da je proti vsaki podražitvi osnovnih življenjskih potrebščin in tako tudi proti podražitvi črnega kruha v Ljubljani, ki ga je Zavodu za cene predlagal ljubljanski . živilski kombinat »ŽITO«.
To nasprotovanje aktiva republiškega sindikalnega sveta glede podražitve Črnega kruha je povzročilo . val ogorčenja med ljubljanskimi peki, zlasti pa v obeh ljubljanskih pekarnah kombinata »Žito«. Peki so se zbrali na sestanku osnovne organi-zaci’:1 in obsodili stališče aktiva republiškega sindikalnega sveta, predvsem zaradi tega, ker predstavnikov kombinata »Žito« sploh niso povabili na sejo aktiva, na kateri je biio govora o podražitvi črnega kruha od 1.40 na 1.60 N-dinarjev pri kilogramu.
Ob navzočnosti predstavnikov kombinata »Žito« in pekov je pred dnevi temeljito razpravljal o problematiki razvoja pekarske dejavnosti v ljubljanskem bazenu za obdobje 1970—1980 in o korekturi cen kruha mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije.
ZAKAJ ŽITO PREDLAGA
PODRAŽITEV?
Za sejo predsedstva ljubljanskega mestnega odbora Sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne indu-
strije, so strokovne službe v kombinatu »Žito« skrbno pripravile gradivo. Iz teh analiz in programov lahko razberemo, da je živilski kombinat »Žito« v zadnjih treh, štirih letih, storil veliko za modernizacijo in intenzifikacijo proizvodnje kruha in najrazličnejšega peciva povsod v Sloveniji, kjer ima obrate. O tem priča tudi podatek, da je v modernizacijo peke kruha kombinat vložil 10,776.935,86 N-dinarjev. In prav zaradi hotenj, da bi še naprej moderniziral proizvodnjo kruha in drugih. pekarskih proizvodov, se Je ta kolektiv znašel pred dilemo, kje zagotoviti sredstva za nadaljnjo modernizacijo, oziroma po letu 1975 tudi sredstva za gradnjo novih zmogljivosti za peko kruha. To še zlasti zaradi tega, ker predstavlja proizvodnja črnega kruha za obe ljubljanski pekarni več kot polovico, ali točno 54 odstotkov vseh pekarskih izdelkov. Peka črnega kruha pa ni rentabilna zaradi tega, kot smo slišali na seji mestnega odbora, ker se je od reforme sem podražila pšenica, moka, energija, prevozi in ker so se tudi sicer povišali vsi stroški, ki vplivajo na peko kruha. Cena črnega kruha pa se v Ljubljani ni spremenila, nasprotno, v času po sprejemu gospodarske reforme se Je celo znižala od 1.48 na 1.40 N-din za kilogram.
»Samo dve možnosti sta, da pridemo do sredstev za nadaljnjo mo-
dernizacijo naših pekarn«, Je dejal Franc Puterle, glavni direktor kom* binata »Žito«. »Ali tako, da podražimo črn kruh, od 1.40 na 1.60 N-di-narjev, ai pa da to razliko pokrijemo iz drugih virov, na primer iz skupnih gospodarskih rezerv republike ali občinskih skupščin. Gre namreč za letno razliko 3,210.000 N-dlnarjev. Jasno pa bi rad ob tej priložnosti povedal, da s to korekturo cene črnemu kruhu v Ljubljani ne iščemo nobene akumulacije, marveč hočemo samo pokriti dejanske stroške pri proizvodnji črnega kruha.«
MESTNI ODBOR: ZAHTEVE »ŽITA« UPRAVIČENE
Člani predsedstva so se na seji, ki ji Je prisostvoval tudi Julij Planinc, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, zedinili, da so upravičene zahteve delovnega kolektiva kombinata »Žito« za podražitev črnega kruha na 1.60 N-dinarjev. To še posebej zaradi tega, ker živilski kombinat Žito že sedaj za najete kredite ob letni akumulaciji blizu 6 milijonov N-dinarjev plačuje 5,570.000 N-dinarjev anuitet in obresti. Zato Je predsedstvo ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne Industrije sprejelo tudi zaključke, ki Jih Je posredovalo predsedstvu Republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije In skupščini mesta Ljubljane.
O Pri črnem kruhu naj se pokrivajo stroški proizvodnje, dostave in prodaje.
•	Sredstva za odplačilo kreditov, za enostavno in razširjeno reprodukcijo, obvezno izločanje iz ostanka dohodka ter družbeni standard zaposlenih naj se pokrivajo pri prodaji in proizvodnji drugih vrst kruha in peciva.
•	Mestni odbor priporoča vsem občinskim skupščinam, ki še niso sprostile cen belemu kruhu, da to čimprej store.
S Mestni odbor predlaga, da se sprejme za vso Slovenijo enotna cena črnega kruha, in sicer 1.60 dinarjev za kilogram ter s tem Izenači različne cene črnega kruha, ki se gibljejo od 1.40 do 1.50 dinarjev za kilogram.
•	Ce pa ne bo doseženo soglasje pristojnih organov glede korekture cene črnemu kruhu, predsedstvo Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije predlaga, da sc primanjkljaj nadomesti z uvedbo začasnega regresa za črn kruh v višini postavljene razlike med lastno in prodajno ceno kruha.
® Sredstva za regresiranje naj bi dobili jz skupnih rezerv republike oziroma občinskih skupščin.
M. ŽIVKOVIC
sredstev za sklad osebnih dohodkov, preostalo pa za sklad skupne porabe, ki bi naj potem v tako skromnih razmerah ugodil stotinam prosilcev za stanovanja, organiziral družbeno prehrano, skrbel za letni oddih, rekreacijo, izobraževanje itd. itd. Jasno je, da razmeroma šibki skladi ne zmorejo takih potreb, zato rešijo v delovnih organizacijah veliko manj problemov, kot se jih medtem vnovič na-gomili.
Zato so na plenumu med drugim poudarili, da bi se morali sindikati s programi in s točno opredeljenimi stališči preko samoupravnih organov boriti za več sredstev v skladih skupne porabe. Sredstva za stanovanjsko gradnjo je potrebno bogatiti z bančnimi sredstvi in s participacijo posameznikov pri nakupu stanovanj. Pri gradnji samskih domov bi se morala zlasti manjša podjetja povezovati in skupno financirati gradnjo. Poudarili so, da bi morali razmisliti o gradnji tako imenovanih socialnih stanovanj, ki bi bila še vedno udobna, vendar ne razkošna, zato pa tudi cenejša. Videti bi morali, kako bodo v kolektivu porabili 2.5 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov, ki so jih s samoupravnim dogovorom namenili za izobraževanje. Za slovensko gradbeništvo pomeni to 20 milijonov N-din! Morali bi tudi razmisliti o tem, kako bodo porabili 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov za oddih in rekreacijo, kako bodo ragoto-vili delavcu normalno prehranjevanje, kulturno in športno razvedrilo itd. V ta namen, so dejali na plenumu, je potrebno zasnovati dolgoročno politiko za vse oblike družbenega standarda. »Ugotavljali smo dovolj,« so rekli, »zato bi morali vsi prihodnji programi vsebovati predvsem načrt za akcijo.« To je konkretna naloga osnovnih sindikalnih organizacij za prihodnje reševanje vprašanj družbenega standarda.
NE ZARADI PREDPISOV, ZARADI DELAVCA!
Enako pomembne so tudi delovne razmere gradbenih delavcev. Člani plenuma so opozarjali na nekatere slabosti, ki še vedno 'spremljajo delovni dan gradbenega delavca, kot so neurejen delovni čas, slaba orga-nizacija higiensko tehnične varnosti, zelo strogi kriteriji za nadomestila osebnega dohodka med boleznijo itd.
Poškodbe pri delu rahlo upadajo, toda še vedno jih je toliko, da bi morali v delovnih organizacijah z vso resnostjo poskrbeti za bolj varno delo. Ni naključje, da se najbolj pogosto poškodujejo delavci s krajšo delovno dobo v gradbeništvu, ki nimajo potrebnih delovnih navad, dostikrat pa opravljajo posle, -za katere niso strokovno usposobljeni. Večkrat so poškodbe posledica neznanja higiensko tehnične varnosti in preveč šibke zasedbe v službah, ki naj skrbe za varno delo.
Na plenumu so dejali, da bi morali sindikati v skrbi za boljše delovne razmere delati bolj z roko v roki z delovnimi inšpektorji. Težava pa je v tem, da niti v republiškem merilu ni dobro poskrbljeno za kadrovsko močnejšo inšpekcijsko službo. Pri republiškem inšpektoratu za delo dela na področju gradbeništva le en inšpektor! Na plenumu so zato dejali, da bodo ob večji skrbi za delovne razmere podpirali tudi vsa prizadevanja za kadrovsko močnejšo organizacijo HTV službe, torej tudi za kadrovsko močnejše inšpekcijske službe.
I. VRHOVCAK

Kako
izboljšati
delo
V Novi Gorici je bil po< svet primorskih občinskih sindikalnih svetov
Minuli teden je občinski sindikalni svet v Novi Gorici organiziral posvetovanje vseh predsednikov občinskih sindikalnih svetov Nove Gorice, Ajdovščine, Tolmina, Idrije, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, obalnega sindikalnega sveta Koper. Predsedniki primorskih sindikalnih svetov so razpravljali o položaju sindikalnih organizacij v tistih delovnih enotah podjetij, ki imajo svoje sedeže izven njihovih občin. V uvodni besedi pa je Jože Marolt, tajnik ZSS, ki se je prav tako udeležil posveta, spregovoril o programski usmeritvi slovenskih sindikatov, predvsem pa o oblikah dela sindikalne organizacije. Nova programska usmeritev v delu slovenskih sindikatov bo namreč dobila svojo dokončno podobo na bližnji republiški konferenci sindikalne organizacije. »Čeprav smo se na VI. kongresu dogovorili, da bomo delali po novem, še zmeraj delamo po starem,« je dejal Jože Marolt. »Hočem reči, da še zmeraj ocenjujemo delo sindikalne organizacije v . tem ali
onem podjetju le po tem, ko-
liko je aktivno vodstvo sindi-
kalne organizacije ali njen predsednik. Ne oziramo pa se na to, ali je celotno članstvo z delom sindikata zadovoljno ali ne. Zavoljo tega bo v prihodnje osnovna naloga tako republiškega vodstva sindikata kot tudi občinskih vodstev sindikalne organizacije, da v vseh smereh navežemo najtesnejše stike z osnovnimi sindikalnimi organizacijami in jim skušamo pomagati pri razreševanju številnih problemov
v sleherni delovni organizaciji.«
V nadaljevanju posvetovanja predsednikov primorskih občinskih sindikalnih svetov in obalnega sindikalnega sveta Koper so prisotni ugotavljali, da so delavci v delovnih organizacijah, ki imajo sedež izven področja njihovih občin, kar zadeva sindikalno delo, zelo prizadeti. Gre za to, da zaposleni v teh tako imenovanih dislociranih obratih plačujejo le sindikalno članarino, druge povezave s svojo osnovno sindikalno organizacijo nimajo. Zavoljo tega je razumljivo, da se ob posameznih problemih delavci, zaposleni v teh dislociranih obratih, obračajo po pomoč na občinska sindikalna vodstva v matičnih občinah V primerih, ko imajo v teh delovnih enotah lastno sindikalno organizacijo, občinski sindikalni svet lahko pomaga pri razreševanju problemov, ker ta osnovna sindikalna organizacija sodi v njegovo območje, zelo pa se zadeve * * * * v zvezi z nerazrešenimi problemi zapletejo v delovnih enotah, ki nimajo lastne osnovne sindikalne organizacije.
K vsem omenjenim ugotovitvam in pripombam je sledi’ zelo jasen zaključek: problematiko sindikalnega dela v tako Imenovanih dislociranih obratih bo potrebno čimprel in dokončno razrešiti.
Poiskati bo treba takšne organizacijske oblike sindikalnega dela v dislociranih ^e' lovnih enotah ali obratih, da bodo le-ti imeli od sindikalhe organizacije vse tiste koristi' kot jih imajo zaposleni na sedežu te ali one delovne orga' nizacije.
M. Z-
OB OBČNEM ZBORU METLIŠKIH SINDIKATOV
Brez programa ne gre
ANDREJ SMUK, dosedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta in kandidat za bodočega predsednika, pripoveduje, o čem so govorili na obč-_______nem zboru in kaj nameravajo zdaj narediti	_
	OKNA
Inles	VRATA
	POLKNA
	PRODAJA
M	NA
ribnica	KREDIT
KRANJ:
Smdikal-| na šola |
Te dni je v- Kranju začela Š * delom sindikalna šola pri E občinskem sindikalnem svetu. 5 Obiskuje jo 28 slušateljev iz E osnovnih sindikalnih organiza- ■ cij, ki bodo v dvomesečnem j obdobju obdelali v IftO izob- ! raževalnih urah različna go- E spodarska vprašanja, zlasti pa j gospodarjenje v občini, razvoj 5 samoupravljanja, odgovornost ; v samoupravnem sistemu, na- • loge in vlogo sindikatov danes ! ter metode dela pri sindikal- 5 nem delu. Že ta skop povzetek j učne snovi razkriva to, da že- E lijo kranjski sindikati v sindi- E kalni šoli usposobiti sindikalne E aktiviste za čim boljše in čim ; bolj učinkovito delo v sindi- ; kalni organizaciji.
Sindikalna politična šola je E le ena izmed oblik izobraže- 5 Vanja kadra, ki jo je v svojem ■ programu zasnoval kranjski j ObSS. In čeprav ni potrebno J posebej poudarjati vseh koristi : izobraževanja sindikalnih kad- E rov, se osnove sindikalne orga- 5 nizacije. predvsem pa vodstva S teh organizacij očitno še ne ■ zavedajo vrednosti izobraževa- ! nja sindikalnega članstva za j bolj učinkovito delo organiza- E cije. Tokratno kadrovanje v 5 Politično šolo ni izpolnilo pri- E čakovanj občinskega sindikal- ■ ^oga sveta. Zato je moral ob- ■ vinski sindikalni svet in nje- ■ Sovi strokovni organi opraviti : veliko poti in prepričevati pis- : meno ali ustno vodstva osnov- 5 nih sindikalnih organizacij, da E So končno zbrali zadostno šte- 5 v'lo kandidatov za en oddelek * sindikalne šole. Kljub temu pa ; je za številno kranjsko sindi- 5 kalno članstvo 28 slušateljev le E premajhno. Zato je kranjski E občinski sindikalni svet sklenil 5 za v prihodnje med drugim 5 tole: poslej bo posredoval os- ■ novnim sindikalnim organiza- ■ cijam podrobne programe sin- S dikalne politične šole; poleg : komisije za izobraževanje bo- : do morali sodelovati pri izbi- 5 vanju kandidatov tudi drugi ; organi občinskega sindikalne- ; ga sveta, predvsem pa bodo ■ morali več storiti za odstra- S ujevanje stare miselnosti, ki : Preveva osnovne sindikalne E organizacije, da družbeno-poli- * tično izobraževanje ni potreb- • uo, in slednjič, sindikalna po- • litična šola naj postane stalna ! oblika izobraževanja članov S sindikata, Prizadevati si je po- i trebno, dri bi vsako leto orga- 5 niziralj dva oddelka: oddelek ; za člane sindikata s področja « gospodarstva in drugega za ; člane sindikata s področja 5 družbenih dejavnosti.	I
Minulo soboto je bil v Metliki občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Tovariš Andrej Smuk mi je pripovedoval:
»■V poročilu o delu občinskega sindikalnega sveta smo bili zelo samokritični. Trdno sem prepričan, da bomo le tako odpravili stare slabosti.«
Takoj v začetku poročila je namreč rečeno, da sindikalni
(Nadaljevanje s 1. strani)
kot jo zahteva masovni potrošnik, sicer pa uveljaviti sankcije.
Glede cen komunalnih storitev so sindikati mnenja, da bi bilo zaradi vsesplošnega povečevanja cen in življenjskih stroškov v tem času popolnoma nesprejemljivo, da bi z dviganjem cen poskušali uresničiti vse investicijske potrebe in ambicije na področju komunalnih storitev.
Kar zadeva cene Stanovanjske gradnje, ki skokovito naraščajo in povzročajo vse večja neskladja med plačilno zmogljivostjo in tisto stanarino, ki bi pokrivala stroške, sindikati menijo, da je nujno potrebno ugotoviti vse elemente, ki vplivajo na tako skokovito rast cen za stanovanja in se usposobiti za obvladovanje stihijskih gibanj cen na tem področju.
Predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije meni, da nevzdržno naraščanje cen in življenjskih stroškov močno vpliva na splošno povečanje stroškov, na zmanjševanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva v mednarodni menjavi in na življenjsko raven, predvsem tistih zaposlenih, ki imajo nizke osebne dohodke. V takih razmerah vse bolj plahnijo prizadevanja za povečevanje dohodka z višjo produktivnostjo, z modernizacijo in s prizadevanjem za dobro gospodarjenje. Vse bolj pa se hkrati krepi težnja, da se ekonomski položaj popravlja predvsem z zviševanjem cen. Mimo tega je močno prisotno prepričanje, da se najrazličnejši problemi lahko najuspešneje rešijo s prelivanjem dohodka in z intervencijo države. To pa je v ostrem nasprotju s tisto reformno miselnostjo, ki je prevlado-
svet ni zadovoljen s svojim delom v zadnjih dveh letih., »Vzrokov za to je več. Med drugim: predsednik in tajnik nista profesionalca in sta zelo zaposlena na svojih delovnih mestih. Dohodki sveta so namreč premajhni, da bi bilo možno katerega od njih nastaviti za stalno. Pa tudi udeležba na sejah predsedstva je bila slaba. Za
vala v letu 1967, predvsem pa v prvi polovici leta 1968, ko smo dosegli pajvišjo stopnjo stabilnosti po reformi. To je bil čas največjih prizadevanj za povečevanje produktivnosti in čas zavesti, da je vprašanje izboljšanja ekonomskega položaja zaposlenih potrebno reševati predvsem v podjetjih. Ohranjanje razmer, ki spodbujajo nasprotno miselnost, je lahko pogubno za reformo, s tem pa tudi za stabilen položaj delovnega človeka. Takšna miselnost je nevarna predvsem tam, kjer prevladuje med strokovnimi in vodilnimi delavci in v organih samoupravljanja v delovnih organizacijah.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da takšnim težnjam podlegajo tudi sindikalne organizacije in njihova vodstva, ki se jim pogosto zdi popolnoma upravičeno povečanje cen v lastni organizaciji ali dejavnosti, neupravičeno pa se jim zdi povečevanje cen v sosednih organizacijah in povečevanje življenjskih stroškov nasploh, čeprav tudi sami s svojimi odločitvami pripomorejo k njihovemu povečevanju. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poziva vse sindikalne organizacijfe, da pri odločanju o svojih akcijah upoštevajo navedena mnenja in stališča.
Predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije je sklenilo o teh mnenjih, stališčih in predlogih obvestiti skupščine družbeno-poii-tičnih skupnosti in svet Zveze sindikatov Jugoslavije ter jim predlagati, da posebej obravnavajo gibanje cen in življenjskih stroškov in da sami oziroma njihovi odgovorni organi sprejmejo ustrezne ukrepe za umirjanje teh gibanj.
isto zadevo smo seje sklicevali tudi po dvakrat.«
.»Ni bilo pravega sodelovanja med občinskim svetom in osnovnimi organizacijami,« je dejal tovariš Smuk. »Največja slabost pa je bila, da nismo imeli programa dela. Zato sodim, da mora občinski svet najprej narediti takšen program. To je osnovno. Da bomo vedeli, za kaj smo in ne samo, čemu nasprotujemo.«
V programu nameravajo zapisati, za kakšno politiko se bo sindikat zavzemal v občini in kako naj deluje, da bi se sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah čim bolj osamosvojile. __
»Zavzeli se bomo za neposredno in konkretno pomoč našim članom. Doslej se je dogajalo, da so bile delovne organizacije prepuščene same sebi, češ, saj imate samoupravljanje, pa. se rešite iz težav, kakor veste in znate. Ljudje se leta ubadajo s problemi, ki jih ne morejo ali pa ne znajo sami rešiti. To ni prav in sindikat se mora zavzeti, da vsi občinski dejavniki takoj, ko je potrebno, organizirano pomagamo takemu kolekti-
Hkrati pa nameravajo še zlasti skrbeti za krepitev družbeno politične veljave sindikata.
