ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO <_ ,-= =~. > > i AFP 1 AFP Tel.: 0608 d.o.o. Do 1/67-051, fi bova «: 61-588 ŠT.9 / LETO XVII / 7. MAREC 1996 100 SIT • terme Čatež d. d. topllikt c. 35, 8250 bntžico, Slovenija Poštnina plačana pri pošti Krško \S N/ Priloga: "NAŠI ŠPORTNIKI POSAVJA ZA LETO 1995" Stran: 7 in 8 «•,,' SE NI BILO! I L•»<*<»^o c*««»V?JLiit., ssasp-^ ,vor.«>- tn tr»" kovinOtehna 6. konferenca ZKO Brežice Pohvalno o minulem delu in optimistično o prihodnosti Podaljšati mandat dosedanjim organom, sprejeli poslovni in finančni načrt za leto 1996 Brežice, 27. februarja - ZKO Brežice je ena redkih še delujočih tovrstnih organizacij, v Posavju pa prav gotovo najaktivnejša in najuspešnejša, saj je njeno delovanje v minulem letu rodilo bogate kulturne prireditve in razširilo ljubiteljsko kulturo po vsej občini. Kljub temu, da novi zakon, ki se v DZ še oblikuje, predvideva drugačen način združevanja, v Brežicah o tem kaj dosti ne razmišljajo, temveč se še bolj zavzeto lotevajo novih nalog. Tokratna letna konferenca Ernest Ferk, predsednik ZKO Brežice je potekala tekoče, kar samo še potrjuje uspešnost in dobro organiziranost. V začetku je predsednik Ernest Ferk podal poročilo o delu v letu 1995, kjer je poudaril, da je bilo leto za Zvezo zelo plodno, saj so zadani program skoraj v popolnosti uresničili, kljub temu da je je bil občinski proračun sprejet šele jeseni in si tako niso bili na jasnem glede financiranja. Tudi vsa manjša krajevna društva so dobila priložnost aktivno predstaviti svoje delo, kar je za ljubiteljsko umetnost še posebej pomembno. Sodelovanje z občino je bilo na zgledni ravni, ob njihovi pomoči jim je tudi uspelo organizirati dve veliki prireditvi ob 145-letnici pihalnega orkestra Kapele in 75-letnici godbe Loče. Predstavniki društev so soglasno sprejeli poslovno poročilo, finančni načrt in zaključni račun za leto 1995, nato pa so se lotili tekoče problematike. Ker so na lanski konferenci sprejeli sklep, da se na februarski konferenci izvedejo tudi volitve novega predsedstva in organov, so se morali opredeliti tudi do tega vprašanja. Ker pa je nova zakonodaja v pripravi in bi novoizvoljeni organi morda niti ne utegnili stopiti na funkcijo, so se odločili, da podaljšajo mandat vsem organom konference do nadaljnega. Za leto 1996 so si v Zvezi zadali zelo pester in bogat program. K nekaterim že tradicionalnim prireditvam in gostovanjem so dodali še nekaj novih, tako da njihov program šteje skupaj več kot 32 pre-riditev v občini in zunaj nje, nameravajo pa tudi strokovno izpopolnjevati svoje mentorje oziroma bi bili pripravljeni tudi sami organizirati kakšen seminar, če bi bilo za to dovolj zanimanja. Njihov začasni finančni načrt predvideva 12.466.000,00 SIT stroškov za izvedbo začrtanega programa. Tega bodo predlagali občinskemu svetu v upanju, da bo ta pokazal razumevanje. Predstavniki so podali tudi nekaj predlogov glede izvajanja tradicionalne posavske zborovske revije, in sicer so sklenili, da je potrebno vztrajati pri kriteriju dva predstavnika iz ene občine in ostali trije po oceni selektorjev, saj menijo, da bi na ta način svojo priložnost dobili tudi manjši krajevni zbori iz brežiške občine, ki pa po kakovosti ne nazadujejo za nekaterimi velikimi. Prav tako so se odločili, da bodo predlagali, da so pri ocenjevanju prisotni tudi predsedniki zborov, vendar le kot poslušalci in ne kot razpravljalci. (Nena) Odbori in komisije občinskega sveta Na vrsti sta proračun in proračunski memorandum v* Pretekli teden so bile sklicane seje vseh odborov in komisij občinskega sveta občine Brežice, na katerih so člani razpravljali o predlaganem gradivu za 15. sejo občinskega sveta. Med najpomembnejšimi točkami sta zagotovo proračunski memorandum in osnutek proračuna za leto 1996. Svetniki bodo danes, v četrtek, 7. marca, na seji ob proračunskem memorandumu in osnutku proračuna obravnavali še predlog sprememb in dopolnitev odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave, osnutek odloka o volitvah v svete krajevnih skupnosti, osnutek pravilnika o finančnih intervencijah za razvoj kmetijstva in proizvodnjo hrane, sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 1996, kriterije za financiranje delovanja KS, razpravljali pa bodo tudi predstavitvi, poročilu ter razvojnih pogledih Komunalno-stanovanj-skega podjetja Brežice s poudarkom na področju komunalne infrastrukture. Na eno naslednjih sej občinskega sveta bo zagotovo prišla tudi celovita predstavitev razvojnega koncepta obmejnega področja s projekti za ureditev gospodarske ploščadi in kompleksa bivšega remontnega zavoda v Slovenski vasi. (Galex) ,AU?Q\ RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! GOSPODARSTVO NAS GLAS, 9-7. MAREC 1«» © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Solidarnostna pomoč v V petek, 23. februarja, je požar uničil večji del stanovanjske hiše Evalda Vodopivca iz Stolovnika, člana Območne obrtne zbornice Krško. Ocenjena škoda je okoli 6 milijonov tolarjev. Območna obrtna zbornica želi pomagati svojemu članu in predlaga stanovskim kolegom, da se po svojih močeh vključijo v akcijo pomoči. Zbornica Krško bo za prostovoljne prispevke izstavila potrdila o solidarnostni pomoči. Prispevki so lahko solidarnostni ali fizični. Območna obrtna zbornica Krško predlaga, da v zvezi s tem čim prej dogovorite na sedežu zbornice. Skupščina sklada za izobraževanje Brežice, 27. februarja - V prostorih brežiškega doma obrtnikov je potekala seja skupščine Sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v občini Brežice. Skupščina je obravnavala in sprejela poročilo dela in finančno poročilS za leto 1995 ter poročilo dela za mandatno obdobje 1992-1995. Potrdila je tudi predlagane kandidate za upravni odbor Sklada, ki sta jih predlagala za novo mandatno obdobje ustanovitelja Sklada, t.j. Območna obrtna zbornica Brežice in Zveza svobodnih sindikatov Brežice. Člani upravnega odbora so po izvolitvi obravnavali in sprejeli program dela ter finančni plan za leto 1996, obravnavali pa so tudi vloge za individualno obliko izobraževanja ob delu. Razprava je tekla tudi o družabnem srečanju zaposlenih v obrti v brežiški občini. Srečanje bo v petek, 15. marca, ob 19. uri v restavraciji Blagovnice Brežice. Ustanovni zbor sekcije elektro strok Brežice, 29. februarja - V prostorih doma obrtnikov je potekal ustanovni zbor podjetnikov elektro stroke, na katerem so poudarili pomen združevanja v sekcijo in medsebojnega povezovanja ter sodelovanja. Prisotni so se seznanili s programom dela za leto 1996 in ga tudi sprejeli, izvolili predsednika in podpredsednika. Med razpravo o tekoči problematiki so bili predstavljeni neurejeni odnosi med investitorji v občini in posameznimi obrtniki. Kari Recer: "Za priznanje je zaslužen ves managment Vina." ____________"Po osamosvojitvi smo se morali čez noč prestrukturirati" - Zapleti pri lastninjenju Vulkanizerstvo in avtopralnica Metelko Castn (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Gospodarska zbornica Slovenije je minuli petek na slovesnosti v Cankarjevem domu, ki so se je med ostalimi udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Jožef Školč ter predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, podelila letošnje nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke trajnejšega pomena. Med petimi nagrajenci v kategoriji velikih in srednjih podjetij je bil tudi šestdesetletni Kari Recer, glavni direktor brežiškega Vina, ki ga vodi od leta 1988. V obrazložitvi so na GZS zapisali, da je nagrajenec pripravil in izvedel uspešen sanacijski program, v okviru katerega se je podjetje preusmerilo na tuje trge ter razvilo nove blagovne znamke, hkrati pa doseglo visoko kakovost izdelkov. Gre torej za priznanje, na katerega je lahko po- nosen ves kolektiv Vina, hkrati pa tudi vse brežiško gospodarstvo. "Vse denacionalizacijske postopke in vračilo zadružnega premoženja smo vodili tako, da bi jih čim prej zaključili. Žal nam jih zaradi neupravičenih zahtev zadružnikov zadružnega lastninjenja ni uspelo dokončati in sedaj čakamo na odločitev vrhovnega sodišča. Kljub temu pa bomo olastninili preostali del podjetja, in to pretežno z notranjim odkupom in razdelitvijo, 40 odstotkov lastnine pa bo prešlo na sklade," je o lastninjenju Vina povedal nagrajenec. Na Bizeljskem pravijo, da bi Vino pravzaprav moralo stati pri njih. Kaj menite o tem? "Bizeljanci imajo svojevrsten značaj. So trmasti in vztrajni. Ne vidim razloga, da ne bi imeli tudi oni svojega vinskega podjetja. Enega celo že imajo (Barbara in-ternational) pa tudi več zasebnikov ima tam lastne polnilnice. Selitve Vina na Bizeljsko pa ni- mam za resno zadevo. Brežiška vinska tradicija je namreč še starejša od bizeljske, saj je trta prišla k njim čez Brežice in ne obratno. Se pa strinjam, da konkurenca lahko le koristi kakovosti vina, kar so npr. pokazali tudi letošnji Dnevi bizeljskih vin." Do pred kratkim ste bili tudi predsednik območne gospodarske skupnosti. Menite, da igra ta institucija v posavskem gospodarskem prostoru zadosti pomembno vlogo? "Bil sem predsednik območne zbornice ravno v obdobju, ko se je sprejemal nov statut gospodarske zbornice. Zavzemal sem se za takšno organiziranost, kot je sedaj. Prepričan sem, da zbornica s svojo bogato bazo podatkov in s strokovnjaki lahko tukajšnjemu gospodarstvu, velikemu in malemu, veliko pomaga, vprašanje pa je, v kolikšni meri zna te ugodnosti tudi izkoristiti. Posebej pa bi rad izpostavil združenje podjetnikov, ki deluje pri območni zbornici in predstavlja njen najagresivnejši del ter ima vse večji vpliv. Tudi v Ljubljani. Veseli me, da se območna zbornica ni pustila spoli-tizirati, in pričakujem, da bo v prihodnosti delovala še uspešnejše kot sedaj." Ime vaše blagovne znamke Fit zasledimo v najtesnejši povezavi z brežiškim atletskim klubom pa tudi vi ste bili v mladosti uspešen športnik. Se bo sodelovanje z atleti nadaljevalo? "Za pokroviteljstvo atletskega kluba smo se odločili iz dveh razlogov. Prvi je, da je atletika kraljica športov, drugi pa, da gre za zelo zdravo in delovno zagnano okolje, ki kljub skromnemu zaledju in slabim tehničnim pogojem dosega z naslovi državnih prvakov in rušenjem državnih rekordov izjemne rezultate. Zato nam je v čast, da sodelujemo z njimi in bomo to počeli tudi v prihodnje." (ES) Z vulkanizerstvom smo pričeli na Pečju, ker pa se je naše poslovanje hitro širilo, smo se preselili v Sevnico, kjer smo v bližini gostilne Na križišču kupili staro hišo in jo prenovili. Glavni dejavnosti našega podjetja sta vulkanizerstvo in avtopralnica. V delavnici smo štirje zaposleni, zato so naše usluge hitre in kakovostne. Na zalogi imamo vedno 9 vrst gum različnih podjetij: SAVA, SEMPERIT, Pl-RELLI, DUNLOP, NOKIA, MICHELIN in druge. Dobite lahko tudi obnovljene rabljene gume in gume za kmetijske stroje po ugodnih cenah. Obenem pa poskrbimo tudi za lepoto vašega jeklenega konjička. Ročno ga operemo, globinsko kemično očistimo in zloščimo. Po vaši želji nudimo tudi čiščenje notranjosti avtomobila. Zamenjamo vam olje in druge tekočine, ki so vozilu potrebne. Pri nas lahko kupite tudi sredstva za avtokozmetiko in aluminijasta platišča. Se priporoča Vulkanizerstvo in avtopralnica Metelko Z Ljubljanske borze Trgovanje z delnicami, uvrščenimi v borzne kotacije A in B na Ljubljanski borzi, je bito minuli teden kar živahno. Tudi tokrat so veliko prometa ustvarili z nakupnimi boni blagajniških zapiskov