»Delavci smo se organizirali v sindikat, ker smo ugotovili, da lahko le z organiziranim nastopom nekaj dosežemo. Torej je zelo pomembno, kako deluje osnovna organizacija in kolikšna je možnost, da član vpliva na njeno dejavnost.«
Razložil mi je tudi, kaj se zgodi, če delavci ne vedo, kaj je za njih dobro in kaj slabo.
»V Metliki imamo dve delovni organizaciji, ki izdelujeta konfekcijo. Beti in Comet. Porodila se je zamisel o njuni integraciji, saj je očitno, da bi lahko obe podjetji bolje gospodarili in poslovali ter se uveljavljali na tržišču, če bi bili združeni. Toda integracija je propadla. Predvsem zato, ker so se o njej pogovarjali zlasti v vrhovih, ker delavci niso vedeli, kakšne bi bile ekonomske koristi združitve. Tako so delavci nasedli nekaterim vodilnim uslužbencem, ki so nastopali proti integraciji zaradi svojih osebnih koristi. To je samo eden izmed primerov, ko se sindikat ni uveljavil kot organizacija delavcev, ki dela v prid proizvajalcev.«
Osnovno je torej — položaj in počutje proizvajalca. In seveda njegovo znanje. Ce čjovek mora odločati in če je od tega, kako gospodari, odvisen tudi njegov osebni dohodek, njegova proiz-vajalska bodočnost, potem bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo način odločanja kar najbolj demokratičen in da bo dodobra poznal probleme, ki jih rešuje.
»Vse to nameravamo zapisati v program,« je dejal Andrej Smuk, dosedanji predsednik in edini kandidat za bodočega predsednika občinskega sindikalnega sveta v Metliki.
JANEZ VOLJČ
Predsedstvo RSZSS o cenah in življenjskih stroških
Pravna posvetovalnica |)E^
® VPRAŠANJE:
1.	Zaposlen sem kot voznik (šofer) vozila »kombi« z nosilnostjo ene tone. Vozim v krogu tovarne po obratih (prevažam obroke). Ali lahko zahtevam osebni dohodek v višini, kot ga Prejemajo drugi šoferji, ki vozijo izven tovarne? Ali lahko zahtevam enako kategorizacijo delovnega mesta?
2.	V lanskem letu nam podjetje ni omogočilo izrabe prostih dni. Ali lahko zahtevamo plačilo nadomestila?
S. P. — STORE
•	ODGOVOR:
1. Delovna mesta v vašem podjetju so kategorizirana in oc njena z analitično oceno in s sistemizacijo delovnih mest. R5 rila, kj so uporabljena pri tem ocenjevanju in kategorizaci am niso znana, gotovo pa je bilo eno teh meril tudi odgovc ost na vašem in na drugih šoferskih delovnih mestih, nevarne Pn delu. težavnost in podobno.
_ Ce prejemate^ osebne dohodke na podlagi takšne kategoriz ,,„e i111 ocene vašjga delovnega mesta že precej časa, ne more govarjati. Ce pa mislite, da sistemizacija delovnih mest ^aKonita, imate pravico predlagati ustavnemu sodišču SR Sl +^1:je’uvede postopek za oceno zakonitosti in ustavno rega splošnega akta vašega podjetja.
v Čh	plačila nadomestila za neizkoriščene proste dne
Co	lahko vložite zahtevek na vaše organe upravljan.
odlnr-ho1 m ne£allven odgovor, se lahko po prejemu dokonč šče im (drugostopne odločbe) obrnete s tožbo na občinsko soc in zahtevate to plačilo.
J. trajCev
•	VPRAŠANJE:
klilfčiL* WfŠOla	spreminjati število predmetov za z
sistem us P1*e mei* dolskim letom? Ali ima pravico spremini; valci šoiAneSa načrta? Ker smo vsi zaposleni in izredni obisk 1 sole- nas sprememba, s katero so med šolskim letom pre
videni dodatni predmeti za zaključne izpite, prizadeti in postavljeni v težak položaj. Ali se lahko pritožimo?
OBISKOVALCI SREDNJE KOMERCIALNE SOLE — CELJE
• ODGOVOR: .
Po veljavnih predpisih (Zakon o srednjem šolstvu, Uradni list SRS, št. 18/67) poteka vzgojno izobraževalno delo srednjih šol po letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme svet šole.
Pouk v srednjih šolah se izvaja po predmetnikih in učnih načrtih.
Osnove predmetnikov in osnove učnih načrtov za poklicne (tehnične in umetniške) šole predpisuje pedagoški svet SR Slovenije. Sola rta podlagi teh osnov določi predmetnik s statutom, učni načrt pa določi učiteljski zbor.
Osnova za predmetnik in učne načrte poklicnih (in tehničnih) šol so profili poklicev, za katere je potrebno izobraževanje v srednjih šolah.
Iz določil zakona, ki govori o letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme svet šole, o predmetnikih, ki se določajo s statutom šole, ter o učnem načrtu, lahko zaključimo, da med poukom, ; torej med šolskim letom, ni mogoče teh aktov spreminjati.
Zoper določitev novih 'učnih predmetov lahko ugovarjate na svet vaše šole, lahko pa se obrnete tudi ha Pedagoški svet SR Slovenije.	j. TRAJCEV
PROGRAMIRANJE DELA V ObSS PTUJ
KAJ, KDO, KDAJ?
Na podlagi sklepov zadnjega občnega zbora ptujskih sindikatov — bil je ob koncu letošnjega januarja — je plenum ObSS Ptuj te dni dokončno izoblikoval svoj delovni program za letošnje leto. Naloge niso neka ptujska posebnost, saj se bodo s podobnimi problemi ukvarjali še marsikje; zato tudi naša pozornost tokrat ne bo toliko obrnjena k tem nalogam, kolikor k načinu, kako jih ptujski sindikati nameravajo izpolniti. Kot je namreč dejal neki diskutant na zadnji seji plenuma ptujskega občinskega sindikalnega sveta, ni dovolj, da si sindikati prizadevajo doseči določene cilje, temveč morajo storiti vse, da te cilje tudi zares dosežejo. Zato pa je potrebno, da te cilje točno opredelijo, določijo nosilce posameznih nalog, postavijo roke za njihovo izpolnitev in hkrati tudi povedo, kdo in na kakšen način bo kontroliral izvrševanje teh nalog. Plenum ptujskih sindikatov je te dni vse to storil — in zato tudi delim njegovo zaupanje — da bodo zastavljene naloge zares tudi dosežene.
Zaupanje še bolj utrjuje način, na kakršen si ptujski sindikati zagotavljajo »zaveznike« pri izpolnjevanju nalog, ki niso samo njihove naloge, temveč tako ali drugače zadevajo tudi interese drugih dejavnikov v ptujski občini: samoupravne organe delovnih organizacij, Zvezo komunistov, Socialistično zvezo delovnih ljudi in druge družbeno-politične organizacije ter seveda ne nazadnje tudi občinsko skupščino. Vsak od teh dejavnikov ima svoje naloge, toda na mnogih točkah se te naloge križajo oziroma fK-Stanejo njihova skupna stvar; ptujski sindikati se tega zavedajo in odtod tudi njihova prizadevanja, da to dejstvo izkoristijo v naj-večji možni meri za skupno delo, ki lahko samo poveča možnosti za njegov uspeh.
V	tem okviru velja povedati vsaj nekaj besed, kako ptujski sindikati, skupaj z drugimi družbeno-političnimi organizacijami sodelujejo s svojo občinsko skupščino. Prav te' dni so sindikati, Zveza komunistov, Socialistična zveza in druge ptujske organizacije razpravljali o delovnem programu občinske skupščine in pri tem sprejeli sklep o skupnem obravnavanju nekaterih problemov, za katerih razrešitev so vsi ti dejavniki skupaj zainteresirani.
V	ptujskih sindikatih s tem v zvezi menijo, da dosedanje delo občinske skupščine ni bilo vedno tako učinkovito, kot bi lahko bilo — in da to še posebej velja za zbor delovnih skupnosti. Med ptujskimi sindikalnimi delavci kroži krilatica, da so odborniki tega zbora nekakšen »mrtev kapital«, saj ne nastopajo dovolj odločno niti v skupščini, ko le-
Ob zaključku redakcije
ODBOR ZA PR!PRAVO KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV
Predsedstvo RS ZSS je na svoji seji 4. marca izvolilo slovenski koordinacijski odbor za pripravo kongresa samoupravljavcev, ki bo v novembru letošnjega leta.
Za predsednika odbora je bil izvoljen Janez Vipotnik, predsednik RK SZDL, za sekretarja pa Mitja Švab, član predsedstva RS ZSS. Ciani odbora pa so: Ciril Baškovič, Vladimir Beznik, Slavko Bohanec. Rudi Bregar, Marjan Dolenc, Zvone Dragan, Tomaž Ertel, Stane Gavez, Jože Globačnik, Mitja Gorjup, Vinko Hafner, Miro Kocjan, Tone Kro-pusek, Leopold Krese, Franc Lamut, Jože Marolt, inž. Andrej Marinc, Andrej Miklavčič, dr. ing. Roman Modic. Karla Novak, Marjan Oro-žen dr. inž. Milan Osredkar, Sida Podiesek. Francka Strmole, Blaž Studen, Brigita Mavser. Jože Suš-melj, Jožko štrukelj, Franc Urevc in Alojz Zver.
ta razpravlja o problemih, ki zadevajo tudi njihove delovne organizacije, niti v svojih delovnih kolektivih, kjer bi morali razlagati politiko občinske skupščine. Da bi to spremenili, so ptujski sindikati sklenili, da bo njihovo občinsko vodstvo pripravilo več skupnih sej z zborom delovnih skupnosti — na primer o politiki zaposlovanja in o različnih drugih gospodarskih problemih. Ni dvoma, da to začrtano sodelovanje obeta dobre rezultate vsem partnerjem.
Ni naključje, da je v programu dela ptujskih sindikatov posvečena zelo velika pozornost gospodarstvu, saj je od gibanj na tem področju v največji meri odvisna življenjska raven delovnih ljudi. Svoji komisiji za gospodarstvo je zato vodstvo ptujskih sindikatov zadalo nalogo* da na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij v aprilu izdela oceno gospodarskih gibanj v lanskem letu, na tej osnovi pa potem sprejme priporočila delovnim organizacijam za vodenje poslovne politike v letošnjem letu, upoštevaje pri tem probleme produktivnosti, poslovne uspešnosti, delitve dohodka in osebnih dohodkov itd. To bo komisiji za gospodarstvo dalo tudi možnost analizirati gibanja osebnih dohodkov in ugotoviti možnost za povečanje osebnih dohodkov najslabše plačanih kategorij zaposlenih, saj leti ne pokrivajo niti minimalnih življenjskih stroškov. Komisija je s tem v zvezi dobila nalogo* da ukrene vse potrebno za sklenitev družbenega dogovora o najnižjih osebnih dohodkih polno zaposlenih delavcev, ki ne bi smeli biti nižji od 600 N-din mesečno.
Ista komisija je dobila nalogo, da v sodelovanju s predstavniki delovnih organizacij poišče načine in možnosti za večjo poslovno povezanost znotraj ptujskega gospodarstva, še posebej pa možnosti za sprejem trgovskega kliringa med domačimi proizvajalci in trgbvsko mrežo. To bi po splošnem prepričanju povečalo likvidnost ptujskega gospodarstva in sprostilo znatna sredstva za njegovo modernizacijo.
Tudi v Ptuju je nekaj gospodarskih organizacij v precejšnjih težavah in zato sindikati ne čakajo križem rok, kaj se bo s temi organizacijami zgodilo. Skupaj z drugimi dejavniki v ptujski občini so že začeli z akcijo za saniranje teh podjetij, hkrati pa so se dogovorili za skupen posvet z direktorji in predsedniki delavskih svetov teh organizacij, na katerem bi še pred analizo zaključnih računov ugotovili njihove možnosti, da se izkopljejo iz težav. Z direktorji je bilo tudi dogovorjeno, da bodo sindikatom takoj signalizirali vsak dogodek, ki bi zahteval njihovo intervencijo.
S svojim delovnim programom so si ptujski sindikati zadali nalogo, da okrepijo materialni, socialni in samoupravni položaj ptujskih delovnih ljudi. V boj za dosego teh ciljev se — kot že povedano — podajajo skupaj z drugimi dejavniki ptujske občine, s točno opredeljenimi nalogami, njihovimi nosilci in roki za njihovo izpolnitev. To res še ni popolna zagotovitev. da bodo ti cilji doseženi, vendar pa so s takšnim načinom programiranja svojega dela storili največ, kar je možno, da svoj delovni program res tudi uresničilo.
MILAN POGAČNIK
DELAVSKA
SJNTOTNOST
Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave) Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313AnL telefon uredništva 316-072,	316-695,
312-402 In 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-99L, devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, tt. 501-620-7-2000-10-3204-480 - Posamezna številka stane $0 N-pai
—	50 s-dtn — ' Naročnina Je četrtletna 6.50 N-dln ■ 650 S-din
—	polletna 13 N-din . 1300 S-dln In letna 20 N-dln • 2600 8-dln
—	Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini
—	Tisk In klišeji CZP -ljudska
pravica- Ljubljana
/
Iz naše družbe
PODJETJA,
USTANOVE!
Najprimernejše spominsko darilo, ki ga lahko izročite zaslužnim članom svojega kolektiva ob praznovanju dvajsetletnice delavskega samoupravljanja in petindvajsetletnice osvoboditve, je izbrana knjiga.
PARTIZANSKA
KNJIGA
v Ljubljani,
Trg revolucije 1,
vam nudi dela tako iz lastne, kot iz drugih slovenskih založb: knjige s tematiko NOB, družboslovna, leposlovna in ostala dela.
Posebej vam priporoča
»Fotografske dokumente o boju KPS«
Zahtevajte najnovejši skupni katalog slovenskih založb.
KONFRONTACIJA STALIŠČ IS SKUPŠČINE SRS, POSLANCEV SOCIALNO ZDRAVSTVENEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS IN SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE O POTREBI DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA
KDO J
PADEL
IVA IZPITU?
Družbeno dogovarjanje v družbenih dejavnostih naj usklaja posamične in skupne interese delovnih ljudi, ustvarja osnove za razreševanje posameznih vprašanj za oblikovanje in delitev dohodka ter osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih. Družbeni dogovori so potrebni med asociacijami delovnih organizacij, sindikati in izvršilnimi organi družbeno-političnih skupnosti. Takšna je bila v grobem obrazložitev sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije takrat, ko so predlagali in utemeljevali potrebo po družbenih dogovorih v družbenih dejavnostih. To svojo zahtevo so detajlno precizirali v gradivu, ki so ga poslali ne samo svojim organizacijam, temveč tudi vsem družbeno-političnim, samoupravnim in izvršilnim organom v republiki. Kljub temu, da so se doslej v načelih vsi strinjali s sindikati, kažejo nekatere praktične odločitve na to, da se načela in praksa razhajajo.
Socialno zdravstveni zbor je na zadnji seji, ki je bila v sredo dopoldne, razpravljal med drugim tudi o družbenem dogovarjanju o oblikovanju ter delitvi dohodka na področju zavodskega socialnega varstva. Na seji so se poslanci zbora seznanili z mnenjem izvršnega sveta skupščine SRS, da le-ta ne bo podpisal predloženega družbenega dogovora za področje zavodskega socialnega varstva. Zakaj so se v zadnjem trenutku razšla mnenja o potrebnosti in koristnosti tega družbenega dogovora in kaj pomeni dejstvo, da eden od pomembnih dejavnikov pri družbenem dogovarjanju stoji ob strani, so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti VINKU KASTELICU.
Na 10 cicero
•	RAVNE NA KOROŠKEM
Vse sodelavke železarne bodo dobile eri dan plačanega dopusta kot darilo organov delavskega samoupravljanja za dan žena. Dopust bodo lahko izkoristile do sredine marca.
V. B.
O PREVALJE
V začetku jeseni bodo tu kon- ■ čali z gradnjo stanovanjskega blo- ; ka za upokojence ravenske občine. ! Stanovanjski problem upokojen- S cev je v industrijsko razviti ra- ; venski občini še posebej pereč in ■ bodo stanovanja v novi stavbi zelo j dobrodošla.	S
v. b. :
•	CELJE
Tovarna EMO ima v svoji proizvodnji mnogo obratov, ki v svojem tehnološkem procesu uporabljajo plin. Ker so dosedaj imeli razmeroma skromno ekipo reševalcev za reševanje Iz plinov. Je delavski svet potrdil imenovanje 26 članov kolektiva za reševalce, ki bodo opremljeni s posebnimi aparati. Za vse imenovane reševalce, ki bodo prej temeljito zdravniško pregledani, bodo pripravili poseben strokovni seminar.
(mb)
• Načela, da je samoupravno in družbeno dogovarjanje na področju družbenih dejavnosti potrebno, so splošno sprejeta In zato je vaš sindikat že leta 1968 vložil zahtevo pri skupščini SRS za sklenitev družbenega dogovora za visoko in višjo šolo, srednje splošno in strokovno šolstvo, za zdravstvo, za otroško varstvo,, za socialno varstvo, za kulturo ter za bančništvo. Kako ste še posebej utemeljili potrebo po družbenem dogovarjanju, kaj pričakujete od družbenih dogovorov in kaj je po vašem mnenju vodilo izvršni svet, da se s sklenitvijo družbenega dogovora za zavodsko socialno varstvo ne strinja?
V sindikatih menimo, da je skozi obliko družbenega dogovarjanja potrebno uskladiti interese delavcev v družbenih dejavnostih s splošnimi interesi. Kvalitetno razliko vidimo v bodoče v tem, da bi na ta način pritegnili k soodločanju o nalogah in položaju tako službe kot delavce, zaposlene v njej in da bi z družbenimi dogovori nadomestili enostransko odločanje, ki je bilo doslej pogojeno z zakonskimi predpisi.
Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, člen 19, predvideva sporazumevanje o oblikovanju in delitvi dohodka' ter osebnih dohodkov. To je za gospodarske delovne organizacije razumljivo in tudi dovolj, ker se celotni poslovni efekt itak izraža v dohodku. V negospodarskih dejavnostih pa je potrebno to sporazumevanje razširiti. Tako naj bi se sporazumevali ne samo o dohodku in osebnem go-hodku, pač pa tudi o nalogah in njihovem izvrševanju. Če ne bomo tega družbenega dogovarjanja razširili v tem smislu, bomo delavcem v družbenih dejavnostih ustvarili pogoje za borbo za večje osebne dohodke; ne glede na opravljeno delo. Razen tega bi takšno zoženo pojmovanje potisnilo družbene dejavnosti v mezdne odnose, ti odnosi pa nikakor ne morejo spodbujati delavcev k več In bolj kvalitetnemu delu. Prav zato smo v predlogu družbenega dogovora za zavodsko socialno varstvo podčrtali, da je potrebno med drugim sprejeti tudi okvirni dolgoročni program razvoja mreže socialnih zavodov, uvesti enotno metodologijo programiranja, enotno metodologijo pri-
Kakšno Informiranje?
V	javnosti pa tudi na sejah družbenopolitičnih organizacij je mogoče pogosto slišati trditev, da je informiranje v naši družbi o domačih pojavih in problemih ter o aktualnih dogodkih pomanjkljivo, če ne celo netočno. V tem očitku je nedvomno več kakor samo zrno resnice, saj je naprodaj veliko več časopisne plaže kot resnega branja. A resno branje povrh vsega še zelo radi okrasimo z vabečimi naslovi, ki bralca sicer pritegujejo, hkrati pa ga tudi odpeljejo stran od bistva obravnavanega vprašanja. Ce vodijo taksno politiko v tistih družbenih sistemih, kjer državnikom koristi, če ljudje čimmanj vedo, njihova stvar: pri nas pa delovni ljudje soodločajo o vseh družbenih vprašanjih, zato je nujno, da so o njih tudi dobro obveščeni.