Banke Slovenije. Z njimi je potrebno biti potrpežljiv, saj je sprememba tečaja za deset odstotkov približno enaka kot pri delnicah za en odstotek. Minuli teden se je tečaj nakupnega bona tretje izdaje podražil za 32,4 odstotkov, nakupni bon četrte izdaje pa za 11. Veliko pozornosti so posredniki namenili delnici Kolinske, ki se je začeta pri ceni 1.700 tolarjev ceniti. Kljub temu je tečaj za 1,8 odstotka višji kot teden nazaj. Očitno so nekatere borzne hiše ocenile, da je čas za prodajo, ker so delnice glede na sedanje razmere na trgu dosegle ustrezno ceno. Nekateri borzni poznavalci so mnenja, da so te delnice v glavnem izgubile posebnosti, ki izhajajo iz lastninjenja, Tako naj bi se lastniška sestava očistila, kar pomeni, da so delničarji, k! to niso hoteli biti, prodali svoje delnice. Sicer so tečaji večine delnic naraščali, tako da se je Slovenski borzni indeks povišal za 1,5 odstotka in v petek končal poslovanje pri vrednosti .1.509,12 točke. Bolj pa so se cenile obveznice, saj je Borzni indeks obveznic izgubil dobra dva odstotka svoje vrednosti. To lahko pripišemo prilagajanju gibanju tečaja nemške marke. Najprej so se pocenile državne obveznice, nato pa še manj prometne delnice. Bančniki pravijo, da se jim na računih kopičijo devizne rezerve in da se bodo v prihodnje devizni prelivi še okrepili. To pa znižuje tečaj deviz. Najbolj se je minuli teden podražila delnica BTC-ja, in sicer za 13,8 odstotka. Pridno je raste! tudi tečaj Dadasa in bil ob koncu tedna višji za 7,6 odstotka. Bedna delnica Nike pa se je pocenila za 0,1 odstotka. Opazno, kar za 9,6 odstotka, se je podražila tudi prednostna delnica Primofina. Tečaj redne delnice Hipotekama banke Brežice se je povišal za odstotek, tečaj prednostne pa se je znižal za 0,6 odstotka. Redna delnica Term Čatež se je podražila za 1,1 odstotka. (Nanl) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. EQOQ» krSko. cesta krških žrtev 67 telefoni: (0608) 21-408. 22-541. fax: (0608) 21-250 o.o. Na osnovi sklepa upravnega odbora Zadruge "RESA" z Krško razpisujemo prosta dela in naloge vodja finančno-računovodskega sektorja Kandidati, ki se želijo javiti na razpis, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri; - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa v Našem glasu. Prijavi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 10 dni od dneva poteka razpisa. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Zunanjetrgovinska gibanja v Sloveniji in Posavju (Podatki GZS SKEP) Izvoz blaga iz Slovenije je decembra 1995 dosegel najnižjo vrednost v letu 1995 in se je v primerjavi z decembrom 1994 povečal za okoli 1 %. Ob znižani izvozni dinamiki konec leta pa je uvoz blaga decembra še vedno naraščal. Izvoz oz. uvoz v 000 USD je bil v letu 1995 naslednji: Izvoz Uvoz Pokritost v % Občina Brežice 14.418 Občina Krško 159.202 Občina Sevnica 80.639 Posavje 254.259 Slovenija 8.285.986 Posavska podjetja so izvažala po rangu na Hrvaško, v Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Francijo, uvažala pa iz Nemčije, Italije, ZDA, Avstrije ter Francije. Sekcija trgovcev v okviru Združenja podjetnikov Posavja Predvidoma 22. marca 1996 bo Združenje podjetnikov Posavja sklicalo trgovce, samostojne podjetnike in trgovska podjetja z do 50 zaposlenimi, kj.se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, ter oblikovala sekcijo trgovcev v okviru Združenja podjetnikov Posavja. Ob tem bo pripravilo tudi predavanje z aktualno temo. Na srečanje bodo povabili sekretarko pri Združenju za trgovino, glavnega republiškega tržnega inšpektorja in svetovalko vlade za trgovino. Podajamo vam tudi kratek pregled strukture trgovcev po občinah v regiji Posavje: s.p. podjetja skupaj Občina Brežice 81 179 260 Občina Krško 43 124 167 Občina Sevnica 56 62 118 Skupaj Posavje v 180 365 545 Izobraževanje 33.188 43,4 94.460 168,5 53.681 150,2 181.329 140,2 9.451.398 87,7 Izobraževalna delavnica o novi carinski zakonodaji in zunanjetrgovinskem poslovanju: 1.1.1996 je stopila v veljavo nova carinska zakonodaja. Ker se pojavlja še veliko vprašanj v zvezi s tem, pripravljamo na Gospodarski zbornici delavnico o ZT poslovanju in novi carinski zakonodaji, ki se bo odvijala predvidoma konec meseca marca v Krškem. Zainteresirane prosimo, da nam čim prej sporočijo število udeležencev in želene teme oz. konkretna vprašanja, tako da lahko na osnovi vašega odziva in prevladujočih vprašanj oz. tem pripravimo program in organiziramo sodelovanje s predavatelji. Točen datum, uro in kraj predavanj vam bomo sporočili naknadno. Posvet o gospodarskih pogodbah: pri vsakodnevnih stikih z našimi člani smo ugotovili, da pogosto potrebujejo pravne nasvete v zvezi s sklepanjem različnih gospodarskih pogodb. Ker menimo, da bi jim bilo potrebno posredovati nekaj temeljnih znanj o gospodarskih pogodbah, smo se odločili, da s pravno službo GZS organiziramo posvet na temo gospodarskih pogodb. Pravna služba GZS je pripravila obsežno pisno gradivo, v katerem so obdelali temeljne značilnosti gospodarskih pogodb, nekaj pogodb, ki se v praksi najpogosteje pojavljajo, in še posebej institut plačila in zavarovanje plačil. Pri vsaki pogodbi so našteti pravni viri, sestavine pogodbe in je dodan komentar s praktičnimi pripombami. Posvet o gospodarskih pogodbah bo 12.3.1996 ob 10. uri v Zeleni dvorani Hotela Sremič v Krškem. NAŠ GLAS, 9-7. MAREC 1996 KMETIJSTVO Vrtičkarski kotiček Zaenkrat lahko upravičeno rečemo, da je pustu uspelo pregnati zimo in priklicati sončne dneve, za katere vsi vsaj potihoma upamo, da se bodo še vrstili, kot so se te dni. Narava je prva občutila blagodejni vpliv sončne toplote. Pognale so prve mačice, zvončki in troben-tice. In če je verjeti starodavnemu pregovoru - Matija led razbija -potem z optimizmom lahko računamo se naprej. Mnoge med nami je prvo sonce privabilo na sprehode po naravi pa tudi takih, ki so se neučakano pognali na vrtove, ni manjkalo. Vendar se zemlja še ni niti dobro odtalila, kaj šele posušila, da bi bila pripravljena za obdelavo. Skušali bomo karseda slikovito prikazali nekatere najosnovnejše podrobnosti vrtnarjenja brez kemičnih pospeševalcev in brez kemične zaščite. Veliko jih je med vami, ki prisegate na tak način vrtnarjenja. V zadnjih letih, ko so ljudje željni ozaveščanja na vseh področjih, si jih vse več želi naravnega pridelovanja vrtnin. Seveda kolikor se le da, saj je splošno znano, da smo ljudje onesnažili s kemikalijami vsako ped zemlje, zato je misel na biohrano utopija. Vendar lahko s pravilnim načinom vseeno pridelamo manj onesnaženo hrano, saj je mati narava v veliki meri poskrbela za zaščito proti rastlinskim boleznim. Zeliščnie pripravke in naravne pospeševalce pa je treba znati pripraviti. Če bi se znali, kot naši sosedje iz kartu-zije v Pleterju, poglobiti v naravne metode pridelovanja hrane, bi vsak vrtičkar lahko uredil svojo oazo. To je uspelo menihom, ki v svoje pridelovanje vnašajo starodavno ze-liščarsko modrost Zemljo moramo pravilno pripraviti - oplemenititi za setev. Kot pomemben dejavnik je treba upoštevati lunine mene, kajti tako je lahko prirast pridelka večji tudi za 30 odstotkov, da ne govorimo o kakovosti, če upoštevamo ugodne dni za določene kulture. Vrtičkarjem z manjšimi vrtovi je v veliko korist znanje o visokih gredah, ki so se izkazale za intenzivnejše od navadno obdelane vrtne površine. Sicer je res, da se taka greda pripravlja v pozni jeseni, a tudi če se lotite priprave v zgodnji pomladi, se vam bo trud bogato obrestoval. Za VISOKO GREDO je pomembno, da jo naredimo na čisti podlagi brez trave, kjer je čez dan zadosti sonca. Zaželena smer grede je sever - jug. Dolžina ni pomembna, v širino pa naj ne bi bila širša od metra in pol. Preden začnemo, si pripravimo potrebni material, vse grobe vrtne odpadke: stara stebla rastlin, odrezke vej in vejic iz sadovnjaka ali od drugega drevja, drugi les, ki po možnosti že trohni, in seveda skorje, staro grmičevje, odrezke trt in obilo listja ter stare slame. Z vrta, ki smo ga uporabljali poprej, vrhnjo plast zemlje (približno dvajset centimetrov) odstranimo, ker jo bomo kot humus položili na vrh. Ko si zaznamujemo prostor, kjer bomo visoko gredo postavili, lahko pričnemo po sredi z grobimi lesenimi vejami, približno pol metra v višino. Nato položimo deset do dvajset centimetrov debelo plast vrtnih odpadkov, ki jih po vrhu potrosimo z zemljo. Površino poravnamo z lopato in oblikujemo gomilasto gredo. Sledi plast vlažnega listja. Nanj potrese-mo pet centimetrov zemlje, ki jo dobro potlačimo z vseh strani. Če imamo pripravljen kompost, ga uporabimo za naslednjo plast, saj je bogat z deževniki in mikroorganizmi, ki bodo poskrbeli, da bo naša greda lepo zrahljana. Na koncu pokrijemo gredo s petnajst do dvajset centimetri vrtne zemlje, ki smo jo na začetku odstranili s stare vrtne površine. Če nimamo dovolj komposta, si lahko pomagamo z dodatkom šote ali z organskimi gnojili (kostna moka). Na koncu gredo z lopato oblikujemo in dobro potlačimo. Če se na koncih zemlja seseda, si pomagamo z okvirjem iz starih desk. Tako bomo povečali tudi toploto v gredi, kar bo koristilo rastlinju. Ko smo jo tako uredili, jo moramo še vsaj za teden (ali celo več) pokriti, najbolje s slamo ali pa s tkanino vrtex, ker bomo tako pospešili v zemlji razvoj živih bitij, sploh pa koristnih deževnikov. Tisti, ki dvomite v kakovost visoke grede, si je za pokušino letos naredite le kak meter in videli boste, da vas bo navdušila, ko boste primerjali pridelek. Že naslednje leto boste prisegli na tak način obdelave zemlje, ki se je izkazal za boljšega od običajne grede. (Mr. Jožo) Priprava zemlje na vrtu pred spomladansko setvijo Dnevi se zelo hitro daljšajo in postajajo čedalje toplejši, čeprav imamo ponekod še nekaj snega. Vse rastline, ki so pred zimo ostale v zemlji, so se že prebudile, sokovi krožijo, torej bo prišel čas, ko se moramo temeljito pripraviti na delo na vrtu. Vse gredice, ki smo jih čez zimo pokrili s pol-zrelim kompostom, travo ali raznimi drugimi rastlinskimi odpadki, razkrijemo in zemljo globoko prerahljamo, preden jo bomo pripravili za novo setev. Zemlje ne lopatamo več, ker je že dobro znano, da v zemlji v raznih plasteh živijo različni mikroorganizmi. V zgornjih plasteh živijo tisti, ki za svoj obstoj potrebujejo veliko kisika, toplote in svetlobe, v spodnjem pa tisti, ki za svoj obstoj potrebujejo čisto drugačno okolje. Z vsakokratnim lopatanjem povzročimo v zemlji velik potres, saj ta mala bitja med seboj pomešamo in tako pvzročimo odmrtje enih in drugih. Potrebno je več mesecev, da se spet vzpostavi ravnotežje v tleh, takrat pa ponavadi povzročimo nov potres. Praviloma naj bi se globoko "preobračala" le ilovnata in glinasta zemlja, dokler je še tako trda in pusta, da ne prepušča zraka in vlage. Vendar tudi te prsti ni treba več obračati, kadar postane dovolj rahla in obogatena s humusom. Kako ravnati pred pripravo? Najprej zemljo očistimo pred plevelom, nato jo posujemo z zrelim kompostom ali dobro ule-žanim hlevskim gnojem ali kakšnimi drugim organskim gnojilom ter jo z globokim rahljalni-kom poševno prerahljamo na razdalji približno 15 cm. Globino rahljanja lahko naravnamo po lastni želji, lahko tudi do 25 cm. Tako pripravljena zemlja ostane dlje časa rahla, gnoj pa rahljalnik potegne v zemljo toliko, kolikor je potrebno za mlado rast. Gredice pograbimo in posejemo. Kjer imate kislo zemljo in se celo pojavlja mah, jo posujte še s kal-cevitom, če je že niste morda z apnom v jeseni. Če se vam zdi zemlja še prehladna, gredice, ki so pripravljene za setev, prekrij-te za nekaj dni s črno folijo in temperatura prsti bo zelo hitro narasla na 8 do 10 stopinj Celzija. Tudi po setvi gredice pokrijte s kovertanom ali lutrasilom, saj bodo rastline pod tem pokriva-lom lepše in tudi hitreje zrasle. Kmetijska svetovalna služba Krško Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Branka Radej-Koren, ing. arg. Pred pomladansko škropljenje jablan To škropljenje je priporočljivo v nasadih, kjer je dosti jajčec listnih uši, zlasti tam, kjer se je pojavil ameriški kapar, priporočljivo pa je tudi v nasadih v bližini gozdov proti jabla-novem cvetožeru. Razvojni stadij jablan za predpomla-dansko škropljenje naj bo najpozneje do stadija mišjega ušesa, če pa je le mogoče, se temu škropljenju raje izogni-mo. Praviloma smemo v integriranem varstvu za predpomladan-sko škropljenje uporabljati le mineralna olja, in sicer BELO POLJE Pinus v 2- do 3-odstotni koncentraciji ali FRUTAPON v2-do 3- odstotni koncentraciji. Za uporabo omenjenih pripravkov se odločimo, kadar je število jajčec listnih uši večje od 25 na meter vejic. Pri tem seje najbolje ozirati na rezultate pregleda vejic v zimskem času, ki ga opravljajo ustrezni zavodi oz. inštituti. Oljni pripravki dovolj dobro delujejo proti ameriškemu kaparju, potrebno pa je škropiti temeljito in porabiti normalno količino vode. Samo v nasadih, kjer je ameriški kapar resen problem in kjer se redno pojavlja tudi jablanov cvetožer, bi bilo mogoče za predpomladansko škropljenje uporabiti tudi FOLIDOL OLJE v 0,75- odstotni koncentraciji. Tik pred začetkom izleganja ličink iz zimskih jajčec rdeče sadne prši-ce je pravi čas za uporabo aka- Zaščita sadnih rastlin v letu 1996 ricida APOLLO v 0,04-odstotni koncentraciji, vendar le v primeru, da število jajčec presega 1.000 na meter. Če uporabimo Apollo, priporočamo, da pozneje v času rasti ne bi več uporabljali nobenega akaricida, saj bodo z rdečo sadno pršico opravili naravni sovražniki. V nasadih v bližini gozdov je lahko škodljiv tudi jablanov cvetožer, proti kateremu deluje sorazmerno dobro že prej omenjeni pripravek Folidol olje za predpomladansko škropljenje. V integriranem varstvu pa bi bilo bolje uporabiti THIODAN v 0,2- od-stoni koncentraciji ali THIODAN 0,15-odstotne koncentracije z dodatkom BELEGA OLJA ali FRUTAPONA v 1 -odstotni koncentraciji, ZOLONE liq. v 0,2-od-stotni koncentraciji. S temi pripravki je dobro škropljenje čez 10 dni ponoviti. Proti škrlupu je priporočljivo pri predpomladan-skem škropljenju dodati še bakrove pripravke: KUPROPIN v 0,5-odstotni koncentraciji ali CUPRABLAU Z v 0,5-odstotni koncentraciji ali CUPROXAT v 0,5-odstotni koncentraciji, CHAMPION v 0,25-odstotni koncentraciji. Tudi v konvencionalnem varstvu je dobro opraviti predpomladansko škropljenje na podlagi zimske kontrole vejic, tako da imamo podatek o okužbi z ameriškim kaparjem, predvsem pa podatek o številu jajčec listnih uši. Ob preseganju pragov bi v takšnih nasadih uporabili pripravke: FOLIDOL OLJE v 0,75-odstotni koncentraciji ali OLEO ULTRACID V 0,5-odstotni koncentraciji ali OLEOEKALUX v 1-odstotni koncentraciji. Enako kakor v integriranem varstvu tudi tukaj priporočamo proti škrlupu in drugim glivičnim boleznim dodajanje bakrovih pripravkov: 0,5-odstotnega KU-PROPINA ali CUPRABLAU-a ali 0,5-odstotnega CUPROXATA. Tik preden se iz zimskih jajčec prično izlegati ličinke rdeče sadne pršice, lahko uporabimo APOLLO v 0,4-odstotni koncentraciji. Predpomladansko škropljenje hrušk V sodobnih nasadih hrušk je brez dvoma najpomembnejši škodljivec navadna hruševa bolšica. Proti njej lahko uspemo le z integriranim varstvom oz. z integriranim pridelovanjem hrušk. Že pred začetkom vegetacije, zlasti v prvi polovici marca, je treba nasade hrušk temeljito pregledati in ugotoviti morebitno prisotnost odraslih bolšic, ki v nasadih prezimijo. V toplih dneh jih najdemo v krošnjah kar dovolj, najdemo pa tudi že odložena jajčeca. Kadar najdemo dosti odraslih bolšic, se odločimo za škropljenje. V času mirovanja hrušk pride v poštev za škropljenje eden od piretroidov: BAVTHROID v 0,5-odstotni koncentraciji (0,5 l/ha) ali DECIS ES 2,5 v 0,03-odstotni koncentraciji (0,5 l/ha) ali KARATE v 0,04-odstotni koncentraciji (0,4 do 0,5 l/ha) ali TALSTAR 10 EC v 0,05-odstotni koncentraciji (0,5 do 0,7 l/ha). V integriranem varstvu hruške lahko poškropimo tudi s katerim od moneralnih olj, npr. BELO OLJE v 2- do 3-odstotni koncentraciji (20 do 30 l/ha) ali FRUTAPON v 2- do 3-odstotni koncentraciji (20 do 30 l/ha). V konvencionalnem varstvu je mogoče uporabiti tudi FOLIDOL OLJE v 0,5- do 0,75-odstotne koncentracije (5 do 7,7 l/ha) ali OLEO- EKALUX v 1-odstotni koncentraciji (10 l/ha) ali OLEO ULTRACID v 0,4-odstotni koncentraciji (5 l/ha). Ob uporabi slednjih obstaja nevarnost pospeševanja hruševe bolšice, zato se jim raje izogibamo. Pri hruškah tem pripravkom obvezno dodajamo katerega od bakrovih pripravkov: KUPROPIN v 0,5-odstotni koncentraciji (5 do 7 kg/ha) ali CUPRABLAU v 0,5-odstotni koncentraciji (5 do 7 kg/ ha) ali CUPROXAT Fl v 0,5-odstotni koncentraciji (5 do 7 kg/ ha) ali CHAMPION v 0,25-odstotni koncentraciji (3 kg/ha). S tem preprečimo zgodnje okužbe po škrlupu, sploh kadar imamo opravka s škrlupom na vejicah. (Revija SAD) Ljubiteljska reja belgijskih orjakov Adolf Zalokar s Pristave že več kot deset let večji del svojega prostega časa ljubiteljsko posveča reji kuncev. V tem času si je na tem področju pridobil bogate izkušnje in vsakomur, ki se zanima za kunce ali pa bi hotel imeti svoje leglo, Adolf nesebično posreduje pridobljeno znanje. Vsako leto v martinovem tednu Društvo gojiteljev malih pa-semskih