KAKO OBVEŠČENI?
V	zadnjem času so oblikovali najbolj jasen odgovor na to vprašanje na 1. seji konference ZKS in na seji komisije CK ZKS za družbenopolitični sistem. Medtem ko je konferenca opredelila mesto in vlogo obveščanja v družbi (in s tem naloge komunistov), so na seji omenjene komisije spregovorili predvsem o vprašanju, kaj mora vedeti poslanec, da bo lahko dobro opravljal svojo družbeno funkcijo. Oglejmo si glavne ugotovitve in stališča obeh organov!
Na 1. seji konference ZKS so poudarili, da so javnost dela vseh organov, dostopnost informacij in argumentov ter odgovornost virov dajalcu informacij — in sredstev javnega obveščanja za pravočasno in objektivno obveščanje občanov — izcednega pomena za razvoj samoupravljanja'in socialistične demokracije. Sredstva informacij morajo biti odprta in morajo služiti delovnim ljudem, uresničevanju njihovih temeljnih interesov. Taki vlogi potemtakem nasprotujejo monopolne in vse druge težnje, kd imajo lastnost privat-ništva in ki se pojavljajo ali v posameznih novinarskih skupinah ali zunaj njih. Takšne monopolne težnje so tudi nezdružljive s samoupravnim položajem delovnega človeka, hkrati pa omejujejo ustvarjalnost in samostojno odgovornost novinarjev. Zato je še kako pomembno, da se Zveza komuniste še odločneje zavzema za napredek sredstev javnega obveščanja in za njihovo večjo ustvarjalnost. Tudi komunisti se morajo (v razmerah sodobnega političnega delovanja) bolj posluževati sredstev informacij, da bi preverjali svoje poglede in uveljavljali napredna stališča. Kakor je znano, je konferenca Zveze komunistov Slovenije naložila komunistom, novinarjem in drugim, da aktivno uresničujejo naloge pri podružbljanju sredstev informacij.
A KAKŠNA NAJ BO INFORMIRANOST POSLANCA?
Informacije, ki naj bi jih poslanci prejemali, bi morale upoštevati specifično vlogo in naloge poslanca v republiški
in zvezni skupščini, poslanca splošnega zbora in poslanca zbora delovnih skupnosti ter še profesionalnega in neprofesionalnega poslanca.
Poslanci naj bodo informirani tudi o preverjanju, kako in koliko se stališča skupščine ustvarjalno vključujejo v dejavnost delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, gospodarske zbornice, vodstev družbeno političnih organizacij ipd. Potrebna je tudi večja informiranost o stališčih, ki jih oblikujejo na ravni federacije in v drugih republikah ob pojavih in politiki pri nas in v federaciji.
Pri informiranju poslancev gre za dvostranski odnos. Ni dovolj, da je le poslanec informiran o problemih družbene baze in da te probleme »prenaša« v skupščino. Ce hoče poslanec nastopati ne le kot predstavnik svojih volivcev, ki je z izvolitvijo dobil splošen mandat za svoje delo, ampak kot delegat volivcev, ki je v stalni delovni povezavi s samoupravno organiziranimi volivci in- jim tako tudi vedno odgovoren, mora biti primerno informiran. Poslanci morajo v družbeni bazi obravnavati aktualna vprašanja, še preden pridejo na dnevni red v skupščini, kasneje pa v svoji v olivni enoti pojasnjevati sprejeto skupščinsko politiko m odločitve in mobilizirati delovne ljudi za njihovo uresničitev.
KAJ STORITI, DA BO POSLANEC DOBRO INFORMIRAN?
Poslancem naj bi bile v primerni obliki dostopne vse informacije splošnega družbenega, političnega in ekonomskega pomena. Poslanci se morajo torej seznanjati z delom, problemi in načrti republiške konference SZDL, organov CK ZKS, predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov, republiškega odbora ZZB NOV in ^ drugih. Poslancem bi te informacije nedvomno zelo koristile pri obravnavanju splošnih problemov in konkretnih vprašanj na področju sprotne ekonomske politike, graditve gospodarskega sistema, družbenopolitičnega sistema, samoupravljanja, oblikovanja in delitve dohodka, vzgoje in izobraževanja, zdravsteenosocialne-ga zavarovanja, mednarodnega dogajanja itd. Take informacije bi lahko oblikovali le s sodelovanjem informacijskih služb vseh zainteresiranih institucij.
K učinkoviti informiranosti poslancev bi lahko veliko prispeval tudi tisk, če bi z objavljanjem boljših informacij nadomestil preobsežna gradiva, ki jih zdaj prejemajo poslanci. Posebno vlogo naj bi pri informiranju imeli dokumentacijski centri pri občinskih skupščinah ali občinskih konferencah SZDL, ki naj zbirajo celotno informacijsko gradivo v občini in s tem omogočijo poslancem, da so na tekočem z vsem dogajanjem na njihovem področju.
V. B.
sveta. Ta je namreč ugotovil, da je mogoče sklepati družbeni dogovor v tem primeru le v okviru člena 19. temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah.
• Takšno tolmačenje je pravno zelo ozko. Političnih stališč o potrebi družbenega dogovarjanja na vseh področjih družbenega dela ni veliko. Ta stališča so sprejeli tudi na IX. kongresu ZKJ, VI. kongresu ZKS, VI. kongresu ZSS in še marsikje drugje. Konkretni primer, o katerem'razpravljava, pa nam vzbuja bojazen, da so načela velikokrat eno, praksa pa drugo. Sindikati so bili pobudniki družbenega dogovarjanja. Prav tako so aktivni v vseh akcijah, ki naj realizirajo ta stališča v konkretni praksi. Vendar pa na tem konkretnem primeru lahko vidimo, da še takšna prizadevanja lahko v hipu podre neki fo-

dobivanja in izračunavanja dohodkov socialnih zavodov ter enotno metodologijo za ugotavljanje rezultatov dela, ki je bilo opravljeno v okviru sprejetega programa. Predlagali smo tudi, da je potrebno zagotoviti takšno udeležbo zavodskega socialnega varstva v skupni potrošnji, da bo mogoče zadovoljivo izvajati zakonske in dogovorjene naloge na tem področju ter ustrezno vrednotiti delo delavcev tega področja. Vsekakor pa menimo, da bi morala biti sredstva odvisna od izvršenih nalog. Iz vsega tega ni težko razbrati, da sindikati ne pričakujemo od realizacije družbenega dogovora večjih osebnih dohodkov, temveč kvalitetno izvršitev nalog družbenih dejavnosti — in družbeno ovrednoteno plačilo opravljenega dela. Ob tem pa seveda menimo, da morajo pri odločanju o teh vprašanjih samoupravno sodelovati tudi delavci, Iti so zaposleni v teh dejavnostih.
# Stališče IS je do predloga družbenega dogovora za socialne zavode negativno. Kje so po vašem mnenju vzroki za takšno stališče.
Izvršni svet skupščine SRS se v svoji odločitvi v celoti opira na mnenje svojega pravnega
" .........
rum, če se nasloni le na črto zakona, spregleda pa politično vsebino. Kako gledate na take pojave?
Problemi obstajajo. Sindikati smo tudi v tem primeru pričakovali politično oceno, ne pa samo suho ugotovitev, da omenjeni zakon ne predvideva takšnega sporazumevanja. Pri družbenem dogovarjanju za družbene dejavnosti — tudi za zavodsko socialno varstvo — ne gre samo za dogovarjanje o oblikovanju in delitvi dohodka, temveč za mnogo več, Z družbenimi dogovori za posamezna področja smo želeli spodbuditi službe za realno programiranje vrst, obsega in kvalitete delovanja družbenih dejavnosti. Želeli smo usmeriti akcijo pristojnih družbenih dejavnikov v načrtno odpravljanje disproporcev, ki obstajajo v vrednotenju družbenih dejavnosti. In končno želimo dobiti orientacijska merila za usklajeno globalno vrednotenje dela posameznih zvrsti družbenih dejavnosti.
Sindikati kot iniciatorji družbenega dogovarjanja pričakujemo, da bo pravni sistem za področje družbenih služb čim-prej dopolnjen z institutom družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja Pričakujemo, da bodo strokovni
organi bolj aktivni pri opredeljevanju definicije in funkcije družbenega dogovora, sankcij kot tudi pri zagotavljanju javnega interesa, če1 do sklenitve družbenih dogovorov ne pride.
% Ižvršni svet je s svojim mnenjem seznanil poslance socialno zdravstvenega zbora, se pravi matičnega zbora za to dejavnost. Poslanci niso pokai-zali posebne vneme, da bi se ta problem razjasnil. Menite, da so za te stvari nezainteresirani, ali pa so kot člani vašega sindikata neobveščenl za prizadevanja RO sindikata družbenih dejavnosti?
Poslancem je bilo verjetno težko razpravljati, ker so bili obveščeni ob mnenju IS oziroma njegovega pravnega sveta s tem, da obstoje pravne ovire za sklenitev tega dogovora. Težko pa je poslancem razpravljati o tem, kaj je in kaj ni v skladu s predpisi.
Možnosti o tem, kaj bi v takem primeru še lahko storili, pa poslancem pred zasedanjem tudi niso bile posredovane. 'Zato so to zadevo vzeli le na znanje
#	Ce smo vsaj v glavnem uspeli nanizati vzroke, ki so privedli do odklonilnega stališča za podpis družbenega dogovora za zavodsko socialno varstvo, mi, prosim, skušajte odgovoriti še, kako bodo sindikati na to reagirali in kako se bo ta ukrep odražal na tem področju?
Položaj kaže, da bodo morali še nadalje pojasnjevati politično že sprejeta stališča. Morda smo bili sindikati preveč konkretni, ko smo predlagali kar konkretne dogovore, ne da bi o tem poprej razpravljali predstavniški organi družbeno političnih skupnosti. Tudi v bodoče bo naša naloga, da bomo še naprej seznanjali vse družbene dejavnike s potrebo, smotri in s konkretnimi predlogi, mnenji in raziskavami o družbenem dogovarjanju.
•	Trenutno ostajamo na začetku leta brez družbenega dogovora za socialne zavode. KaSj to pomeni za to dejavnost?
Večjih problemov ne bo, ker so že v samem postopku za sklenitev družbenega dogovora socialni zavodi preko svoje skupščine sprejeli bistvene elemente tega dogovora in se bodo po tem ravnali. Tako je akcija sindikatov pokazala v praksi rezultate, čeprav do podpisa družbenega dogovora ni 'prišlo. Seveda pa je trdnost te usmeritve po naši sodbi manjša, kot pa bi bila, če bi dogovor bil podpisan in njegovo izvajanje kontrolirano. Ta del akcije pa ostaja sindikatom kot prioritetna naloga.
N. LUZAR
nnEST
PD HIŠTVO
MODNA HIŠA V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU NUDI V VSEH LETNIH SEZONAH MODNE NOVOSTI, KOT JIH NAREKUJE SVETOVNA MODA. MOŠKI MAKSI PLAŠČI V MODNIH KROJIH IN BARVAH BODO RAZVESELILI VSE. KI ŽELIJO SLEDITI MODI.
PRODAJNI SERVIS
modna hiša
i i
| LJUBLJANA - MARIBOR — OSIJEK ■
Iz naše družbe
kranjski občani pred odločitvijo
Y PETIH XETIH DEVET SOL IN SEST VRTCEV
Pred dnevi so predstavniki občinske skupščine in koordinacijskega odbora za pripravo in izvedbo programa šol in vzgojno varstvenih ustanov v občini Kranj na tiskovni konferenci seznanili novinarje z veliko akcijo izgradnje osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov.
Zamisel ni nova, saj sta občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost že pred dvema letoma razpravljali o tem, kako odpraviti gnečo na osnovnih šolah in pomanjkanje objektov za vzgojo in varstvo predšolskih in šolskih otrok, kako odpraviti večizmenski pouk in dvigniti raven osnovnega šolstva in vrtcev na stopnjo, kot to terja naš čas in razmere kranjskih občanov. Vedeti moramo, da je v tej občini približno polovico med zaposlenimi žensk in da mora družba za take družine več storiti in jim bolj neposredno pomagati pri vzgoji in varstvu otrok.
Zato se zdaj loteva kranjska družbena skupnost akcije, ki bi ji komaj našli primerjavo.
V	občini želijo zgraditi v petih letih 9 šolskih objektov in 6 vzgojno varstvenih ustanov.
V	enakem obdobju bi tudi vse obstoječe objekte obnovili, po potrebah dogradili in prilagodili normativom sodobnega pouka. Zato v občini skorajda ne bo kraja, ki mu program Izgradnje šol in vrtcev ne bo ustvaril neprimerno boljših razmer na področju vzgoje in Izobraževanja otrok.
Kot pristranski ocenjevalci lahko tako programsko osnovo samo pohvalimo. Druga odlika programa, ki pa kaže tudi na to, da so programerji skrbno pretehtali osnutek, je v tem, da bodo v mnogih primerih gradili šolske in Varstvene zmogljivosti Pod skupno streho. To bo, mimo gospodarne gradnje, omogočilo tudi popolnejšo organizacijo in izvedbo enotne vzgoje in izobraževanja otrok, boljšo pripravo na osnovno šolo, kvalitetnejši pouk in zato solidne temelje za nadaljnje šolanje in uk.
Pri izbiri projektov so se
zgledovali v krajih, kjer že stojijo šolski objekti, ki jih odlikujeta funkcionalnost in sorazmerno cenena gradnja. Temu želijo podrediti kranjski graditelji zunanji videz objektov in morebitne previsoko leteče zamisli projektantov. In k temu dodajajo še eno zahtevo: nobenega objekta ne bodo zgradili, preden ne bodo do popolnosti izdelani načrti. S tem želijo pravočasno odstraniti vse težave, ki kasneje zelo pogosto zavirajo gradnjo, zavlačevanje izgradnje pa veča stroške.
In zdaj k osnovnemu problemu. Za 15 šolskih in varstvenih objektov bo potrebno po pred-
računu 35 milijonov 850 tisoč novih dinarjev sredstev. Veliko denarja, ki ga tudi sorazmerno bogat občinski proračun ne zmore. Če bi namreč čakali le na njegove vire, potlej bi Kranjčani čakali na dograditev 15 objektov dobrih 15 let. Dotlej pa bi se poslovili od osnovne šole kar dve generaciji z znanjem in vzgojo, kot jo pač lahko dajo slabše razmere osnovnega šolstva in vzgojno varstvenih ustanov. Zato predlagajo načrtovalci — vse družbeno politične organizacije v kranjski družbeni skupnosti tri variante, po katerih bi zbrali potrebna denarna sredstva: po prvi bi zbra-
GOSPODARSTVO ŠALEŠKE DOLINE BO PRISPEVALO SREDSTVA ZA UREJANJE ŠOLSKIH ZGRADB, VZGOJNO-VARSTVENIH USTANOV TER KULTURNIH OBJEKTOV
Podpora samouprav-nemu dogovoru
Delovne organizacije iz velenjske občine bodo prispevale skoraj 7 milijonov dinarjev za sofinanciranje predvidenih investicij za urejanje šol, otroških
vrtcev in kulturnih domov
li denar s krajevnim samoprispevkom in z družbenim dogovorom med občino in delovnimi organizacijami v prispevkih 160 dinarjev na zaposlenega za dobo 5 let; po drugi varianti bi zbrali sredstva z razpisom posojila, ki bi ga vpisali občani in delovne organizacije v višini 40 milijonov novih dinarjev. Posojilo bi razpisala občinska skupščina, ki bi tudi prevzela vračilo z obrestmi v breme občinskega proračuna; po tretji varianti pa bi zbrali finančna sredstva z razpisom posojila v višini 20 milijonov novih dinarjev in z družbenim dogovorom med občino in delovnimi organizacijami o prispevkih od 100 do 200 dinarjev na zaposlenega, kar bi bilo odvisno od povprečnih osebnih dohodkov v delovni organizaciji, s katero bi sklenili družbeni dogovor. Vračila občinske skupščine bi bila v tem primeru za polovico nižja kot pri drugi varianti.
Druga varianta je že vnaprej obsojena na neuspeh, šaj je vprašanje, ali bi občinski proračun zmogel vsako leto več novih milijonov za vračilo dolga z obrestmi ali ne bi zategadelj za več let zavrl! zadovoljevanja drugih potreb, saj se čas z izgradnjo šol in vrtcev ne bo ustavil in zato številne druge potrebe ne bodo usahnile. Zaradi tega se v Kranju ogrevajo za prvo ali tretjo varianto. Katera bo obveljala, je seveda odvisno od presoje občanov. Pred tako odločitvijo ne stojijo prvič. Pred šestimi leti so se že odločali za samoprispevek in zanj se je odločilo več kot tri četrtine občanov. V občini so doslej zgradili 11 osnovnih šol, ki so veljale 31 milijonov 650 tisoč novih dinarjev in precejšen znesek so k temu prispevali občani s samoprispevkom. Ti uspehi so pravzaprav garancija, da se bodo znali kranjski občani tudi v drugo prav odločiti in s tem postaviti temeljni kamen zahtevnemu programu gradnje šol in vrtcev v svoji občini.
I.V.
!
t
Tl NAŠI LJUBI SESTANKI
NOVO
PO
STAREM
Prišli smo v sejno dvorano krajevne skupnosti.
Sekretar nas je radostno pozdravljal.
»Tovarišice in tovariši, vaša množična udeležba na tem sestanku dokazuje, da se zavedate pomembnosti tega trenutka. Predpostavljam, da ste vsi tukaj zbrani v mislih aktivno sodelovali na zadnjem plenumu in veste, da zdaj gre Za kvalitativni skok, ker moramo od besed preiti na dejanja.«
Prikimali smo.
»Zdaj moramo dokazati, da smo družbeno zreli, zato mi dovolite, da vam pred-očim nekaj bistvenih problemov, ki jih vsiljuje današnja doba in ki so zapo-padeni v zgodovinskem procesu sedanjega časa. Svobodna asociacija svobodnih proizvajalcev, torej vseh nas, ki smo s tem, kar smo že doslej storili, zgradili temelje naši perspektivi in vsem še neslutenim perspektivam delovnega človeka, terja od nas akcijo in še enkrat akcijo. Brez nje ne bomo mogli nadaljevati zgodovinskega procesa, ki mu je prisluhnil ves svet, in že lahko beležimo konkretne rezultate, ki so posledica naše družbeno politične afirmacije.«
Ozrl se je po dvorani, s pogledom pretehtal, kolikšno je naše zanimanje za njegovo izvajanje, ter nadaljeval:
»Vidim, da tudi vi tako mislite. Dovolj je bilo govorjenja, kaj bomo in česa ne bomo storili. Zdaj je
treba delati. Seveda pa mo« ramo tudi razumeti, za kaj gre. Brez znanja ni učinkovitega dela.«
In je povedal, da je bila ekspropriacija bistvena značilnost določene dobe, ki smo jo preživeli, da je industrijska revolucija in avtomatizacija bistuena značilnost sedanje dobe, za katero je značilno tudi samoupravljanje.
»Problem pa je v tem, ker nekateri tovariši ne znajo sukcesivno reševati družbenih in proizvodnih problemov in nanje ne gledajo skozi prizmo družbene realnosti. Vendar jih ne smemo vreči v staro Saro, ohraniti jih moramo našemu gibanju, saj je dela dovolj za vse. Subjektivne sile morajo danes nastopati bolj kompaktno kot kdajkoli doslej, z znanostjo v eni roki in z zaključki zadnjega plenuma v drugi. V naših vrstah ni več prostora za omahljivce, karieriste in druge družbeno deformirane ljudi. Zato predlagam, da do prihodnjega sestanka proučite prej omenjene zaključke. Tako boste spoznali zgodovinsko pomembnost trenutka, v katerem se nahajamo.«
S predlogom smo se strinjali.
Potem je odprl diskusijo in ker se nihče ni oglasil, je sestanek zaključil s pozivom:
»Po delu se bomo cenili!«
In smo tekli domov, da bi ujeli začetek televizijskih bratov Karamazovih.
JANEZ VOLJČ

Še je čas, da izberete darilo za 8. marec! Izberite izdelek tovarne pletenin
V Velenju so nekaj mesecev razpravljali o tem, kako bi pospešeno reševali probleme na področju šolstva, otroškega varst-va in komunalne dejavnosti. Potrebe so dokajšnje, saj je treba reševati vrsto perečih vprašanj, 2a katere zadnja leta ni bilo de-narja. Ker ni mogoče pričako-vati, da bi zagotovili potreben denar za ta dela v občinskem Proračunu, niti to leto niti v prihodnje, so se odborniki velenjske občinske skupščine na zadnji seji soglasno odločili, da bo 22. rnarca referendum, na katerem bodo volivci odločali o samoprispevku za gradnjo in obnovo šolskih poslopij ter kulturnih domov in pa za modernizacijo cest v Šaleški dolini.
S SAMOPRISPEVKOM OBČANOV NE BODO ZBRALI ZADOSTI DENARJA
Po sklepu občinske skupšči-ne Velenje naj bi vsi zaposleni Y razdobju petih let, to je od h maja 1970 do 30. aprila 1975, Plačevali krajevni samoprispe-ek v višini 2 % od neto oseb-n>h dohodkov. Plačila samoprispevka bi bili oproščeni vsi tisti aPosleni, katerih osebni doho-
dek je manjši od 700 dinarjev oz. tisti, katerih gmotni položaj bi bil spričo plačila samoprispevka ogrožen.
Za potrebne investicije v šolske zgradbe in kulturne objekte bodo potrebovali blizu 17 milijonov din, za urejanje in modernizacijo cest pa 8,700.000 din. Ker pa bodo s samoprispevkom, kolikor bo 22. marca referendum uspel, zbrali le okrog 18,700.000 dinarjev, to je skoraj 7 milijonov din manj, kot pa bodo rabili denarja, je velenjska občinska skupščina priporočila samoupravnim organom delovnih organizacij, da na osnovi samoupravnega dogovora združijo denar, in to namensko za urejanje šolskih zgradb, vzgojno varstvenih ustanov in kulturnih objektov. Med drugim bodo delovne organizacije sofinancirale gradnjo nove III. osnovne šole v Velenju, otroškega vrtca v Velenju, dozidavo oziroma adaptacijo šol v Šoštanj^ Šmartnem ob Paki in To-polščici, postavitev telovadnic v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, ureditev otroških igrišč v Velenju in Šoštanju, gradnjo novega doma kulture v Šoštanju in nakup stanovanj za prosvetne delavce.
PODPORA PREDLOGU OBČINSKE SKUPŠČINE ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV DELOVNIH ORGANIZACIJ
Samoupravni organi delovnih organizacij iz Šaleške doline zadnje dni že razpravljajo o predlogu občinske skupščine Velenje za združevanje sredstev. Predlog v celoti podpirajo, saj vedo, da brez sodelovanja občanov in delovnih organizacij ne bi bilo mogoče v doglednem času uspeti rešiti problemov, s katerimi se srečujejo prebivalci Šaleške doline iz dneva v dan. Vedo, da sicer teh problemov ne bi mogli rešiti s sredstvi iz občinskega proračuna v prihodnjih petih, morda celo desetih ali več letih.
Zato je tudi povsem razumljivo, da samoupravni organi delovnih organizacij na sejah odločajo o višini njihovega deleža za sofinanciranje gradnje in urejanja šolskih zgradb, vzgojno varstvenih ustanov ter kulturnih domov. Osrednji delavski svet tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, na primer, je že sklenil, da bo namenil kot prvi prispevek za to akcijo 1 milijon novih dinarjev.	(vš)
ANGORA
IZ LJUBLJANE
♦
Ob tej priložnosti kolektiv tovarne pletenin ANGORA iz Ljubljane vsem ženskam čestita za mednarodni praznik žena — 8. marec!
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DEJAVNOSTI IZOBRAČEVALNEGA CENTRA V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI
ŠIROKE MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA ZNANJA ZA VSE
S	s
Smreka
Veliko izbiro stavbnega pohištva, parketa, salonita, opeke, bitumenskih izdelkov, teraco plošč, cementa, apna, italijanskih keramičnih plošč in drugega gradbenega materiala ter premoga in žaganega lesa vam nudi
TP »Smreka« Maribor
PRODAJAMO ZA DEVIZE Z 10 % POPUSTOM!
Dajemo potrošniške kredite brez porokov!
************************************ ***MMurJr0/r00g,t t.

Izobraževalni center v trboveljski Strojni tovarni si je nedvomno pridobil velike izkušnje. Njegova dejavnost je tesno povezana z življenjem in gospodarjenjem kolektiva. Vodstvo centra pripravlja vsako leto podroben program izobraževanja in usposabljanja zaposlenih članov in izdatno pomaga vsem slušateljem bodisi srednjih, višjih ali visokih šol. Sicer pa imajo v statutu Strojne tovarne zapisano določilo, da je nadaljnje izobraževanje in usposabljanje pravica in dolžnost vsakega člana kolektiva, podjetje pa mu je dolžno pri tem pomagati.
Letos se izpopolnjuje in dodatno izobražuje ter usposablja okrog 200 zaposlenih članov te delovne skupnosti. Med njimi sta dva zaposlena, ki študirata na 3. stopnji, veliko ljudi pa obiskuje razne oddelke višjih in visokih šol oziroma srednjih šol. Vsem tem omogoča vodstvo podjetja razne olajšave, pri študiju pa tudi materialno podporo. Zanimivo je, da izdajo v Strojni tovarni na leto okrog 80.000 do 100.000 din za izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih 'n za dejavnost svoje kovinar-
ske šole. Kot zmeraj doslej imajo tudi letos razne seminarje za kvalifikacije pa tudi polkva-lifikacije. Poleg tega se bodo zvrstila številn.-. predavanja o varnosti in zaščiti pri delu, o uporabi reprodukcijskega materiala, imeli pa bodo še druge oblike dodatnega usposabljanja. V podjetju imajo zdaj že 24 visokokvalificiranih strokovnjakov, veliko pa jih še študira.
V trboveljski Strojni tovarni že izvajajo program modernizacije strojev in naprav, ki ga bodo uresničili do leta 1975. Investicijska vrednost programa modernizacije znaša okrog 25 milijonov din, Z uresničenjem tega načrta se bo kolektiv uvrstil ^ med sodobno opremljena podjetja kovinsko-predelovalne stroke pri nas in si pridobil širše možnosti za uveljavljanje v mednarodni delitvi dela. Kolektiv se namreč preusmerja v svojem izvoznem programu. 2e letos nameravajo izdatneje na-na zahodnoevropskem tržišču, saj predvidevajo, da bodo izvoz na ta področja povečali za okrog 470 % v primerjavi z lanskim letom. Spričo tega dobiva tudi nadaljnje usposabljanje in izobraževanje članov delovne skupnosti izreden
pomen, saj bo nedvomno treba streči sodobnim strojem in napravam.
Enako pozornost in skrb posvečajo tudi svoji kovinarski šoli. Lansko jesen sicer niso uspeli vpisati 60 gojencev, kot so planirali, ne glede na to pa imajo v prvena letniku 45 bodočih kovinarjev. V Strojni tovarni sodijo, da bi kazalo nekoliko spremeniti sedanji program izobraževanja vajencev. Zavzemajo se za uvajanje širšega praktičnega programa in menijo, da je sedanji učni načrt še vse preveč natrpan s splošnimi predmeti, ki so jih v visoko industrijsko razvitih deželah že pred leti opustili.
M. V.
Inles
ribnica
OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT

Zjublj#** f Bme$hmvm§vml9
TONE SVETINA
UKANA
S#/*'
' 4
Trilogija bo izšla v marcu letos.
Vse tri knjige bodo na razpolago nedeljene, vezane v platno za ceno 225,00 din.
Knjige bodo prodajale vse knjigarne, naročite pa trilogijo lahko tudi pri zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek).
Prodaja tudi na obroke!
Kako
iz stanovanjske draginje
Dfcoraj nihče ne ostane v pogovorih o reformi hladen; vendar se ob nabenern vprašanju ne razgrejemo tako močno kot ob poslušanju letošnjih cen za kvadratni meter stanovanjske površine. Že res: nelikvidnost je najbrž mnogo bolj »žgoč problem-", toda žgoč je »glede na globalne vidike-" našega razwja, medtem ko sega Stanovanjska draginja zadnje čase v vse več žepov. Ne samo, da so obljube o relativni pocenitvi stanovanj (glede na rast realne vrednosti osebnih dohodkov) v letih reforme ostale na papirju, celo nasprotno — cene stanovanj skokovito naraščajo, s tem pa se z enako naglico manjša možnost za večino delavcev, ki so še brez strehe nad glavo, da bi si stanovanja (s pomočjo delovne skupnosti in družbe) lahko kupili.
Zakaj je tako?
Odgovor na to vprašanje nam lahko še najbolj pomaga oblikovati »fotografija" kritičnih, razmer v slovenskem stanovanjskem gospodarstvu, dokumentirana s številkami, zato si jo oglejmo! Bančniki poročajo, da je na spiskih stanovanjskih varčevalcev 20.000 slovenskih družin, toda kaj, kg pa v Sloveniji še vedno manjka približno 57.000 stanovanj. Ža trg smo lani zgradili le štiristo stanovanj, vsa druga gradijo bodoči lastniki v lastni režiji, kakor kdo ve in zna. Menda ni treba posebej praviti, da ob takšni gradnji ni mogoče organizirati sodobnih gradbišč — mestnih četrti, ki bi gradnje pocenila. V Ljubljani bi, denimo za industrijsko gradnjo stanovanj zadostovala 4 taka gradbišča, imamo pa jih kakih 80. Znano je tudi, da cene zemljiščem vrtoglavo naraščajo. Pa naraščanje cen gradbenega materiala! Nič čudnega, če so se zato v zadnjih desetih letih investicije v stanovanjsko gradnjo povečale za kakih 400%, obseg stanovanjske gradnje pa se v tem času ni povečal niti za polovico. Ali iz drugega »zornega" kota": še leta 1963 je veljal kvadratni meter stanovanjske površine v povprečju 1260 N-din, lani pa že 2000 N-din. A letos so začele lesti cene stanovanj tako naglo navzgor, da že presegajo vse razumne meje (na 3000 in več din za kvadratni meter).
Kako torej iz stanovanjske draginje? Kakor po navadi, so ljudje, ki se s tem vprašanjem ukvarjajo, pripravili več predlogov. Tako predlagajo nekateri »ponovno politično razpravo o socialnem vidiku stano-
vanjske problematike", ali »sprožitev polemike s tistimi, ki trdijo, da je lahko stanovanje v razmerah špekulacij in navijanja cen potrošno blago, primerno tudi za povprečni žep našega delavca«. Drugi spet kažejo na 9 slovenskih raziskav o bodočih zasnovah stanovanjskega gospodarstva, združenih v kompleksno stro-kovno analizo o možnostih njegovega racionalnega razvoja. Po teh raziskavah sodeč, bi lahko odpravili stanovanjski primanjkljaj v naši republiki, če bi povečali obseg stanovanjske gradnje za približno 60 % — na vsaj 15.000 letno. Tretji spet dopolnjujejo tp vizijo stanovanjske gradnje z zahtevo, da je treba nuditi različno družbeno pomoč posameznim graditeljem pri uporabi in gradnji stanovanj itd.
Kolikor glav, toliko svetov!
Skoda le, da veliko reformatorjev politike stanovanjske gradnje pri svojih predlogih iie upošteva dovolj predvsem osnovnega vzroka podjetniške stanovanjske krize: zastoj pri uresničevanju glavnega cilja reforme — utrditi vrednost dinarja kot merila družbeno potrebne in priznane vrednosti človekovega dela. Ge drsi dinar navzdol, ga bodo tisti, ki jih imajo veliko (tudi nezasluženih, kajpak, zaradi neuveljavljenega načela delitve po rezultatih dela), skušali varno naložiti v kakšno trajno vrednoto in jo celo preplačati. Takšna vrednota, ki povrh vsega še pridobiva na ceni, pa je pri nas tudi stanovanje. Če drsi dinar naglo navzdol, a cene stanovanju rastejo, ga bodo tisti, ki ga varčujejo za stanovanje, vzeli iz hranilnice, saj bi zlepa ne dočakali dneva, ko bi banka priložila svoj del, da bi bilo obeh delov dovolj za Stanovanje, Kupili bodo kaj drugega. Če izgublja denar vrednost, se splača zadolžiti: lahko je delo tistega, ki ima privilegij, da se zadolži (tudi za stanovanje), družbeno kaj malo pomembno, vendar se zaradi zmanjševanja odplačil dolga kaj kmalu izenači z družbeno potrebnim in priznanim delom visokokvalificiranega strokovnjaka, ki nima možnosti (v. času inflacije privilegija), da bi si s posojilom zgradil ali kupil stanovanje. Kaj se « tem primeru dogaja z ustavnim načelom delitve po rezultatih dela!?
Prav bi bilo torej, če bi razpravo o stanovanjski draginji obogatili in razširili tudi s pogovorom o rehabilitaciji ali usodi naše reforme.
VINKO BLATNIK
o
H
S
J
o
H
W
>
K
O
H
<
t"
Z
H
S
O
Z
O
o
H
<n
*-3
K
O
S
0
1
g
►j
o
E*
n
O
H
<
IH
Z
O
z
g
8
g
<
H
Z
O
Z
O
w
IH
J
o
IH
m
>
z
>-3
K
O
H
<
H
Z
m
S
o
Z
u
z
§
H
ca
>
z
K
K
O
H
<
Hi
Z
O
z
PA VSAJ PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE
Zdaj so slednjič znani tudi popolnejši podatki. Pred dnevi jih je ponudila služba za tržišče pri republiški gospodarski zbornici.
Na prvi videz smo teh podatkov lahko zelo veseli. Tako je izvoz slovenskega gospodarstva v minulem letu in v primerjavi z letom poprej porasel za 16,3 %, medtem ko je znašal porast obsega proizvodnje 14,1 %. Oba podatka pa, če ju povežemo v vzročno zvezo, spet dovoljujeta novo ugotovitev: to namreč, da se slovensko gospodarstvo čedalje intenzivnejše in v čedalje večjem obsegu vključuje v mednarodno delitev dela.
.Tolikokrat poudarjena potreba po vključevanju v mednarodno delitev dela je torej vendarle dobila svoj dejanski odraz v našem gospodarstvu.
Točno, dobila ga je. Upravičenost te ugotovitve je še jasnejša če vemo, da je slovensko gospodarstvo čedalje bolj pripravljeno vključevati se y mednarodno delitev dela na zahtevnejših tržiščih, saj je, tako kot že vsa zadnja leta, v minulem letu porasel izvoz slovenskega gospodarstva na konvertibilna tržišča za 21,6%.
Zanimivi in upoštevanja vredni pa so še naslednji podatki: izvoz industrijskih proizvodov iz naše republike je porasel v minulem letu za 18,2 %, izvoz gospodarskih proizvodov pa kar za 22,7 %, medtem ko je le malenkostno porasel izvoz kmetijskih proizvodov; neblagovni devizni priliv pa se je v minulem letu povečal za 30,7 odstotka. Toda dejstvo je tudi to, da je lani predstavljal izvoz industrijskih proizvodov kar 87,2 % celotnega izvoza v naši republiki!
Vse do sem bi potemtakem morali biti zadovoljni z izvoz-no-uvozno bilanco minulega poslovnega leta. Bi morali, v resnici pa ne moremo biti! Podatki namreč hkrati izpričujejo, da je v Sloveniji znatno hitreje kot izvoz naraščal uvoz — v minulem letu za 25,1 % — tako da se je že doslej neza-vidna plačilna bilanca našega gospodarstva v minulem letu samo še poslabšala: za polnih 44,7 % se je v minulem letu zvišal primanjkljaj trgovinske bjlance naše republike!
Prvi letošnji podatki obenem pričajo, da bo naše gospodarstvo tudi v letošnjem letu ubiralo približno enaka pota, saj
kakih bistvenih in revolucionarnih sprememb v zunanjetrgovinskem sistemu, deviznem in carinskem režimu v letošnjem letu še ni na obzorju. Se pravi, da smemo že zdaj sklepati, da se bo ob koncu letošnjega poslovnega leta še povečal primanjkljaj trgovinske bilance naše republike.
To bržčas ni najbolje.
Kaj storiti?
Veliko več od metod prijateljskega prepričevanja, naj delovne organizacije čimveč izvažajo, naj čimbolj e izkoristijo modnosti poslovno-tehnič-nega sodelovanja s tujimi partnerji, naj se bolje organiziramo, da bi lahko povečali neblagovni priliv — veliko več od tega tako nimamo na voljo v tem trenutku. Zato velja vsaj to metodo temeljito izkoristiti! Kajti očitno je tudi to, da negativne trgovinske bilance ne bo možno v nedogled povečevati. A če že kdo noče več verjeti v prijateljsko prepričevanje, naj vsaj verjame v oštevilčene podatke: samo v minulem letu smo povečali negativno razliko v trgovinski bilanci naše republike za 590 milijonov N-dinarjev!
S. B.
NAŠA SERIJA ČLANKOV NA TEMO: »PAKET PROTI NELIKVIDNOSTI - KAJ JE TO?«
GARANCIJE V PRECEPU

Se bo z novimi zakonskimi določili vendarie zožila investicijska fronta? ® Ali bodo spremenjeni predpisi povečali previdnost pri odobravanju kreditov
za investicije
O problemu nelikvidnosti sploh ne bi govorili, če bi družbeno politične skupnosti — zlasti federacija — poravnale svoje obveznosti do gospodarstva in če bi investicije zožili v tiste okvire, ki jih še dopuščajo naše možnosti.
Zato so poslanci v zvezni skupščini že večkrat zastavili vprašanje, kako federacija namerava poravnati svoj dolg do gospodarstva in kako ter kdaj bo uravnovesila tudi izvenproračunske bilance. Podobno vprašanje je naslovil na zvezni izvršni svet tudi predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek.
Odgovora še nismo dočakali. Najbrž ga kaj kmalu tudi ne bomo, ker so stvari več kot zapletene. Po nekaterih, sicer neuradnih podatkih, bi namreč smela federacija v prihodnjih petih letih razpolagati le s petino vseh svojih dohodkov, če naj pokrije samo tiste obveznosti, ki si jih je že naložila v minulih leth. Federacija kot najvišja družbeno politična skupnost pa ima seveda tudi obilo tekočih obveznosti. Torej je jasno, da navzlic številnim predlogom, kako naj bi se federacija rešila iz zagate, dovolj jasnega odgovora v najbližji prihodnosti zares ne smemo pričakovati.
PRAVICA, KI NI BILA »PRAVICA«
Vsemu navkljub pa pretirani pesimisti spet ne bi smeli biti. Lani sprejeti »paket ukrepov proti nelikvidnosti« namreč vsaj posredno le skuša nakazati odgovor tudi na zastavljena vprašanja.
Po določilih doslej veljavne-
ga temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov je tako moral investitor zagotoviti sredstva za gradnjo investicijskega objekta, ni pa bil hkrati dolžan zagotoviti sredstev za plačilo obveznosti po posebnih predpisih, denimo 40 % »davka« na gradnjo administrativnih in upravnih zgradb; 10 % jamstveni znesek; 40 % za termoelektrarne in toplarne na tekoče gorivo in, naposled, prispevek za energetiko.
Investitor je torej lahko začel graditi, ne da bi imel zagotovljena vsa sredstva. Položaj investitorjev je bil še olajšan tudi zaradi širokosrčnosti bank pri izdajanju potrdil o zagotovljenih sredstvih. Tako se je vse skupaj zapletlo. Na podlagi znanih in potrjenih investicij je federacija — njej pripada pretežni delež navedenih dajatev po posebnih predpisih — računala z dotokom določenih sredstev. Kot vemo, je federacija ta sredstva tudi razporedila za daljše obdobje vnaprej in obenem prevzela večje obveznosti, kot jih je dejansko lahko pokrila. Vsemu temu se je priključilo še nekaj: SDK ni imeja pravice, da bi zadržala nalog za izplačilo izvajalcu del, če investitor sredstev ni zagotovil na predpisani način, ampak je za investicije uporabljal tudi nenamenska, denimo obratna sredstva. Vse to je povzročilo, da se investicijska fronta ni zožila tako, kot smo pričakovali in kot smo napovedovali z reformo.