živali iz Brežic organizira ocenjevanje in v kategoriji kuncev ima svoje najlepše primerke tudi Zalokar, ki je na tekmovanjih za svoje lepotce prejel že enajst pokalov z nazivom šampion leta. To je zanj seveda potrdilo, da je deloval pravilno, saj kunec kot občutljiva nežna živalska vrsta potrebuje veliko ljubezni in strokovnega znanja. Za dober prirast kuncev je naj- pomembnejše ugodno bivanje, zdrava in polnovredna hrana ter red in čistoča. Vse to je še kako opazno pri Zalokarjevih in najboljši pokazatelj, da so kunci v najboljšem redu, je njihovo živahno poskakovanje. Danes, po toliko letih ukvarjanja z njimi, Adolf s pronicljivim občutkom ve za vsakega posebej, v kakšni kondiciji je. Če obstaja najmanjši sum o kaki bolezni, ga odpelje na opazovanje v karanteno, ker je to edini način, da se prepreči širjenje. Sicer se to dogaja redko, pa vendar mora pravi rejec zdravju živali posvetiti kar največ pozornosti. Prav tako sodi med pomembnejše dejavnike pri vzreji kuncev hrana. Adolf Zalokar zanjo v največji meri poskrbi sam, tako da vsako leto priskrbi dovolj kakovostne detelje. Nasploh imajo kunci zelo radi širokolistne rastline (trpotec, regrat, kopriva), ki so tudi sicer v ljudskem izročilu znane kot zdravilne zeli. Med cvetenjem pa pridejo v poštev še druge. Kunci obožujejo tudi nekatere žitarice, kot sta npr. oves in ječmen, v manjši meri prideta v poštev tudi koruza in kuhan krompir pa tudi suh kruh je zanje prava poslastica. Med doma pridelano hrano za kunce štejemo tudi vse vrste korenja, kolerabe in pese. Občasno jim je dobro ponuditi mlade smrekove vejice, ki vsebujejo obilo vitamina C, tudi vrbove in druge vejice kunci zelo radi brstijo. Od časa do časa jim lahko damo tudi brikete, obogatene z vitamini in minerali. To pride najbolj .v poštev v zimskem času, ko primanjkuje sveže hrane. Tudi na svežo vodo ne smemo pozjjbiti. Ne drži, da kunec ne potrebuje vode, kot nekateri radi pametu-jejo, saj so tisti, ki ne dobijo zadosti vode, manjši v prirasti in slabotnejši. Paziti pa moramo, da jih ne doseže premočno son- ce, ki je zanje lahko pogubno. Nasprotno jim mraz ne škoduje toliko, še posebej, če ni vlage, ki jim prav tako ne dene dobro. Če se rejec kuncev drži teh osnovnih načel, ima vse možnosti za vzrejo lepih in zdravih živali, o čemer se lahko prepričamo tudi pri Adolfovih "lepotcih". V največji meri so to belgijski orjaki v treh barvah: standardna divje siva, činčila in bela. Najbolj pa mu je pri srcu mali pritlikavi kunec, ki ga je pred šestimi leti dobil iz Berlina in je bil prvo leto nagrajen kot najlepši pritlikavec v svoji kategoriji. Na kratko smo prikazali najpomembnejše smernice za rejo kuncev; na koncu je Adolf dobrohotno pripomnil, da bi bilo dobro organizirati skupine, ki bi strokovno nadzirale rejce -sploh na farmah - ki nemalokrat slabo poskrbijo za kakovost življenja živali, saj pri tem prednostno gledajo na kvantiteto in ne na kvaliteto. (Paver-Jozo) Pritlikavi berlinec, redkost v naših krajih ocMšime \j našsm qmu Brežice, 2. marca - Na redni tedenski prašičji sejem so tokrat pripeljali 180 prašičev, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 320-370 tolarjev za kilogram žive teže prodali 150. Prodali so tudi 25 od 40 starejših prašičev. Novi lastniki pa so morali za kilogram žive teže odšteti 220-260 tolarjev. RAZVEDRILO NAŠ GtAS, 9-7. MAREC 1096 ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 8. IN 14. MARCEM Ker bo Venera v teh dneh prešla v znamenje Bika, bo na našem čustvenem področju zavladala želja po notranjem miru, kar bo gotovo veliko ljudi nagnalo na izlete v naravo, čeprav Mars v Ribah kaže na spremenljivo vreme, ki obeta tudi veliko mokrote. Prav zares je mogoče, da bo še ves marec moker in hladen. Marsu se v Ribah pridružuje tudi Merkur, zato bo naše razmišljanje bolj čustveno obarvano. Saturn je v natančnem sekstilu z Neptunom, kar pomeni možnost za praktično uporabo okultnih sil. Pomlad je namreč čas, ko se naš zimski počitek končuje in se pripravljamo na nove podvige - ti pa so odvisni od našega pripravljalnega dela pozimi. Ker okultne sile obstajajo v človeku (le da večina nima pojma o njih), je vse odvisno od človeka samega, od njegovega načina razmišljanja, od stališč ali vzorcev mišljenja. Vse se dogaja v skladu z njimi, saj je misel edini kreator. Saturn je prišel tudi v trigon s Plutonom, to pa lahko označuje velike pozitivne družbene premike oziroma spremembe, ki zadevajo vse od politike do ekonomije, predvsem pa se ukvarja s položajem posameznika v družbi. Vzorci glede vrednosti človeka se spreminjajo is so podlaga za velike spremembe v družbi. Ko se človek zave"8voje potrebe po svobodi in kreativnosti in za to tudi nekaj stori, se začne vse spreminjati. Vendar mora biti ta želja kombinirana s samodisciplino in občutkom odgovornosti, saj šele potem prinese prave rezultate. Tako lahko govorimo o revoluciji, ki prinaša dobre spremembe, če pa želja po svobodi ni povezana z disciplino, govorimo o anarhiji oziroma rušenju vsega, kar obstaja, vendar iz tega ne zraste nič novega. Določen nadzor mora v človekovih dejanjih vedno obstajati. Vsa ta počasnost okrog vas vam sploh ne ustreza in v tem obdobju boste precej živčni, saj vaši talenti ne bodo prišli do izraza. V službi lahko pričakujete zastoje in zamike, predvsem na račun nezanesljivih in nepraktičnih sodelavcev. V ljubezni še nekaj časa ne bo bolje. Svoj odnos lahko v tem trenutku precej izboljšate, če si privoščite daljši izlet ali potovanje s partnerjem. Če ste sami, boste morda srečali nekoga, ki vam bo zelo všeč. Utegne biti kar pravi za vas. Uživali boste v prijetni družbi zelo razgledanih ljudi in tudi vi se boste izkazali. Ta čas ni primeren za napredovanje, temveč