Po novem je drugače. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov, ki že velja, mora investitor že pred začetkom gradnje zagoto-
\ WM Wf V
\ .M-M -M.K XI	m.
POHIŠTVO
VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970
Izbirajte PATRICIJA CLAUDI JA
ALEKSANDRA	Za vas Izdeluje
ali nova florida	BREST Cerknica
viti vsa potrebna sredstva. SDK zdaj lahko zadrži nalog za izplačilo izvajalcu investicijskih del, če investitor sredstev ni zagotovil na predpisani način. Tp daje upati, da bo marsikatera dosedanja finančna konstrukcija na papirju, kakršni je potem sledilo tudi potrdilo o zagotovljenih sredstvih, padla v vodo. Prav gotovo pa se vsaj posredno zmanjšujejo tudi možnosti federacije, da bi v tolikšnem obsegu kot doslej računala s prilivom sredstev na osnovi omenjenih dopolnilnih predpisov. To pa, med drugim, po-meni tudi nov in zelo potreben pritisk na zmanjšanje njene proračunske in izvenproračunske porabe.
TISTO, KAR SI SMEL ZDAJ MORAŠ!
Če sp, kot rečeno, tudi banke z širokosrčnim izdajanjem potrdil o zagotovljenih sredstvih pomagale širiti investicijsko fronto, jih novelirani zakon o gradnji investicijskih objektov zdaj jemlje v precej hud precep. Pomembni sta zlasti dve spremembi:
Poroštvo banke, da bo zagotovila po pogodbi z investitorjem obljubljena sredstva, postaja pravo jamstvo. Če namreč investitor izvajalcu investicijskih del ne poravna dospelih obveznosti, sme izvajalec investicijskih del zahtevati neposredno od banke, da investitorju takoj odobri kredit do višine dospele terjatve. Če banka tega ne stori, je zagrešila gospodarski prestopek. Zanj je lahko kaznovana s kaznijo do 100.000 N dinarjev, njen predstavnik pa še posebej s kaznijo do 3000 N dinarjev.
O Če je izvajalec investicijskih del doslej smel za plačilo terjati tistega, ki je jamčil za neko investicijo, kadar investitor dolga ni poravnal, je zdaj po zakonu to dolžan storiti — se pravi, je dolžan iztožiti dolg po sodni poti,
Kakor je znano, so banke skoraj redno tudi kreditorji in dajalci poroštev pri investicijah. Pravkar omenjeni spremembi zakona o gradnji investicijskih objektov jih bosta nujno, zaradi njihovih lastnih interesov, spodbudili k večji previdnosti pri odobravanju kreditov za investicije. Tudi to pa, čeprav bo za marsikateri kolektiv boleče, z narodno gospodarskega vidika lahko obrodi samo dobre sadove.
MILAN GOVEKAR
žagan les
iglavcev
I
furnir'
plemeniti in efepi furnirji domačih in eksotičnih" drevesnih vrst*
lamelni
Pl *V'

pas
hrast
jesen -in kotne letve]
i
IRH
zaboji
iz kolekcije JUS Ii> po naročilu, transportne palete^
embalažni
sodčki
iz vezanih plošč standardni in s patentnimi, zapirači


filament ) ovojni 'papir/
kosovno
pohištvo
"	omarice za eevlir
funkcionalno
omarica
razttgljive
■■■■■■■■■■■■aannnin*nnnnnnMannnenaannn**i*»aS
■
i ... da je zvezni devizni
•	inšpektorat v minulem letu j pregledal devizno poslova-« nje v 446 delovnih organi-
•	zacijah. Bilanca te kontrole j jc porazna — v 162 organi-t zacijah so ugotovili prekr-i ške, ki morajo biti prijav-i Ijeni javnim tožilstvom, za-j krivilo pa jih je 300 odgo-i vornih oseb v teh organiza-i cijah. Inšpektorat je imel \ na voljo samo 34 inšpektor-\ jev, od tega samo 24 za de-! lo na območju vse Jugosla-\ vije, zato mu uspe odkri-Š vati komaj 20 % vseh de-\ viznih prekrškov.
I
I
...da bo imela proga 1 Beograd—Bar, ko ba dogra- i jena, zmogljivost 3 milijo- i ne ton, kar zadostuje za • rentabilno poslovanje. Pia- ; ni za izgradnjo druge faze ; luke, v katero bodo vložili | približno 400 milijonov din, j so že v izdelavi. Preko 70% S sredstev bodo porabili za \ nabavo opreme. Takoj ko S bo končana druga faza S gradnje, bo luka lahko S sprejela ladje s kontejnerji, £ kar pomeni, da bo poslova- i la na najsodobnejši način; S
,. .da je iz analize po- j škodb pri delu v zadnjih \ desetih letih razvidno, da \ je bilo poškodb do 1965. le- j ta 300.000 letno, v zadnjih \ letih pa se je ta številka \ zmanjšala na 250.000. Kljub ! temu je mogoče opaziti po- j novno naraščanje poškodb i pri delu pa tudi delovnih J invalidov je vse več. Po gro- ! bih ocenah je zavoljo po- j škodb pri delu znašala is- i guba v nacionalnem dohod- i ku v 1968. letu 336 milijo- J nov dinarjev brez stroškov j zdravljenja. Vzrok za takš- j no stanje je premajhno vla- S ganje delovnih organizacij j v preventivo in varstvo pri \ delu.
v-;. ■: ..v!-/. ..

srečna in zadovoljna gospodinja, naš ponos
ZA TEHNIČNO OPREMLJENOST VAŠEGA DOMA SKRBI TRGOVSKO PODJETJE
JIU IBIDliriElil NIII UKA
; v ■	, vg.:, •" v ^ :■ ■■	>
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI IN SERVISI PO VSEJ DOMOVINI

oep
>,T^!^?ELEKTRARN1 Š0ŠTANJ IN V SAVSKIH ELEKTRARNAH V LJUBLJANI SO IZDELALI PREDLOG ZA DRUŽBENI IN SAMOUPRAVNI DOGOVOR V ELEKTROGOSPODARSTVU
PO POTI DOGOVARJANJA
Področni klubi poslancev v Ljubljani, Kranju in Celju bodo v prihodnjih dneh razpravljali o predlogih družbenega dogovora o elektrogospodarstvu in samoupravnega dogovora v elektrogospodarstvu, ki so ga pripravili v Termoelektrarni Šoštanj in v Savskih elektrarnah. V teh dveh elektrogospodarskih organizacijah namreč vlada prepričanje, da je mogoče le z družbenim in samoupravnim dogovarjanjem urediti medsebojne poslovne odnose v elektrogospodarstvu ter vključiti elektrogospodarstvo v gospodarstvo kot celoto.
Kot ugotavljajo v Termoelektrarni Šoštanj in v Savskih elektrarnah, je več razlogov, ki nujno terjajo družbeno dogovarjanje v elektrogospodarstvu. Eden od njih je na primer enotna dobavna mreža za preskrbo vanje' Potrošnikov z električno eriergi-i°. Ker pa so porabniki električne energije vezani na nakup energije iz enega omrežja, so tudi upravičeni, da si zagotove Prednosti, ki bi jim jih sicer omogočalo sicer prosto tržišče električne energije. Tako tehnološko kot zakonsko pogojena odvisnost elektrogospodarstva in porabnikov električne energije narekuje vsem elektrogospodarskim podjetjem, odjemalcem električne energije in družbenopolitičnim skupnostim na posameznem preskrbovalnem področju, da z družbenim dogovarjanjem razrešijo problematiko tako pogojenih medsebojnih poslovnih odnosov in da zagotovijo redno in kvalitetno oskrbo s ceneno električno energijo.
Nujnost družbenega dogovarjanja pa narekujejo tudi značilnosti razširjene reprodukcije elektrogospodarstva. Poraba električne energije je pri nas dosegla že tako visoko stopnjo, da terja gradnjo velikih in ekonomičnih virov električne energije. Pred slovenskimi elektrogospodarskimi podjetji je zato neodložljiva naloga, da vlagajo svoja razpoložljiva sredstva v gradnjo novih elektroenerget-skth objektov — seveda s pomočjo družbenega dogovarjanja s svojimi odjemalci ter z druž-beno-politdčnimd skupnostmi.
In kakšen je namen družbenega dogovarjanja? Kot sistem naj bi družbeno dogovarjanje omogočilo uskladitev interesov nred elektrogospodarstvom, gospodarstvom kot celoto ter družbeno skupnostjo, in sicer glede vseh vprašanj, ki so zanje temeljnega pomena. Se pravi, da zagotovimo ustrezno organizacijo elektrogospodarstva, ki bo omogočila gospodarstvu sodelovanje pri izbiri bodočih elektroenergetskih objektov in pri določanju načina njihovega financiranja, da zagotovimo dobro urejen elektrogospodarski sistem^ v tehnološkem smislu, omogočimo elektrogospodarstvu, na soodloča o vprašanjih, ki so zanj temeljnega pomena.
kakšen naj bi bil DRUŽBENI dogovor
o elektrogospodarstvu?
Termoelektrarna Šoštanj in Savske elektrarne Ljubljana Predlagajo, naj bi družbeni dogovor o elektrogospodarstvu sklenila elektrogospodarska pod-ietja, gospodarske organizacije m družbeno-politične skupnosti. Določila tega dogovora naj bi veljala tako za poslovne odno-^ med podjetji elektrogospodarstva kot kupci električne
energije na prenosni mreži ter za urejanje medsebojnih obveznosti v zvezi s proizvodnjo in prenosom električne energije.
Podpisniki družbenega dogovora o elektrogospodarstvu naj bi se sporazumeli za pogoje za garantirano in kvalitetno dobavo električne energije in v tej zvezi za načela o materialni odgovornosti, za režim, politiko in raven cen, za usmerjanje razširjene reprodukcije ter za izbor in način financiranja objektov. Elektrogospodarska podjetja naj bi solidarno prevzela materialno odgovornost za dobavo električne energije tako glede količin kot kvalitete. V Sloveniji bi morale veljati enotne tarifne postavke, režim cen pa naj bi bil tak, da bi stimuliral proizvajalca za optimalno proizvodnjo, porabnika za optimalno porabo električne energije, cene pa bi morale pokrivati vse stroške enostavne reprodukcije in z družbenim dogovorom določeni del razširjene reprodukcije.
Z družbenim dogovorom naj bi tudi določili, da mora skupni organ Skrbeti za izbor najustreznejših, najbolj ekonomičnih elektroenergetskih naprav. Družbeni dogovor naj bi določil, da so dolžne sofinancirati gradnjo novih objektov elektrogospodarske organizacije iz svoje akumulacije ter e družbenim dogovorom določenim delom svoje amortizacije ter druge gospodarske organizacije in družbene skupnosti v obsegu in načinu, kot bi ga določil družbeni dogovor.
Z družbenim dogovorom o elektrogospodarstvu naj bi ustanovili poseben organ za izvajanje sprejetih nalog. Svoje predstavnike v njem naj bi imenovali Gospodarska zbornica, izvršni svet in delavski sveti elektrogospodarskih podjetij. Elektrogospodarstva naj bi imelo v tem skupnem organu polovico članov. Organ naj bi posloval po posebnem pravilniku, sklepi pa bi bili obvezni, če bi bili sprejeti z dvetretjinsko večino vseh članov organa.
SAMOUPRAVNO
DOGOVARJANJE V ELEKTROGOSPODARSTVU
Podjetjem elektrogospodarstva naj bi samoupravni dogovor omogočil, da bi bila samostojne gospodarske organizacije z vsemi sarnoupravnimi pravicami in dolžnostmi. Podjetja bi se poslovno povezovala v takšno interesno skupnost, ki bi jim še nadalje omogočala opravljati njihove osnovne podjetniške naloge, vendar zasledujoč pri tem tudi težnjo, da dosežejo večji skupni poslovni uspeh. Skupne naloge bi bile proizvodnja, prenos in prodaja električne energije ter v.tej zvezi usklajevanje planiranja ter prevzem rizika.
Podjetja bi sodelovala pri razvoju elektrogospodarstva kot celote z usklajevanjem razvojnih programov, ustanovila naj bi delovno skupnost za izvajanje določb samoupravnega dogovora, ki pa bi bila pri svojem poslovanju v celoti odvisna od podjetij. V celoti in sproti bi vsako gospodarsko podjetje participi-ralo na ustvarjenem dohodku, s katerim bi samostojno razpolagalo, s tem da bi del akumulacije namensko vezalo za potrebe razširjene reprodukcije. In končno naj bi podjetja sporazumno določgla osnove in merila za udeležbo pri ustvarjenem dohodku. Za izvajanje samoupravnega dogovora pa bi naj ustanovila skupen organ — Poslovni odbor, katerega sestav in načm odločanja bi zagotavljal enakopravnost vsem podjetjem. Za lažje in uspešnejše izvajanje
nalog naj bi podjetja, kot je predlagano, ustanovila nekatere skupne službe, in sicer ekonom-sko-dispečersko, službo za koordinacijo študija razvoja ter službo za meritve, zaščito, telekomunikacije in regulacijo. Za izvajanje nalog in obveznosti, prevzetih s tem samoupravnim dogovorom, pa bi podjetja, ki bodo podpisala dogovor, ustanovila poslovni odbor elektron gospodarstva, v katerega bi vsako podjetje imenovalo po 3 predstavnike. Naloge tega odbora bi bile: skrb za izvajanje določil dogovora, usmerjanje dela skupnih služb ter vodenje poslovne politike podjetij glede proizvodnje, prenosa in skupne prodaje, določanje cen in tarif za električno energijo in glede razširjene reprodukcije.
(vš)
Uspehi in težave
V zasavskih premogovnikih ocenjujejo gospodarjenje v minulem letu
Položaj zasavskih premogovnikov je vse prej kot zavidanja vreden. Čeprav je dosegel kolektiv lani dokaj ugodne gospodarske rezultate, so le-ti glede na prizadevanja in napore dokaj pičli in pravzaprav nazorno kažejo na razmere v rudarstvu. V podjetju so dosegli 207 milijonov, s prenosom ostanka neplačane realizacije iz leta 1968 pa nekaj več kot 232 milijonov din celotnega dohodka. Toda ostanek dohodka je znašal vsega skupaj le nekaj več kot 10 milijonov, bruto skladi 6 milijonov dinarjev, v sklad skupne porabe pa so izločili komaj 5 milijonov din. Toliko denarja v skladu skupne porabe bo imel marsikateri zasavski kolektiv, čeprav je znašala njegova celotna realizacija dva ali trikrat manj in čeprav imajo najmanj trikrat manj zaposlenih, kot jih zaposlujejo zasavski premogovniki.
Kolektiv Zasavskih premogovnikov tarejo nekatere resne težave. Po najnovejših podatkih je v podjetju že 740 invalidov oziroma ljudi z zmanjšano delovno uspsobljenostjo, to pa je kar 200 več kot pred dobrim letom. Če kje. potem je resnično v tej gospodarski veji najmanj takih delovnih mest, kjer bi utegnili'zaposliti invalide, zato bo morala družbena skupnost nekoliko bolj temeljito proučiti razmere v tej panogi in prispevati svoj delež za ublažitev težav v rudarstvu, Lani so v podjetju na novo odmerili nadomestila osebnih dohodkov za invalide, izplačali pa so zanje skoraj milijon dinarjev.
Kolektiv občuti vse večjo zadrego tudi zavoljo pomanjkanja stanovanj. V trboveljskem rudniku imajo skoraj 320 prošenj za dodelitev novega stanovanja ali za zamenjavo. Ne dosti bolje ni v sosednjih osnovnih delovnih enotah tega podjetja. Vse bolj jim primanjkuje tudi jamskih delavcev. Število članov kolektiva se je lani zmanjšalo za 200 ljudi, v glavnem jamskih delavcev, in če bodo hoteli letos z zmanjšanim številom delovnih ljudi pridobiti 1 milijon 850.00Q ton premoga, bodo morali občutno povečati produktivnost dela.	—m—
KAKO POSPEŠITI RAZVOJ KOPRSKE LUKE?
Skupaj bi si lepše postlali
Ali bo razvoj koprske Luke v prihodnje odvisen samo od skromnih možnosti kolektiva ali pa se bodo ______________zanjo zavzele tudi zainteresirane delovne skupnosti?
Stalna rast prometa v kopr-ski luki je očitno prepričala tudi največje pesimiste, da pristanišče potrebujemo in da bi interesom gospodarstva močno škof dovalo, če ne bi kar najbolj pospešili razvoja naše najbolj severne jadranske luke.
Kakor je takšna ugotovitev spodbudna, pa ni prav nič razveseljivo dejstvo, da nikakor ne pride do sporazuma o tem, kako naj bi tudi dejansko uresničevali prizadevanja za razširitev, modernizacijo in vsestransko usposobitev koprske luke za promet z južnirn sadjem, žitaricami, lesom, fosfati ih drugimi vrstami blaga, za katere se luka že dlje specializira.
Poenostavljeno rečeno, zdaj je tako, da gospodarstvo iz ožjega in širšega zaledja začenja v večjem obsegu izvažati prek koprske luke tedaj, ko so tamkaj ustvarjeni vsaj minimalni pogoji za skladiIcenjCj natovarjanje ali pretovarjanje posameznih vrst blaga. Pristaniški kolektiv pa bi želel,' da potencialni in seveda sedanji interesenti tudi; nekaj investirajo v naprave in objekte, ki jih potrebuje luško območje. Tako bi bila dosežena dvojna korist:
® kolektiv koprske luke bi laže dopolnjeval lastne zmogljivosti (pristajalni pomoli, mehanizacija, kontejnerji, skladišča itd.) in tako postajal privlačnejši za najširše zaledje, saj bi razen drugega — nudil kompletne usluge.
@ gospodarske organizacije, zlasti pa tiste, ki bi soinvestirale v omenjene naprave, bi postopoma vplivale na bistveno zmanjšanje transportnih stroškov Znano je, da le—ti pomeni j c precnišpjb postavko in tisti lijak. kj »požre« velik del akumulacije.
ZGOVORNE ŠTEVILKE
Da ne bi kdorkoli pomislil, da govorimo na pamet, navajamo tudi nekaj konkretnih podatkov. Koprska luka na primer namerava v naslednjih letih zgraditi tudi tako imenovani terminal za kemikalije. Zdaj, ko tega terminala z rezervoarji in z vsemi drugimi napravami nimajo, dosega poprečna cena ladijskega prevoza kemikalij v sodih kakih 40 dolarjev za tono. Prevoznina pa bi se zmanjšala na polovico, če bi kemikalije prihajale v kontejnerjih. Ali drug primer: ker se je koprsKa luka doslej še najbolj usposobila za promet z južnim sadjem, lahko hkrati prevzema večje ladje ali tudi več ladij. Prevoz z večjo ladjo je seveda cenejši. Še pred nedavnim je na primer prevoz tone banan iz Ekvadorja veljal 110, zdaj pa stane le 80 dolarjev. Tretji primer: ker so kupili najnujnejšo mehanizacijo, lahko dnevno iztovorijo tisoč namesto prejšnjih 750 ton soje. Zato ladje manj časa čakajo v pristanišču, tovornina pa se zmanjša za 2,5 dolarja pri toni.
Poskusimo sešteti: prek koprske luke bo naša država letos uvozila kakih 160.000 ton soje. Uvozniki bodo na ta račun prihranili kakih 400.000 dolarjev. V sto tisoče, če že ne v milijone dolarjev gredo prihranki pri prometu z južnim sadjem. Enake ali še večje učinke kot pri uvozu pa bi lahko dosegali tudi pri izvozu prek koprske luke. Primer: če je pohištvo za ZDA pripravljeno v kontejnerjih, je tovornina za tretjino nižja. Poznavalci trdijo, da bi se stopnja dobička pri izvozu v tem primeru povečala za blizu 3%. Ce bi sodobnejši transport izdelkov
koristi) proizvajalcem, tudi koprsko pristanišče ne bi ostalo praznih rok. Ladja je, na primer, prej polpa, če namesto zabojev nanjo zlagajo kontejnerje. Zato pa lahko luka v enakem času prevzame, natovori ali razloži več ladij. To pa bi povečalo njen dohodek.
VSAK PO SVOJE ALI VSI SKUPAJ?
Zakaj pišemo o vseh teh dejstvih? Zato, ker so v obdobju po reformi vsa naša pristanišča in torej tudi koprska luka v zvezi s svojimi razvojnimi programi prepuščena tako rekoč sama sebi. Nositi morajo vsa bremena, tudi tista, ki jih drugod po svetu prevzame širša skupnost. S tem so mišljene zlasti pristaniške naprave, od pomolov do skladišč in vsega drugega. V takšnih razmerah koprska luka seveda išče predvsem lastno računico. Ker predvsem za luštne koristj skrbijo tudi tisti, ki blago uvažajo ali izvažajo prek koprske luke, se to naše pristanišče razvija počasneje, kot bi se lahko in kot bi tudi bilo vsestransko koristno.
Prihranki na račun transportnih stroškov seveda pomenijo samo eno izmed možnosti zvečanja akumulativnosti celotnega gospodarstva oziroma njegove povečane konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu. Druga takšna možnost, ki jo koprsko pristanišče nudi našemu gospodarstvu, je na primer gradnja predelovalnih obratov v svobodni carinski coni. Po sklepu Skupščine občine Koper lahko vsi interesenti za take gradnjo dobijo zemljišče brezplačno, oproščeni pa' bi bili tudi plačevanja zemljiškega prispev-
ka. Ker za poslovanje znotraj svobodne carinske cone veljajo posebni — ugodnejši pogoji, je taka proizvodnja spet cenejša, zato pa bolj rentabilna.
Upoštevaje vse to se je kolektiv koprske luke zdaj odločil, da sam prevzame pobudo in da doseže, da perspektivni program razvoja tega našega pristanišča podpro vsi, ki so ali ki bi lahko bili za to zainteresirani. Želja luškega kolektiva sicer je, da bi pri tem sodeloval tudi neki zunanji organ, na primer svet ga pomorsko gospodarstvo pri gospodarski zbornici, ki pa bi ga morali šele ustanoviti. Ker pristojni organi glede tega ne kažejo pravega razumevanja, v koprski luki zdaj začenjajo z druge strani. Novi statut njiho-
ve delovne organizacije namreč predvideva tudi ustanovitev in delovanje tako imenovanega luškega odbora. Ta odbor naj bi združeval vse delovne organizacije, ki so povezane s koprsko luko, zlasti pa tiste, ki nameravajo na n.ienem območju graditi svoje objekte; tiste, ki se ukvarjajo s špedicijo, železnico, cestno transportna podjetja, koprsko občinsko skupščino itd. Luški odbor naj bi torej predstavljal tisti posvetovalni in družbeni organ, ki bi do nadaljnjega koordiniral prizadevanja vseh. katerih poslovna in druga aktivnost je povezana z razvojem koprskega pristaniško-industrij-skega kompleksa.
MILAN GOVEKAR
NEENAKOPRAVNI POGOJI GOSPODARJENJA ZA PROIZVAJALCE OLJA IZ SLOVENSKE BISTRICE
I

*
KNJIŽNE ZBIRKE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE - ZA LETO 1970
MODERNA DRUŽBA
Zbirka je namenjena tehničnim, gospodarskim, socialnim in političnim problemom našega časa. V njej bodo izšle tri knjige, ki s svojo snovno aktualnostjo in dokumentarno prepričliivostjo načenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. Izšle bodo te knjige
Stane Krašovec: ČLOVEŠTVO, LAKOTA IN KRUH (Včeraj - danes - Jutri)
John K. Galbraith: NOVA INDUSTRIJSKA DRŽAVA SVET V ČASU, KI PRIHAJA (1970—1980)
Knj'ige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno.
Naročniška cena: platno 200 din (10 mesečnih obrokov po 20 din).

Williani Shakespeare: ZBRANO DELO IX. tf
Za leto 1970 je založba pripravila dvoje knjig Shakespearovih Zbranih del:
Deveta knjiga: TROILUS IN KRESIDA, DOBER KONEC VSE KOVRNE, MILO ZA DRAGO Deseta knjiga: LJUBEZNI TRUD ZAMAN, KRALJ RICHARD II., KRALJ JOHN. BENEŠKI TRGOVEC
V zbirki je izšlo doslej že osem knjig; s tema dvema se zbirka počasi bliža h koncu. Slovenci dobivamo z njo prvič celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov.
Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in polusnje. Naročniki dobe zbirko za 100 din (celo platno) oziroma za 120 din (polusnje). Ceno lahko poravnate tudi v 5-mesečnih obrokih po 20 din (celo platno) oziroma po 24 (polusnje)
»IH
A.S. PUŠKIN: IZBRANA DELA

Pesniško delo klasika ruske in svetovne književnosti Aleksandra seigejeviča Puškina obsega liriko, epske pesnitve, tragedije, povesti, roman, pravljice, skratka vse osnovne zvrsti literarnega ustvarjanja. Izbor njegovega najpomembnejšega dela bo založba izdala v šestih knjigah:
I. knjiga: PESMI II. knjiga: POVESTI
III.	knjiga: POVESTI, ČLANKI. PISMA
IV.	knjiga: DRAME
V. knjiga: PESNITVE, PRAVLJICE VI. knjiga: JEVGENIJ ONJEGIN
Vseh šest knjig bo tiskanih na brezlesnem papirju in vezanih v celo platno. Cena za naročnike: platno 350 din (10 obrokov po 35 din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče
na zbirko.
Henrik Sienkievvicz: IZBRANA DELA
1
Henrik Sienkiewicz je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki Jih Je oživila pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi Intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi In viteška dejanja glavnih junakov. — Založba bo Izdala njegovo Izbrano delo v desetih knjigah:
Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga
Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga
POTOP — I. knjiga
POTOP — 2. knjiga
POTOP — 3. knjiga
MALI VITEZ
KRIŽARJI — i. knjiga
KRIŽARJI — 2. knjiga
QUO VADIŠ
SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO
Vseh deset knjig bo izšlo v letu 1970 In sicer v dveh zaporednih ciklih po pet knjig. Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene in vezane v celo platno. Cena za naročnike vseh deset knjig: 650 din. Znesek lahko poravnate tudi v 13-mesečnih obrokih po 50 dinarjev.
BIOGRAFIJE
V popularni zbirki, ki n ne manjka vnetih bralcev, bodo izšli trije življenjepisni romani in sicer: Mimi Malenšek: POJOČI LABODI (Kette in Murn)
Arthur Luther: DEMON (roman o Lermontovu)
Rudolf Harms: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 200 din (10 meseč, obrokov po 20 din) in polusnje 230 din (10 meseč, obrokov po 23 din).
UGODNOST! ZA NAROČNIKE
Vsem, ki se naroče na katerokoli od omenjenih zbirk, nudi založba poleg subskrtbcijske cene, ki je precej nižja od prodajne, še ugodnost mesečnega odplačevanja obrokov.
Prospekt z nadrobnimi podatki za omenjene knjižne zbirke dobite v vseh knjigarnah; založba vam ga pošlje tudi na dom, če Ji pišete.
NAROČILA SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE, ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN S PRILOŽENO
NAROČILNICO TUDI UPRAVA
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA. MESTNI TRG 26
IZREŽITE IN POŠLJITE V OVOJNICI
NAROČILNICA
Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1970:
O MODERNA DRUŽBA	IX.—X. pl. 200 din
© W.	Shakespeare: ZBRANO	DELO	pl.	100	din,	pus.	120	din
O A,	S. Puškin: IZBRANA DELA	pl.	350	din
© H.	Sienkievvicz: IZBRANA	DELA	pl.	650	din
© BIOGRAFIJE	pl.	200	din.	pus.	230	din
Naročnino bom plačal: — takoj
— v predpisanih mesečnih obrokih Knjige pošljite na naslov: —- stalnega bivališča — na kraj zaposlitve
(Zbirke, ki jih naročate in ustrezne pogoje, prosimo, obkrožite.)
Kraj in datum:	Podpis:
! !
s
I
£3	cc
D	N
KS

NOČEJO PRIVILEGIJEV
TERJAJO
ENAKOPRAVNOST
Medtem ko se nekatere naše tovarne — v glavnem tiste, ki jih je družba privilegirala! — bahajo s svojo visoko akumulacijo, pa marsikje dobri gospodarji in pridni delavci životarijo, čeprav za to niso prav nič krivi.
»Danes zaslužijo proizvajalci jedilnega olja v Slovenski Bistrici pri litru olja dve pari, medtem ko vtakne trgovec v žep pri prodaji iste količine olja šestdeset par, pri litru bučnega olja pa celo tri nove dinarje,-tožijo v bistriški tovarni olja.
Na lanskem sejmu v Novem Sadu si je priborila Tovarna olja Slovenska Bistrica v konkurenci trinajstih oljarn zlato odličje za svoje jedilno olje — ki vrh vsega velja za najcenejše v Evropi.
Ne glede na to, da živijo in gospodarijo delovne organizacije pri nas v na moč različnih pogojih, da so nekatere privilegirane in druge pretirano omejene v svojih možnostih razšir-je reprodukcije, na to pogosto pozabljamo, in jih mečemo vse v en koš. ko presojamo njihove rezultate gospodarjenja.
Težko je dobro gospodariti tistim, k; jim zvezni predpisi onemogočajo prosto oblikovanje cen — ne glede na bliskovito naraščanje proizvodnih stroškov in spet: lahko je tistim, ki proizvajajo drago, a jim družba kljub vsemu ščiti hrbet na Primer z visokimi carinskimi stopnjami!
In med tiste, ki smo jih pritisnili ob zid, gotovo šteje tudi oljarska industrija.
»Cene potrebnim surovinam se že vseskozi prosto oblikujejo, za naše proizvode pa so cene predpisane! Najvišja odkupna cena jedilnega olja znaša danes 4,45 N dinarjev. To pomeni, da
je razlika med lastno in prodajno ceno komaj dve pari! Sprašujemo: je to sploh še akumulacija .. ?<-
DOKLEJ TAKE ANOMALIJE?
V minulih letih je tovarna olja v Slovenski Bistrici močno povečala proizvodnjo, finančni rezultati tega kolektiva pa so skromni in ne ustrezajo naPo-rom, ki jih vlaga kolektiv v razširjeno reprodukcijo.
»Leta 1967 smo proizvedli 2100 ton jedilnega olja, leto dni pozneje 2650 ton, lani pa že 3600 ton ..pripoveduje Franc Kovačič, direktor tovarne. »Podatki o rast; obsega fizične proizvodnje so torej spodbudni, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s finančnim učinkom.«
Direktor Kovačič nam je pozneje nazorno razložil, v čem je glavna težava. Od leta 1965 dalje so cene jedilnega olja določene, čeprav so se v tem času zvrstile številne podražitve potrebnih reprodukcijskih materialov. Naj omenimo le cene
embalaže, pralnih sredstev ali pa na primer ceno mazuta, ki je tako rekoč čez noč poskočila za 39 °/o.
OLJARNAM SE GODI KRIVICA!
Preko Poslovnega združenja v Beogradu so tako oljarji iz Slovenske Bistrice kot proizvajalci iz drugih krajev Jugoslavije že zdavnaj opozoril zvezni izvršni svet in druge odgovorne forume na nevzdržne razmere. Prosili so tudi, da bi lahko povečali ceno jedilnemu olju za 30 par, pa vendar — doslej povsem brez uspeha!
In to ne glede na vsa dokazovanja, da izguba nekaterih oljarn raste in, da so druge na robu rentabilnosti! Opozorila, prošnje, prepričevanja in številni podatki — vse skupaj je doslej naletelo le na gluha ušesa. Vse z edino utemeljitvijo, da sedaj ni primeren čas za zviševanje cen.
»Delamo in obnašamo se tako, kot da je odvisen življenjski standard le od cen kruha, sladkorja in jedilnega olja, komentira direktor tovarne Franc Kovačič. Kaj pa drugj artikli, brez katerih si prav tako ne moremo več zamišljati primernega standarda povprečno dobro situiranih družin? Zakaj je lahko, denimo pralni stroj domače proizvodnje kar dvakrat dražji od najboljšega pralnega stroja v bro vem, da b} bilo najrazližnej-italijanskih trgovinah ...? Do-še naštevanje anomalij na tem mestu brez pravega pomena, poudaril pa bi rad. da si oljarjj iz vsega srca želimo delati pod enakopravnimi pogoji. Ne zahtevamo in tudj nočemo nobenih privilegijev, hočemo enakoprov-ne pogoje poslovanja«
A. ULAGA
OB 10-LETNICI TOVARNE AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV V ŠEMPETRU PRI NOVI GORICI
Letos za milijon dolarjev izvoza
V Šempetru so se odločili za velikoserijsko proizvodnjo © V naslednjih letih
bodo šestkrat povečali proizvodnjo
Iskrina tovarna avtoelektrič-nih izdelkov v Šempetru pri Novi Gorici šteje med najštevilnejše in obenem najpomembnejše delovne organizacije na tem območju, čeprav je delavski svet tovarne Iskra Kranj šele pred 10 leti sprejel sklep o ustanovitvi te poslovne enote na Goriškem.
»Pred desetimi leti smo bili v vsakem pogledu majhni...« pripoveduje danes Jože Eržen, direktor tovarne. »Razpolagali smo z zelo skromnimi tehničnimi in materialnimi sredstvi. Imeli smo komajda kaj več kot neomajno voljo in pripravljenost, da postavimo tovarno na trdne temelje in s tem zagotovi, mo delo čim večjemu številu ljudi...«
Dokaj jasno začrtana pot kolektiva in prizadevnost posameznikov sta rodila v minulem desetletju lepe uspehe. Tovarna sedaj razpolaga z moderno opremo, ki omogoča sodobno proizvodnjo. To pa je osnovni pogoj za uspelo sodelovanje z avtomobilsko industrijo sploh. Šempe-trska Iskra je danes sposobna v celoti in pravočasno zagotoviti jugoslovanski motorni in avtomobilski industriji potrebne električne agregate. Celo če več: postopoma prevzema vse večje posle v preskrbovanju potrošnikov na inozemskem trgu. Letos bo šempetrska Iskra izvozila blizu 15 °/o svoje celotne proizvod-n.1 e. kar predstavlja vrednost v višini več kot milijon dolarjev
VREDNOST PROIZVODNJE: 110 MILIJONOV N DINARJEV
Od skromnih začetkov pred desetimi leti je proizvodnja v šempetrski Iskri iz leta v leto naraščala. Tako so v minulem letu napravili v Iskri: 173.000 zaganjalnikov različnih izvedb
in moči, 114.000 dinam, 206.000 regulatorjev, 109.000 vžigalnih tuljav, 74.000 magnetnih vžigalnikov in za 18 milijonov N dinarjev različnih rezervnih delov. Skupna vrednost proizvodnje po neto prodajnih cenah je znašala lanj HO milijonov novih dinarjev. Za takšen obseg proizvodnje je morala imeti tovarna
24	milijonov obratnih sredstev in več kot tisoč zaposlenih.
V Iskri pravijo, da so v primerjavi z evropskimi in svetovnimi proizvajalci omenjene številke še vedno skromne. Glede na stopnjo naraščanja proizvodnje v minulih desetih letih, ki je naraščala vsako leto za blizu
25	°/o, pa je razvoj vsekakor razveseljiv in se ga nikomur ni potrebno sramovati.
»Razvoj in doseženi uspehi našega kolektiva so nedvomno pogojeni z razvojem avtomobilske in druge industrije v Jugoslaviji. Število avtomobilov pri nas hitro narašča, kar je odvisno od rastj celotnega gospodarstva in naraščanja življenjske ravni. Analize jugoslovanskega trga pa kažejo, da bo število avtomobilov v Jugoslaviji skokovito naraščalo tudj v prihodnjih desetih letih, saj še vedno močno zaostajamo za drugimi razvitimi državami...«, pravi Jože Eržen, direktor Iskre v Šempetru,
»Ne glede na čedalje večjo domačo in tujo konkurenco pa imamo ob dobri poslovni usmeritvi široke možnosti za razvoj Ali bolje rečeno: od tega. v kakšni mer; bomo sposobni zagotoviti hitro rast proizvodnk-na ekonomsko in tehnološko višji ravnj je odvisen naš položaj v prihodnjih letih,« razmišljajo v šempetrski Iskri j n dodajajo: »Vsekakor pa se bomo mo-
rali še tesneje poslovno povezati z evropskimi proizvajalci avto-električnih izdelkov in si na ta način zagotoviti hitrejše uveljavljanje sodobnih tehnoloških, organizacijskih in razvojnih dogajanj v naši proizvodnji. To je nujno Uidi zato. da bi v prihodnje še povečali naš izvoz. Samo letos bomo izvozili za milijon dolarjev naših proizvodov ...«
NUJNA BO NOTRANJA SPECIALIZACIJA
Samoupravni organi v Iskri pogosto razpravljajo o nadaljnjem razvoju podjetja. Ko so začrtovali rast tovarne, so sprejeli odločitev, da v 'naslednjih letih povečajo zmogljivost in preidej- na velikoserijsko proizvodnjo.
V naslednjih desetih letih naj bi kar za šestkrat povečali dosedanjo proizvodnjo.
»Da bomo v svojih načrtih uspeli, bomo morali poskrbeti za postopno notranjo specializacijo. V ta namen je že pripravljen program izgradnje novega obrata malih zaganjalnikov. Gre za gradnjo kapacitet, ki naj bi omogočile letno proizvodnjo 400 tisoč zaganjalnikov za osebne avtomobile... Za realizacijo tega programa bo morala vložiti tovarna blizu 85 milijonov novih dinarjev v osnovna in obratna sredstva. Perspektivna usmeritev šempetrske Iskre je torej povsem v skladu s celotnim programom nadaljnjega razvoja združenega podjetja Iskra, uspešna realizacija načrta pa predstavlja najboljši prispevek tovarne k nadaljnji krepitvi ooložaja celotne Iskre v slovenskem jn jugoslovanskem gospodarstvu «. zatrjujejo v tovarni avtoelektričnih izdelkov v Šempetru pri Novj Gorici.
-a.
Šport
NOVO MESTO:
Zimske športne igre
Prejšnjo nedeljo je organiziral občinski sindikalni svet. Novo tnesto zimske delavske športne igre v Črmošnjicah. Tekmovanja v veleslalomu se je udeležilo 60 članov in članic iz sedmih sindikalnih organizacij. Iz Novega mesta so sodelovali športniki iz tovarne zdravil »KRKA«, Industrije motornih vozil, tekstilne tovarne. »NOVOTEKS«, in iz poslovne enote ELEKTRO Ljubljana. Iz Straže je sodelovala sindikalna organizacija »NOVOLESA«, iz Žužemberka pa dve ekipi jz tovarne kondenzatorjev »Iskra«. Ekipno je zmagala sindikalna organizacija iz novomeške tovarne zdravil »KRKA« pred ekipo tekstilne tovarne »NOVOTEKS«. Med posamezniki je bil najboljši Peter Henčič iz »KRKE« s časom 44,0. drugi pa je bil Janez Pintar iz ELEKTRO s časom 44,3.
Hkrati je bilo v Črmošnjicah še medobčinsko tekmovanje v veleslalomu, na katerem so se pomerili člani sindikalnih organizacij iz Črnomlja, Krškega in Novega mesta. Zmagala je ekipa Novega mesta s časom 88,3, pred Črnomljem 91,9 in Krškim 95,9.
R. Š.
KRANJSKA GORA:
Manifestacija smučarjev Iskre
Združeno podjetje Iskra Kranj, z vsemi svojimi tovarnami, obrati in enotami sodi prav gotovo med najmočnejša podjetja v naši republiki. Nič ni torej čudnega, če je v tako velikem in pomembnem podjetju močno zakoreninjena med člani delovnih kolektivov tudi široko razvejana športna dejavnost. Potrditev za takšno ugotovitev najlaže najdemo v vsakoletnih zimskih in letnih športnih igrah ZP Iskra, na katerih nastopa zares veliko število športnikov iz prav vseh Iskrinih tovarn, na letnih tudi 500 in več, na zimskih pa leto za letom blizu 400.