za počitek. Vaše energije niso usklajene, zato boste morda še bolj nervozni in nemirni kot doslej. Zato pazite, kako vozite, in ne pretiravajte s prehrano. Čustveno ste v zelo slabem stanju in treba bo storiti nekaj, da bo bolje. Pa ne alkohola in drog. Spet ste v boljšem obdobju, kar zadeva delo, komunikacije pa tudi splošno fizično in psihično počutje. Tudi odnos s partnerjem se bo občutno popravil, vendar le, če ste storili kaj za to. Sam od sebe se ne more. Odlično se boste počutili v družbi pa tudi pri komunikaciji bo šlo lepo. Potrebno se je znati prilagajati. Ne morete vedno pričakovati, da se vam bo prilagodila okolica, saj se na silo nihče noče spremeniti. To je vir konflikta. Zato boste morali bolj gledati na to, kako boste spremenili sebe, da boste srečnejši. Iščite načine in boste našli. Nadaljuje se obdobje, polno nasprotij, kar lahko pomeni težave skoraj povsod, le v ljubezni se vam nasmiha več miru. Ne priporočam vam, da greste v investicije, ker bo nekaj narobe. Dobro premislite, preden se odločite. V sebi boste našli nekaj, kar vam ne bo všeč. Vedno več težav imate z ustaljenimi institucijami, predvsem izobraževalnimi, političnimi in religioznimi. Prav zanimivo je, kako lahko določeno prepričanje, ki ga imamo vcepljenega s strani teh in naših staršev, deluje na nas tako, da smo vse življenje nesrečni. Poiščite in odpustite. Vaše težave niso minile, le prehodno se počutite bolje, ker imate malo več energije. Zato boste radi potovali in zahajali k prijateljem, kjer se boste sicer dobro počutili, medtem ko bo vaš glavni problem -navezanost in ljubosumje - ostal nedotaknjen. Nasprotja s partnerjem. Vse, kar vam lahko napišem, je, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Pač niste v dobrem obdobju, vendar pa tega ne smete vzeti kot dejstvo, ki ga ne morete spremeniti. Vedno lahko vzamete sebe v roke, vendar to pomeni spremeniti se in odstraniti slabe navade v prid dobrim. Čas je dober za napredek in še boljši za žetev tistega, kar ste v preteklem obdobju posejali. Prav vsi planeti so na vaši strani, zato lahko sedete in zahvalite. Morda tega daru nočete izkoristiti, vendar je to vaša stvar in ne stvar astrologije. Delajte pri sebi. Ne bomo ravno rekli, da ste v slabem obdobju, pač pa tudi prave podpore s strani zvezd ni. Prepuščeni ste sami sebi in od vas je odvisno, kaj boste naredili. Predvsem se ne smete prepuščati lenobi in prevelikim količinam "tekočine", saj s tem ne boste nič storili. Težavice v ljubezni. Končno ste v svojem elementu, saj so kar štirje planeti v vašem znamenju. To seveda še poudarja vaše lastnosti, ki sicer niso samo kdove kako pozitivne, temveč so zelo dvojne. V vas je veliko dvomov in nasprotij, ki vam otežujejo življenje. Z voljo pa se jih da rešiti. Bono Baršek 1. 0« ^ OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. m i DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 0 ®J LEV 23.7.-23.8. m DEVICA 24.8.-23.9. TEHTNICA 24.9.-23.10. fj«3 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. 9 bi ^8 KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Miha Dovzan i in Jožica Kališnik na Blanci Blanca, 2. marca - ZKO Sevnica je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Blanca v soboto priredila koncert znanega citrarja Mihe Dovžana in pevke Jožice Kališnik. Koncert je bil dobro obiskan, občinstvo pa je oba izvajalca lepo sprejelo. Po koncertu sta nam povedala, da gostujeta v sevniški občini že šestič. Koncerti so vedno dobro obiskani, zato se vabilu rada odzoveta. V duetu nastopata že dobro leto. Prvič sta skupaj nastopila na radiu Ognjišče, ugotovila, da bi lahko dobro sodelova- la in zdaj je za njima že 95 nastopov po vsej Sloveniji. Ob tretji obletnici osamosvojitve Slovenije pa sta nastopila tudi v Rusiji, kjer ju je občinstvo tudi lepo sprejelo. Njuno poslanstvo je predvsem ohranjanje ljudskih pesmi, vmes pa se najde tudi kakšen tuj evergreen. Med klasične skladbe njunega programa spadajo tudi pesmi kot Beli cvet in Planika, kjer pa nastopa Jožica Kališnik kot pesnica, saj v intermezzu recitira odlomke svoje pesnitve "Pot življenja". Ta je nastajala kar tri leta in govori o vzponih in padcih, ki jih prina- ša življenje. Zanjo je napisana tudi glasba, zato upa, da bo posneta že na naslednji kaseti. V prihodnje načrtujeta tudi drugačne nastope. Eden izmed njih nastaja v sodelovanju z Ivanom Sivcem, ki bo ob njuni glasbi predstavil svojo knjigo o delu in življenju Simona Gregorčiča. Projekt naj bi začel teči jeseni, ko bosta izdani tudi nova kaseta in zgoščenka z njunimi skladbami. Posebno presenečenje pa pripravljata za božič, in sicer kaseto božičnih pesmi. Zelo sta pohvalila organizacijo nastopov in se Albertu Felicijanu zahvaljujeta za vso pomoč pri izvedbi koncertov. Za mnenje o koncertu smo prosili tudi dva obiskovalca, ki sta povedala tole: (Ksenija) Marija Bohorč z Blance: "Koncert mi je bil zelo všeč. Na Blanci smo od kulturnega življenja kar malo odmaknjeni, tako da je vsaka prireditev za nas zelo dobrodošla sprememba." NAGRADNA KRIŽANKA DARILNEGA BUTIKA OKARINA Tokratni sponzor nagradne križanke, darilni butik OKARINA iz Krškega, CKŽ 65 a, Vas z izvirno in bogato ponudbo indijskih in kitajskih izdelkov iz naravnih materialov, kot sta bambus in ratan, ter čudovitimi kristalnimi izdelki vabi, da jih obiščete. V darilnem butiku OKARINA imajo vedno na zalogi slike iz papirusa, prelepe izdelke iz kamelje kože, poldrage zdravilne kamne, najkakovostnejše izdelke iz kitajskega porcelana, orientalska oblačila in nakit iz Azije in Južne Amerike ter unikatne izdelke iz kristala. V OKA-RINI so pripravili vrsto drobnih daril, izvme dodatke za toplino Vašega doma, za zahteven in izbran okus pa unikatne izdelke. V mesecu