Z udeležbo smučarjev in smučark Iskre na letošnjem, že osmem veleslalomu v Kranjski gori, je bilo prav tako in pogled v listo prijavljenih nam pove, da jih je bilo kar 392, vštevši tudi 27 smučark. Tolikšno število prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk je terjalo dobro organizacijo in dve tekmovalni progi. Letos je prvič poveril prireditelj — sindikalni odbor ZP Iskra tehnično izvedbo tekmovanja smučarjem SK Akademik, ki so svojo zahtevno nalogo opravili zares dobro. Tekmovanje je potekalo hitro in v redu. Tekmovalci so bili razdeljeni na pet tekmovalnih razredov, in sicer: ženski s 27 prijavljenimi, tekmovalni razred z 11, moški do 35 let starosti z 246, moški z nad 35 let starosti z 69 in razred štipendistov z 39 tekmovalci. Vsekakor najmočnejša je bila tekmovalna ekipa kranjske tovarne Elektromehanika. ki jo je zastopalo na veleslalomu kar 114 tekmovalcev in 5 tekmovalk.
V tekmovanju na krajši progi (700 m in 21 vratič) so se ženske uvrstile takole: 1. Mojca Magušar (Zavod za avtomatizacijo) 0:50,1,
2.	Minka Gartnar (Elektromotorji) 1:02,1, 3. Marta Vrhovec (Iskra Gommerce) 1:04,5. V tekmovalnem razredu je zmagal Tomaž Jam-
z 0:54,8. Drugi je bil Ivan Mohorič (Elektromotorji) 0:57,3 in
3.	Milan Nadižar (Elektromehanika) 0:57,8. V razredu članov do 35
3e bil zmagovalec Lado Stritih (Elektromehanika) s časom “t:59>1, 2. Anton Gartner (Elektromotorji) 0:59,4, 3. Miloš Fister (instrumenti) 1:00,8. Med člani, starejšimi od 35 let, si je zmago Priboril Milan Bernik (Elementi) s časqm 0:45i4 pred Ludvikom Dornikom (ZZA) 0:45,9 in Pavlom Matjašičem (ZZA) 0:54,2. Vrstni red v razredu štipendistov pa je bil naslednji: 1. Uroš Aljančič (Šolski center Iskra) 0:46,2, 2. Janez Vodopivec (Štipendist) 0:50,7,
3. Milan Simčič (Poklicna šola Iskra) 0:51,4. Tako je ekipna zmaga m z njo prehodni pokal ZP Iskra za leto 1970 osvojila ekipa iz tovarne elektromotorjev v Železnikih, ostale štiri ekipe pa so se ^vrstile takole: 2. Zavod za avtomatizacijo, 3. Iskra Commerce, 4. Elektromehanika Kranj, 5. Elementi za elektroniko.	—Ja—
PRVE ZIMSKE IGRE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE
»Bilo je nepozabno lepo...«
Spodbuden korak k množičnosti in spletanju prijateljskih vezi med pionirji
Konec minulega tedna je bila Slovenija gostitelj številnih mladih ljudi, ki so še pomerili na prvem zveznem tekmovanju v okviru pionirskih iger. Na Golteh so tekmovali pionirji in pionirke v veleslalomu in orientacijskem smučarskem pohodu, v Šmihelu nad, Mozirjem v sankanju. v Celju v umetnostnem in hitrostnem drsanju ter hokeju na ledu, medtem ko so se pionirji pomerili tudi v smučarskih skokih na lepi 25-metrski skakalnici v Velenju.
Prvič v zgodovini smučanja so se zbrali pionirji in pionirke Jugoslavije na tako množični športni prireditvi. Lahko bi zapisali da je bila to naša prva pionirska olimpiada, saj so mladi pokazali svoje znanje v številnih zimskih športih. In, če velja olimpijska misel »važno je sodelovati« za starejše, potlej
Ste slišali
... da bo v petek, 13. marca v Ljubljani v prostorih Planinske zveze Slovenije sestanek načelnikov alpinističnih odsekov iz vse Slovenije, kjer se bodo pogovarjali predvsem o bližnjem seminarju ter o programu za letno sezono;
... da bo letošnje prvo alpinistično smučarsko tekmovanje pod Storžičem 5. aprila. Tu bo tako imenovani Kramarjev smuk, medtem, ko bo Stuparjev memorial pod Kamniškim sedlom 12. aprila, VTK memorial pod Jalovcem pa 31. maja;
. . . da se bodo 21.'marca zbrali v Erjavčevi koči na Vršiču planinci in alpinisti, ki se bodo s turnim smukom spomnili svojih tovarišev, ki jih je pod Mostrov-ko odnesel plaz. Turni smuk bo vodil prek Slemena v Tamar;
je še bolj pomembna za mlade, za pionirje in pionirke.
Torej, najvažnejše in najlep-še pri vsej stvari je. da so se pionirji iz vseh koncev domovine sestali in aktivno sodelovali v tako privlačnih športih, kot jih omogoča zima. In še to: na deset in idesettisoče pionirjev in pionirk je sodelovalo na od-rednih, občinskih, področnih in republiških prvenstvih, da bi končno izbrali najboljše pionirske reprezentance za I. zimske igre pionirjev v Celju in na Golteh.
Prve zimske igre pionirjev Jugoslavije predstavljajo le eno izmed mnogih prireditev in srečanj pionirjev Jugoslavije v bogatem programu Jugoslovanskih pionirskih iger. Pripomniti pa moramo, da so prav zimske igre pionirjev v mnogočem še posebno privlačne in svojstvene.
Pionirji Jugoslavije so se prvič srečali na zimskošportnih terenih. Celo več:- tudi pionirji Slovenije so se prvič srečali v sankanju, orientacijskem pohodu, hitrostnem drsanju in hokeju. Doslej namreč v Sloveniji še ni bilo republiškega prvenstva v omenjenih disciplinah in prav Jugoslovanske pionirske igre so omogočile razvoj omenjenih disciplin v zimskošportnem udejstvovanju pionirjev in pionirk.
Torej je bilo srečanje pionirjev Jugoslavije na I. zimskih igrah izredno pomembno za razvoj ziljskega športa tako za Slovenijo kot vso domovino.
Samo v Sloveniji je na pripravah na I. zimskih igrah pionirjev Jugoslavije sodelovalo
blizu 15.000 pionirjev in pionirk na odrednih občinskih, področnih in republiških prvenstvih. Žal je skoraj enomesečna odjuga preprečila še večjo množičnost, saj se je prijavilo za tekmovanje v 30 slovenskih občinah kar 35.000 pionirjev in pionirk, kar pomeni, da bi v tem primeru sodeloval domala vsak peti pionir na I. zimskih pionirskih igrah.
Prve zvezne zimske igre pionirjev so tako spodbudile množičnost in združile številne organizatorje v skupno akcijo. In to je bil tudi namen srečanja pionirjev, cilj vseh tistih, ki so dali pobudo za akcijo.
Čeprav je razvoj zimskošportnih aktivnosti v Sloveniji na visoki ravni, na na j višji pri nas, pomeni srečanje pionirjev Jugoslavije posebno doživetje in spodbudo, da zajame aktivnost na snegu kar največje število mladih ljudi iz vseh koncev naše domovine. Zato bi tudi kazalo razmisliti, da bi zimske igre pionirjev , Jugoslavije postale tradicionalna prireditev, ki bi jo ob podpori družbenih čini-teljev organizirali tudi v drugih zimskošportnih centrih Jugoslavije.
Gotovo bi bili tega najbolj veseli mladi, pionirji in pionirke.
In, da ne pozabimo: letošnja premiera zimskih iger pionirjev Jugoslavije je izvrstno uspela. Bolj. kot smo pričakovali. S finalom iger so bili zadovoljni tako številni organizatorji, kot nastopajoči, ki so zatrjevali, da je bilo na Golteh in tudi v drugih športnih arenah »nepozabno lepo...«.	-a.
BRODNIK SPET POKALNI PRVAK
Šol vsak dan veča. Skupna se je doslej prijavilo za seminar že 28 alpinistov. Seminar bo od 28. marca do 1. aprila v Ljubljani. Praktičen del bo na Turncu pod Grmado;
r'
T)ri nas pogosto prihaja v h'zvezi s pojmom vrhunskega športa, posebno v teles-nokulturnih organizacijah, pa tudi izven njih, do precejšnje zmede in nesporazumov, ker so opredelitve tega pojma zelo različne.
Enotno pa bi lahko pristopili k opredelitvi pojma vrhunski šport oziroma vrhunski športnik šele, če bi v zveznem ali republiškem merilu imeli enotno kategorizacijo Športnikov in s tem tudi športnih panog.
Jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo pripravlja tako kategorizacijo,, ki bo lahko koristno služila pri odpravljanju nesporazumov. Ce bi imeli na ta način opredeljen pojem, kdo je pravzaprav vrhunski športnik, bi se namreč nekoliko laže tudi ukvarjali s tako imenovanim statusom takega športnika.
Praksa drugo kaže, da prevzema neposredno država (ali Pa preko nižjih skupnosti) skrb za vrhunski šport. Vlaganja v to dejavnost s strani države in nižjih teritorialnih skupnosti so običajno zelo visoka, za naše pojme ogromna.
Preprosti izračuni na primer kažejo, da so jugoslovanske medalje z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev razme-roma na moč »poceni-«: Investicija v medaljo je v primeri 2 Jugoslavijo v inozemstvu med pet in dvajsetkrat večja. Izračun je napravljen na osnovi seštevka neposrednih in Posrednih stroškov za vrhunskega športnika v obdobju olimpijskega ciklusa štirih let.
Ta preprosti podatek je le eden izmed tistih, nad katerim. Se velja ob obravnavanju vrhunskega športnika nedvomno zamisliti.
V svetu poskušajo in v pre-eejšnji meri tudi uspevajo omogočiti vrhunskemu šport-
niku ustrezne življenjske pogoje, ki dopuščajo sodoben intenziven trening, nadalje odlične strokovnjake — specialiste, najboljše možne rekvizite, opremo in prostore za vadbo in tekmovanja, ustrezno število tekmovanj na najrazličnejših ravneh, stimulacijo (ki je v večini primerov materialna) za dosežene uspehe in mu poskušajo zagotoviti čas, potreben za trening in tekmovanje ali drugače povedano: najrazličnejše olajšave pri študiju in poklicu.
Omenjene pogoje je seveda mogoče doseči le, če je na vo-
Tekmovanje za pokal »Gimnastike« bo postalo res tradicionalno. Lani se je uredništvo ;,.-.da se število prijav za3 »Gihmastike« prvič-lodločilo za seminar vodij alpinističnih organizacijo te prireditve, da. bi
tako omogočilo našim najboljšim telovadcem in telovadkam nastop v zimskem času. Odkar — najbrž zaradi finančnih razlogov, ki najbolj pestijo gimnastične zveze — ne prirejajo več turnirjev mest, so se naši najboljši telovadci in telovadke lahko zbrah samo na državnih prvenstvih in izbranci le na redkih mednarodnih tekmovanjih. Tekmovanje za pokal Gimnastike je torej izpolnilo to vrzel in zato se ga tekmovalci radi udeležijo. Torej ni prav nič čudno, da so že po končani prireditvi v Domžalah spraševali, kje bo tekmovanje naslednje leto. Tretjič bo tekmovanje za pokal »Gimnastike« najbrž na železarskih Ravnah ali v rudarskem Velenju.
že ima in podobno. Ker najdejo vrhunski športniki največ razumevanja za svoje probleme v športnih organizacijah,
srečamo v nekateri državah večino vrhunskih športnikov (študente, absolvente ali diplomante visokih šol) kot pomožne strokovne delavce, polovično zaposlene organizacijske delavce.
Pri nas bi bila potrebna za reševanje teh problemov v prvi vrsti razumljivo večja finančna sredstva. Seveda je v našem sistemu nedvomno razmeroma težko uskladiti poklicno delo in ukvarjanje s
Za enotno kategorizacijo
Ijo dovolj sredstev, čeprav je potrebno nekatere stvari urejati tudi drugače. Pristopi k reševanju poklicnih problemov vrhunskega športnika niso izključno materialni, temveč predpostavljajo visoko stopnjo razumevanja in često tudi zakonske akte. Ponekod omogočijo vrhunskim športnikom, ki to žele, vzporedno s športno kariero tudi visoko strokovno kvalifikacijo v isti dejavnosti in postanejo torej po koncu športne kariere trenerji, profesorji telesne vzgoje ali kaj podobnega, včasih tudi organizatorji na telesnokulturnem področju.
Drugod oziroma tedaj, če športnik nima želje ostati po koncu kariere v tej dejavnosti, mu na različne načine omogočijo podaljšan študij, zaposlenemu pa najmanj zagotavljanje delovnega mesta, kot ga
športom na visoki ravni. Za sedaj imamo namreč razmeroma malo delovnih organizacij, ki so pripravljene svojim delavcem, vrhunskim športnikom, močno olajšati delovne pogoje. Na primer s skrajšanjem delovnega časa, daljšimi plačanimi letnimi dopusti in še drugimi oblikami.
Prav tako so doslej tudi vrhunski športniki — študenti naleteli pri nas na razmeroma majhno razumevanje na svojih izobraževalnih institucijah. Probleme zaposlenih bi bilo mogoče urediti, če bi imeli na voljo dovolj sredstev, saj bi lahko le v tem primeru prišlo do povračila izgubljenega denarja delovnim organizacijam. Za študente pa verjetno nekakšen tih dogovor ne bi zadostoval, ampak bi moral biti podkrepljen z ustreznimi možnostmi v predpisih.
Letos je bilo to pokalno prvenstvo v Domžalah in je prav teko uspelo kot lansko v Idriji. Domžalčani, ki razumejo denarno zadrego uredništva »Gimnastike« in Gimnastične zveze Slovenije, so dali na voljo svojo prelepo novo dvorano Komunalnega centra in tudi sicer poskrbeli za kar se da dobro počutje vseh nastopajočih. Se več! Že sedaj so obljubili tudi pomoč pri organizaciji svetovnega prvenstva v gimnastiki za moške in ženske, ki bo vendarle oktobra v Ljubljani,- potem ko so vse gimnastične federacije v svetu razumele stališče prirediteljev, da rasistom ni mesta na svetovnem srečanju športnikov. Torej, Domžalčani so za tisti čas ponudili svojo dvorano za trening sodelujočim reprezentancam. S tem so organizatorje spričo pomanjkanja telovadnic v Ljubljani rešili velike zadrege in vnovič dokazali svoje veliko razumevanje do naših uspešnih telovadcev z Mirom Cerarjem na čelu.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo trinajst tekmovalcev, med njimi trije gostje iz Sarajeva in Subotice. Žal Miro Cerar nima sreče s to prireditvijo. Lahi je zaradi večjega spodrsljaja zasedel 2. mesto, za Brodnikom, letos pa se ni mogel udeležiti tekmovanja zaradi hude pljučnice, ki jo je pravkar prebolel Letos je manjkal tudi reprezen tant Tine Šrot, ki se je prejšnji dan poškodoval v Ljubljani. Na zmagovalni oder je znova stopil Janez Brodnik, ki je po razbur-
ljivi borbi z odličnim Kersni-čem zbral največ točk: 56,85. Drugo mesto je zasedel Kersnič, 56,70, tretje pa Vratič 56,05. Tudi v našem listu moramo omeniti odlični izvedbi vaj Brodnika na bradlji in na drogu, ki so ju številni gledalci spremljali v grobni tišini in nato nagradili s frenetičnim aplavzom.
Prav tako zanimiva in napeta borba je bila za prvo mesto med ženskami. Favoritka na tekmovanju je bila Marlenka Kovač, trenutno najboljša slovenska telovadka. Vendar tudi ona lan' ni osvojila pokala. V Idriji je bila boljša od nje nadarjena tekmovalka iz Zelene jame v Ljubljani, Vida PerišiČ. Malo je manjkalo, pa bi tudi letos največji pokal osvojila Vida Perj-šič. Vendar je Marlenka Kovač z odličnimi vajami na bradlji in na gredi zbrala v skupnem seštevku za desetinko točke več. Tretje mesto je zasedla Maja Labovič, članica Narodnega doma iz Ljubljane.
V Domžalah so tokrat razen za pokale Gimnastike tekmovali tudi za mesto v državni reprezentanci, ki bo prihodnji teden nastopila v Kijevu proti Ukrajini. Manjkal bo Miro Cerar, nastopili pa bodo Brodnik, Kersnič, Vratič in Nastran iz Ljubljane, Hmjelovjec iz Sarajeva, Šoštarič iz Maribora in Ivanovič iz Subotice.	D. D.
KRATKO IN JEDRNATO
© ČRNOMELJ
Komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Črnomlju je pred kratkim razpisala sedme delavske športne igre, ki bodo trajale do 25. maja tega leta. Člani sindikalnih organizacij se bodo pomerili v streljanju, kegljanju, odbojki, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu, kolesarjenju in smučanju; ženske pa v kegljanju in streljanju. Za sodelovanje na letošnjih delavskih športnih igrah se je v občini Črnomelj prijavilo 75 ekip iz 13 sindikalnih organizacij.
R. S.
® ŠKOFJA LOKA
Športna komisija pri LTH je priredila na Voglu in v Bohinju zimske športne igre poslovnega združenja Maris. V veleslalomu je zmagal Oblak (LTH) s časom 40,2 pred Gregorčičem (ETA) 40,7. Tudi v šahu je zmagala ekipa LTH s 13 točkami pred Primatom iz Maribora, ki je zbral 10 točk. LTH je premagala Primat s 4:0.
• MEDVODE
V	nedeljo je bilo v organizaciji TVD Partizan Medvode prvenstvo občine Ljubljana-Si-ška v veleslalomu za leto 1970. Nastopilo je 98 tekmovalcev v sedmih kategorijah iz 14 organizacij. Člani in mladinci so morali prevoziti 1000 metrov dolgo progo z 200 metri višinske razlike in 31 vratci, starejši člani, veterani, mladinke in članice pa 500 metrov dolgo progo z 80 metri višinske razlike in 20 vratci. Nastopajoči so se borili v posamezni in ekipni konkurenci. Organizacija tekmovanja je bila odlična.
Zmagovalne ekipe so prejele pokale, najboljši posamezniki pa priznanja in praktične nagrade.
Tekmovanja so se udeležile tudi ekipe delovnih organizacij Litostroja, Galanta Jn Av-tomontaže iz Ljubljane, Iskre iz Pržanja ter Colorja iz Medvod. Ženska ekipa Colorja in ekipa veteranov Litostroj pa sta ekipna zmagovalca v svojih kategorijah.
F. Rozman
® MARIBOR
V	II. mariborski občinski namiznoteniški ligi je v glavnem pritegnilo pozornost srečanje med ekipama Konstruktorja in Nigrada, ki sta bila do sedaj še neporaženi in sta na vrhu tabele. V tem derbi srečanju sta obe ekipi nastopili v najmočnejši postavi.
Ekipa Konstruktorja, ki Je novinec v drugi ligi, se je odlično upirala ekipi Nigrada. Dvoboj se je končal z rezultatom 5:4 za Ni grad, ki sedaj vodi v drugi ligi.
D. ZAGORAC
ČATEŠKE
TOPLICE
Nogometni sodniki celjske podzveze nogometnih sodnikov so bili na tridnevnem seminarju v Catcških toplicah. Seminar je poleg sodniške podzveze pomagala organizirati tudi nogometna podzveza Celje. Sodniki so razpravljali o pravilih nogometne igre in o sojenju v pretekli sezoni ter o FIFI, ZNSJ in podzvezi nogometnih sodnikov Celie in njihovih pravilnikih. Dali časa so se zadržali tudi pri pravilih malega nogometa. To pa zaradi tega, k<*r vsako loto sodilo številne tekme v malem nogometu v okviru delavskih sindikalnih športnih iger.
AL BRECL
ŠTORE
Smučarji Železarne Store so uspešno nastopili v veleslalomu na Celjski koči v okviru delavskih sindikalnih športnih iger. Eili so prvi med člani in starejšimi člani. Poleg uspeha na sindikalnih igrah, so štor-ski smučarji dosegli odličen uspeh v ekipnem smuku za prehodni pokal »Partizanska puška«, ki fe bil na Paškem Kozjaku, Smuk je organiziral smučarski klub iz Velenja in odbor domicila Tomšičeve brigade oh 26-!etn;ci pohoda XIV. divizije na Štajersko.
M. BRECL
Z obiska v izlaški tovarni elektroporcelana
■s
m,
m
!#
sli.
Nekoč, pred mnogimi leti, je hodil v delavnico, kjer sem delal, prileten možak in modroval: »Ko bomo zrušili tale svet krivic, bomo uredili življenje po naše. Delo bo lažje, ljudje bodo boljši in bolj se bodo razumeli.« Nanj sem se spomnil, ko sem ondan, skupaj s tovarišem Nikom Šilihom, predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Zagorju, obiskal
Kaže, da bodo moraii kar krepko poprijeti. Samoupravljavci in njihovi organi, družbene organizacije in njihova vodstva. Trdijo, da se tega zavedajo. Ko pa smo začeli govoriti o tej zavesti bolj konkretno, se je kmalu izkazalo, da je dostikrat zgolj deklarativna.
keramičarje v Izlakah. Z enakim ognjem v očeh in z enako zavzetostjo, kot je nekoč moj stari znanec napovedoval našo prihodnost, so nama pripovedovali o uspehih, ki so jih dosegli, o težavah, ki so jih že premagali, ali pa jih še bodo.
BES SO LAHKO PONOSNI NA SVOJE GOSPODARSKE USPEHE
V Izlake me je privabila' drobna vest, da je delovni kolektiv tovarne elektroporcelana že 30. oktobra lanj izpolnil svoj letni proizvodni načrt. V tovarni pa mi postrežejo s podatki:
Lani so povečali svoj bruto dohodek za 38 "/o in dosegli 3 milijarde starih dinarjev fakturirane realizacije, čeprav niso bistveno povečali števila zaposlenih. Prodali so za 23 °/o več izdelkov kot so predvidevali. Povprečni osebni dohodki so se povečali od 67.808 starih dinarjev v letu 1968 na 90.148 starih dinarjev v letu 1969, vendar ne v škodo skladov. Nasprotno, celo več so dali za sklade kot so nameravali. Namesto razmerja 87:13 so uresničili razmerje 86:14.
Ing. France Kojnik, direktor ižlaške tovarne, ki je pred dobrimi 15 leti kot upravnik majhnega obrata, v katerem je bilo le 10 ljudi, začel postavljat; temelje bodoči tovarni, pripoveduje:
»Lansko leto smo imenovali jubilejno. Z uspehi v tem letu smo hoteli proslaviti 15-obletni-co ustanovitve tovarne. Ko zdaj pregledujemo lanskoletni pridelek, lahko rečemo, da smo povsem zadovoljni. K temu uspehu so prispevali svoj delež prav vsi člani delovnega kolektiva, še zlasti pa moram pohvaliti naše strokovnjake.«
Ni bilo lahko in v vseh minulih 15 letih jim nihče ni ničesar podaril. Vse, kar imajo — se pravi tovarno, v kateri dela zdaj 650 ljudi, katerih povprečna starost je komaj 27 let — so zgradili s svojim umom in s svojimi žulji.
Direktor pravi:
»VSI SMO UDJE ENE DRUŽINE IN SKUPNI INTERES NAS VEDNO BOLJ POVEZUJE V ENOTEN ORGANIZEM«
. Govorimo o tem skupnem interesu, o delavski zavesti, o zaupanju med delavci.
Je pač tako, da se ljudje ne rodimo zavedni. Zavest si oblikujemo v kolektivu. Skupen interes je lahko le rezultat znanja, možnosti, ki jo ima sleherni proizvajalec, da vpliva na oblikovanje politike kolektiva in da usklaja svoje težnje s težnjami delovne skupnosti.
»Zdaj že vsi delavci vedo. da potrebujemo strokovnjake,« pripoveduje ing. Kojnik. »Mnogi še pred časom niso vedeli tega. Zgodilo se je celo, da so inženirja pretepli, ker se je odločno zavzemal za pocenitev proizvodnje, se pravi za boljši izkoristek peči. Precej jih je bilo. ki so sodili, da jim bodo strokovnjaki »pojedli osebne dohodke« in so nasprotovali njihovim večjim plačam. Že lani pa takih težav nd bilo več. Delavci so spoznali, da sodobne metode pri organizaciji dela in poslovanju podjetja koristijo predvsem njim, saj zvišujejo tudi čisti dohodek«
»In še nekaj je, kar je zelo pomembno,« pripomni Anica
Kramar, vodja gospodarsko računskega centra, ki dela v tej tovarni že od vsega začetka. »Sklenili smo, da bomo nagrajevali po učinku vse zaposlene od glavnega direktorja do vratarja. Že prvi uspehi na tem področju, ko smo na temelju analitične ocene delovnih mest uredili
osebne dohodke v proizvodnji od delavca do strokovnjaka, čigar prejemki so odvisni tudi od proizvodnih uspehov področja, za katerega odgovarja — kažejo, da smo na pravi poti. Sprejeli smo pravilnik o nagrajevanju proizvodnih izboljšav in racionalizacij in zdaj ljudje razmišljajo, kako bi delali, da bi bil učinek večji.«
Največji delež k skupnemu uspehu pa je prispevala nova peč. Stala je 800 milijonov starih dinarjev in letos jo bodo odplačali. Prej, pri starih pečeh, je veljalo gorivo, porabljeno za kilogram porcelana, 78 starih dinarjev, zdaj pa le dobrih 30 dinarjev, ko namesto s premogom kurijo s propan butanom. Prej je delalo pri 7 pečeh, katerih zmogljivost je bila 900 ton, 44 kurjačev, zdaj delajo pri eni peči z zmogljivostjo 1800 ton. samo trije ali štirje kurjači. In nikogar niso odpustili.
Hkrati z novo pečjo so občutno zmanjšali škart. Pri starih
pečeh je pečni škart pobral do 10 »/o proizvodov, v zadnjih mesecih pa tega škarta nimajo več. To je predvsem zasluga njihovih strokovnjakov, saj so Poljaki, ki so peč postavili in nekaj časa delali pri njih, dosegali povprečno 5,9 Vo pečnega škarta. Količino vsega škarta pa so v
tem času zmanjšali od 24 »/o na
10,8 »/o.
In še na marsikaj so ponosni. Uredili so tovarniško menzo in zboljšali obroke; kljub temu, da jim je manjkalo denarja, so izplačevali regrese delavcem, ki so hodili na dopuste v počitniške domove; sprejeli so na delo pripravnike, ki jih vzgajajo za nove strokovnjake...
Imajo pa še velike načrte.
NOVI NAČRTI IN NOVE NALOGE
V »Izlaškem keramičarju,« ki ga izdajajo 4-krat na leto in ga dobi zastonj vsak član kolektiva, berem:
»Za leto 1970 smo si zadali obsežen načrt: povprečni osebni dohodek moramo povečati na 110 tisoč starih dinarjev. Ustvariti moramo 151 milijonov amortizacije in 400 milijonov skladov (lani 202 milijona čistih skladov); zaposlenih pa naj bi bilo povprečno 680 ljudi.«
DELAVSKA ENOTNOST — St. 9 — 7. marca 1970
IZLASKI PROIZVAJALEC ŠE NI RESNIČNI SAMOUPRAVLJAVEC
Vprašam: »Kako pa kaj vaš sindikat?« in mi rečejo: S sindikatom pa se res ne moremo pohvaliti.« Na vseh sejah je vedno navzoč — predstavnik sindikata. »Izvršni odbor se kdaj pa kdaj sestane, sindikata kot organizacije delavcev pa ni čutiti.«
Karel Rabuzin, predsednik izvršnega odbora, trdi: »Delavcu omogočimo, da rešuje vse nepravilnosti z razpravami. Zadnji občni zbor pa je bil kaj žalostna podoba tega »omogočanja.« Nihče ni hotel govoriti.
»V obratih praktično ni sindikata,« trdi Ivan Mali, oddeiko-vodja kurilnice. »Pa tudi samoupravljanja ne.«
Ni čudno, ko pa je vse centralizirano in kolektiv v obratu sploh nj samoupravno in družbeno organiziran. Dinar je daleč, v upravi, pri delavskem svetu; tam ga tudi deli jo, ko določajo vrednost točke in odstotek tako imenovanega dobička, ki ga dobi vsak, pa če je normo presegel ali pa je ni dosegel.
»Zato se v oddelkih in obratih pogovarjamo predvsem o plačah« nadaljuje Ivan Mali, »toda ne, kako naj jih sami oblikujemo in delimo, da bo dobro delo res dobro plačano; delavci se predvsem zavzemajo, da bi bilo njihovo delovno mesto ocenjeno z večjim številom točk«
Janez Kovač, predsednik delavskega sveta, ml razloži, da se v delavskem svetu zavedajo samoupravnih pomanjkljivosti. »Proizvodni uspehi bi bili še večji, Če bi jih pravočasno odpravili.« Bo kar držalo, saj so v svoj novi statut zapisali, da je izlaška tovarna elektroporcelana delovna organizacija svobodno združenih delavcev, ki mora med drugim:
»... dosledno uporabljati in izvajati ustavna načela o samoupravljanju zaradi čim širšega udejstvovanja članov delovne skupnosti v samoupravljanju, proizvodnji, delitvi, notranjih odnosih in v vseh vprašanjih, bistvenih za delovno organizacijo.. .«
Če se ne bodo samoupravno organizirali tako, kot terja ta odstavek statuta, potem se kaj lahko zgodi, da tudi gospodarsko ne bodo mogli napredovati. Delavec, ki ga enkrat ali dvakrat na leto pokličeš na zbor delovnih ljudi in tam posluša razlage o tem ali onem proizvodnem problemu, gotovo ne bo dal kolektivu vsega tistega, kar bi lahko dal, če bi neposredno soodločal.
Poslavljamo se na ploščadi pred tovarno, kii je v Izlake in okoliške kraje prinesla možnost zaposlitve in hkrati začetke novega življenja. Dopoldanska izmena odhaja, prihaja popoldanska. In spet se spomnim moža, ki mi je kot mladeniču napovedoval našo prihodnost. »Ljudje bodo boljši,« je dejal, »in lepše bodo živeli.« »Drži, vsi smo zato, vendar bo moč to napoved dokončno uresničiti le tedaj, če bomo razbili vse mezdne spone in se uveljavili kot resnični samoupravljavci.
Jutranje megle so se razpršile, in sonce sije na izlaško dolino, na tovarno in na delavce, ki hite na delo ali odhajajo domov.
Po pomladi diši.
JANEZ VOLJČ
I MALO JAZ 1 MALO TI
— Dinar še malo ni tako Saden kot je bilo mišljeno...
— Ja, cene rastejo!
— Zanimivo, ne, da v letošnjem planskem materialu ni postavke iz leta 1965 v zvezi z realizacijo njegove konvertibilnosti v letu 1970.
— Tudi jaz sem to opazil. Mislim, da gre kljub temu za realen, morda le za nekoliko bolj dolgoročen cilj.
— Zanimivo bi bilo zvedeti, kateri faktorji vse pogojujejo določeno nestabilnost v našem gospodarskem sistemu, kakor tudi permanentno infiatorna žarišča, ki se javljajo tako po panogah kakor tudi po področjih.
— Misliš s sistemskega aspekta?
— Na sistemske pokazatelje se že od nekdaj požvižgam, dragi moj! Seveda, to naj ostane med nama. To je isto kot če bi bral hišne numere. Rabili bi konkretne podatke za regionalne potrebe. Najprej sem mislil na ad hoc anketo, ampak lahko bi rekli, da se gremo diletantizem. Zato sem se odločil za analizo.
— Slišal sem, da delajo nekaj podobnega tudi na zbornici ...
— Ja, jaz tudi, ampak z republiškega vidika. Enako tudi na skupščini, sindikatih, socialistični, cekaju in na mladini. Z republiškega vidika pa je zame, kakor rečeno, toliko kot nič!
— Koga pa misliš angažirati?
— Za začetek sem mislil na dva, tri ustrezne renomirane institute, jasno, v povezavi z našim zavodom!
— Sem slišal, da so vsi ustrezni kadri v institutih že angažirani na izdelavi zveznih in republiških materialov. Misliš, da boš dobil koga?
— To je samo vprašanje stimulacije, nič drugega. Če ne bo šlo drugače, se jih lahko navsezadnje potegne nekaj tudi iz gospodarstva.
— Misliš, da bo šlo v okviru proračuna?
— Nekaj v okviru proračuna, nekaj pa bodo morali par-ticipirati namenski skladi. Zakaj jih pa imamo? Stvar je samo v pravočasni predložitvi elaborata.
— Boš šel tako na široko?
— Ja, na vsak način! Zajeti mislim vse možne aspekte problema, drugače se dela ne splača lotiti.
— Za kam pa bo?
— Najprej za sejo komisije. Potem pa, če bo stvar ustrezno sprejeta, bi jo dal tudi naprej. Na vsak način pa bi morali iz teh študij potegniti vsaj nekaj nujnih misli kot stališče in predlog za republiško resolucijo o odpravi inflatomih žarišč, seveda z našega regionalnega aspekta. O nas se namreč vse premalo sliši; čas je že, da se ustvarjalno vključimo v graditev celotne naše samoupravne strukture.
— Kakor slišim, gre res zares. Pa misliš to kar sam izpeljati?
— Se šališ? Dela je za obsežen tim. Vendar sem mislil, za začetek, na nekaj nujnih strokovnjakov; dva ekonomista, sociologa, pravnika in še koga in, seveda, nate kot organizatorja. Lahko računam?
— Čakaj, da ulovim sapo! Misliš resno?
— Skrajni čas, da te potegnemo iz gospodarstva. Razen tega pa se tudi zelo dobro spoznaš na probleme v bazi, kar je tu bistveno...
— Pa pogoji?
— Petdeset več in stanovanje. Mislim, da je v redu, ne?
— Le kako lahko to obljubiš?
— Ja, proračunska situacija je trdna. Veš, cene res rastejo, s tem pa priteka v proračune tudi veliko več sredstev, kar ni tako slabo. Zato boš tudi razumel, da mi ni za vsako ceno za odkritje inflatomih žarišč, za nekakšen lov na čarovnice. Stvari so že zdavnaj znane. Gre bolj zato, da se ugotovi, kako obdržati ravnotežje med proračunsko porabo, lahko tudi povezano z republiškim in zveznim nivojem, ter med nekontroliranimi zahtevami gospodarstva. Jasno?
— Jasno!
— Prideš?
— Jasno, da pridem!
Vinko Blatnik
DOPISMKJ POROČAJO
•	CELJE IZREDNI PRISPEVEK
v Celiu SsoU“^r,Unalne ^.uPnosti socialnega zavarovanja delavc. Sklad ie sire?	° Z,akljucnem računu sklada za lansko let
primanikliaTa kar	SVOJe P°slovanie z milijon 470 tisoč dinarj«
namreč sknnščin, L 3 „manJ’ kot so pričakovali. V začetku leta Skupščina že predvidevala izgubo, da bo izguba še večia kazalo v zadnjih mesecih preteklega leta.	J ’
bora Zeltza™0.0^6 P° razP,ravi. ~ vzbudilo jo je pismo sindikalnega o,
toda zahtevo rit i/ “I skuPs,cma ?icer Predpisala izredni prispeve z zahtevo, da je potrebno letošnjo potorošnjo uokviriti v dane mo nosti. Zavarovanci celjske skupnosti bodo izredni prispevek obračun-
C?an!ns°kunščm ai,erencjra"i S‘°P"P. Prevali od^at-ca do ifgusJ Iri"1' skupščine so med drugim sprejeli tudi začasni sklep o pravic c proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Do sedaj so mori zavarovanci za zdravljenje v zavodih, s katerimi sklad ni imel pol pisane pogodbe, doplačevati razliko uslug iz svojega žepa Ta začas
Petra Drltja TLjubS. raZen “ ZdraV,jen'*e na klinikak i» bolmšni
•	SLOVENSKE KONJICE
KONKRETNA POMOČ
ohčir,^ta«/kUpU-. S?p komisiie za gospodarstvo in samoupravljanje n nrf komi^in n/^fnnvm LSVC/ ter k°misije za družbeno-ekonomske odno pri komiteju občinske konference ZKS v Slov. Konjicah so člani ohi
mmaianTarainPldonna|li 0 tekočih naloSah s področja nagrajevanja'ter spr nizacljah. d P°Injevanja samoupravnih aktov v gospodarskih org;
Ko so obravnavali analizo razmeroma nizkih osebnih dohodki fosP°darskih organizacijah, so ugotovili, da je to m/wh° io eleI^ent°^ sospodiirjenja in pokazatelj poslovanja. V obeh pr merih je močno odvisen od strukture zaposlenih delavcev, dalje od pr izvodnega programa in končno tudi od tržišča za prodajo izdelko Razprava je pokazala, da zlasti nekatera manjša podjetja nimajo ustre kmv ”ačb a ra/voia vsai za nekaj let naprej. To je vsekakorpoman
dohodkih zlposremh0dVeiParvcev.Šnji 0<lraŽa V Ž<S Sedaj niZkih °Sebn
v rteiSnuf ”alog. pel spremljanju in dopolnjevanju samoupravnih akti Lkl» v	/*f Ch'Jah “gotovili’ da J'e ta akcija razmeroma dob!
riiek!a V ‘r*eh> š‘inh. Podjetjih. Pri njih bodo osnutke sprememb ‘!“p"'”‘tevizf dah v javno razpravo, tako da jih bodo lahko sprejeli ; do aprila, takoj zatem pa bi izvedli volitve v nove samoupravne organ Ker za mnoga manjša podjetja komisiji nista imeli vpogleda v poti m izvajanje celotne akcije, sta skleniti, da bosta skupaj pripravili širi posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij, na katerem bot obravnavah predvsem konkretne probleme, ki se pojavljajo v raziičn: oblikuh. S krajšim vprašalnikom so že pred tem skušali dobiti vs;
sJiko.in odgovore na vprašanja, kaj povzroča podjetjem na jv; težav in kje je potrebna pomoč zunanjih dejavnikov, zlasti pa političn: organizacij«	Li*
•	NOVO MESTO
OBVEŠČANJE IN SAMOUPRAVNI AKTI
Na tretji seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu s obravnavali obveščanje in uresničevanje ustavnega amandmaja v delo’ nih organizacijah novomeške občine. Spregovorili so o različnih oblika ri»^ d/OV,Žh organizacijah v praksi, hkrati pa poudari) da v večini podjetij obveščanje zaposlenih o pomembnih sklepih sami upravnih organov in drugih dogodkih v kolektivu še ni tako, kot I moralo biti. Zato je sindikalni svet sklenil, da je treba razvijati vs oblike obveščanja v delovnih organizacijh. Osnovne sindikalne organ zacije naj pri oblikovanju statutarnih sprememb s svojim vplivom dt sežejo, da bodo ustrezne oblike obveščanja dobile svoje mesto tui v interni zakonodaji delovnih organizacij. Predvsem pa je treba zagoti viti stalnost obveščanja in določiti ljudi, ki bodo za to odgovoru Različna veličina delovnih organizacij in njihova organizacijska razni l,a°stterjata od sindikalnih organizacij, da stalno proučujejo oblik obveščanju, ki so v veljavi. Predvsem je treba zagotoviti živo oblik obveščanja na sestankih ali zborih delavcev, ki dajejo največ možnos za uspešno obojestransko obveščanje. Obveščanje je namreč treba jema kot enega izmed ciljev poslovne politike, zato mora biti za politik obveščanja odgovoren najvišji organ samoupravljnja v delovni organ zaciji, medtem ko naj bo vsebina poslovne tajne jasno določena v sta hitu in izvzeta iz običajnega obveščanja. Občinski sindikalni sve oziroma njegovi organi, naj bi preučili tudi načine in vsebino obvi ščanja med delovnimi organizacijami in občino. Pri oblikovanju določi ki naj bi jih vsebovali statuti o obveščanju članov kolektiva, je nujn opredeliti pravice in dolžnosti o informiranju, hkrati pa tudi zagotovit da bo informacija resnčno prišla do članstva. Ta stališča bo občinsk sindikalni svet poslal vsem sindikalnim organizacijam v občini. — R. £
k