marcu so še dodatno razširili ponudbo s kataloško prodajo MOJ DOM. V darilnem butiku OKARINA si lahko izdelke iz kataloga MOJ DOM ogledate in po želji tudi kupite. V OKARINI bodo prijazno predstavili kataloško ponudbo in tako poenostavili Vaš nakup. Pričakuje Vas OKARINA z obogateno ponudbo, pri reševanju križanke pa Vam želi veliko sreče! Tistim, ki bodo imeli srečo tudi pri žrebanju pravilno rešenih gesel, bo OKARINA podarila: 1. sliko KOLORIT OKOLUS - unikat, 2. ŠATULJO iz kamelje ko-1 že, 3. kristalni obesek RUBIN, 4. Zdravilno kitajsko TIGROVO MAST, 5. ETUI za šminko z ogle-dalcem. Rešitev gesla pošljite najkasneje do sobote, 1. marca 1996, na naslov Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom "Nagradna križanka Okarine". Upoštevali bomo samo pravilno rešena gesla, izrezana iz časopisa. NAŠ GLAS SIOV. movAD. (MIRO) MOST SIOPUJA PRI STOPNJEVANJU KAL Da KMEČKEGA VOZA SAMICA TIBET. GOVEDA IIIoj dom mu. SMUČAR. SKAKALEC ROBERTO Pw'l IZRAEL PREROK 3 AVSTR. POLITIK RUDOLF 10 6 OČE RENAULT. AVTO SLOV. IGRALEC ( JANEZ ) U» " ' —5 VRSTA PLAZILCA SESTAVI BOJAN MACUR NEPRE-VODNIK SUKAR. DEŠČICA. PALE1A PUAČA PRH) JEDJO MAR0GA IRINA R00NINA ŽMJ. TEKOČINA CENE t»KSSf IVO RIM. BOG SMRTI NAŠA ZAHOD. SOSEDA 4 ZVER IZ DRUŽINE PSOV 1 ZAPRAIO 5 HITER TEK BRAZIL MESTO STROJ ZA IZSEK KRMA ZA KONJE 2 METRO-P0UT 13 9 ODPRT ŽELEZN. VAGON IN0N0V0 PNO MESTO V ISTRI IVAN TAVČAR AMER. PEVKA AMANDA VRSIA POKRIVALA DENARNA EN0TAV ETKJPUl REKA V MUENCHNU BOKSAR IIMNMC . ESCCA m GOOAUH 16 K»0 RIM. KONJENICE mrmCn KRČ 11 17 AMER. IGRALKA PATROV 16 8 TUJE ŽENSKO IME 12 AMER FOTOGRAF ROBERT OTOK PRED ZADROM 7 EDVARD RUSJAN MESTO V ROMUNU! 14 1 2 3 4 5 6 7 11 7 8 9 G 7 10 : 12 13 9 10 13 7 14 4 d 15 3 10 16 17 11 4 6 17 9 ? 7 14 4 T5" 7 ? v Se vedno brez naslova Torek, 27.2.1996 Še pomnite tovariši, ko sem pisal o cenah nekaterih kandidatk, ki naj bi se kot hostese pojavile na razstavnem prostoru Opel Kruno, na približajoči se Avto-razstavi '96 v Novem mestu? Takrat smo pisali o cenah cca. 300 DEM na dan in celo 5.000 DEM na dan smo imeli v igri. No, ko smo se začeli bolj resno pogovarjati, so punce kmalu prišle do spoznanja, da toliko ne bodo dobile in da bodo morale ceno kar lepo spustiti, če bodo hotele "delat". Tudi pri lepoticah vlada zakon ponudbe in povpraševanja, ki lahko začetno ceno spusti tudi za 100 odstotkov. Zvečer mi sporočijo, da bo v Clubu Termopolis v petek nastopil vsem dobro znani duet La Bouche. Vse lepo in prav, celo odlično, vendar sem prepričan, da je za takšen dogodek potrebna reklamna akcija, ki bo trajala malo dlje kot samo dva do tri dni. Sreda, 28.2.1996 Jana Plestenjaka v principu nikoli nisem preveč maral, mislim na njegovo glasbo, vedno mi je deloval osladno. O glasbi mnenja nisem spremenil, čeprav bi najbrž našel kakšen komad, ki bi mi ugajal, vsekakor pa sem spremenil mnenje o njemu. Prav neverjetno je, kolikokrat sem se že "zajebal" pri oceni estradnih umetnikov, o slabih sem mislil dobro in o dobrih sem mislil slabo. On je tisti, o katerem sem neupravičeno mislil slabo. No, da se vrnem k Janu, ta trenutek pri Borsanu snema nov komad (balado seveda) za MMS. Meni je kar všeč, morda tudi zato, ker sem jo slišal v eni uri najmanj dvajsetkrat. "Snemanje" se je končalo na "šoferski" na Otočcu ob golažu in zajebanciji, ura je bila za kaj takšnega več kot primerna, ob dveh ponoči. Aja, kaj sem delal na snemanju Plestenjakovega komada? Cisto slučajno sem šel mimo, pa me je zanimalo, kdo tako "fuša". četrtek, 29.2.1996 Zvezda naslovnic slovenskih časopisov, najmanekenka, najlepša Slovenka itd, skratka Katja Kori, je prišla v Brežice z vlakom. To seveda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi vedeli, da je včasih imela svoj avto, ki si ga je "prilepotila" z naslovom najlepše Slovenke. Letos so ji avto zaradi neupoštevanja pogodbe vzeli. To, da se ni navajena voziti z vlakom, sem takoj opazil, saj je njen izstop izgledal tako, kakor da bi gledal kakšno burlesko iz časa legendarnega Charlija. Potem sem ji kot domačin razkazal lepote Brežic in njeno lepoto Brežičanom. Dan bi se nadaljeval zelo dobro, če... ne bi izgubil sončnih očal, ... če bi bili razni burgerji malo večji, kot so, če bi Power Dancerke so me oborožile s svojim novim hitom"... moje telo kriči, da le tebe si želi ..," moje tudi. (EDI) občina krško 30M3 PE DEKOR KOZJE DCSIGN STUDIO GRV Podelitev priznanj zmagovalcem akcije "NAŠI ŠPORTNIKI POSAVJA ZA LETO 1995" Rezultati akcije "Naši športniki Posavja za leto 1995" po številu glasovnic bralk in bralcev Našega glasa. V uredništvu Našega glasa smo tako izvedli že drugo akcijo izbiranja "Naših športnikov Posavja", vendar to ne pomeni, da so zmagovalci (lahko sicer so - o tem naj presoja stroka) tudi najboljši, zagotovo pa so po mnenju bralk in bralcev našega časopisa najbolj priljubljeni. Prejeli smo sicer manj glasovnic kot v pred-hodnji akciji, vendar pa to ne pomeni, da akcija ni uspela. Med športniki je prepričljivo največ glasov prejel Dušan Levičar, član Kluba praktičnega streljanja iz Krškega. Takoj za njim pa sta se uvrstila speedway dirkača Krešo Omerzel in Gerhard Lekše, pa tudi mladi Izak Šantej je vse bolj priljubljen. Lanskoletni zmagovalec Jure Rovan je prejel sicer manj glasov, kot smo pričakovali, kar pa ne pomeni, da ni priljubljen. Dušan Levičar Tekmovalec Dušan Levičar je član Kluba praktičnega streljanja iz Krškega. Dušan je revolveraš, vendar ne tisti iz gangsterskih filmov, ampak tekmovalec v disciplini revolver. Na lanskem drugem državnem prvenstvu v praktičnem streljanju je osvojil naslov državnega prvaka, kar je največji uspeh tega tekmovalca. Med športnicami je ponovno zasedla prvo mesto brežiška atletinja Vladka Lopatic (AK FIT Brežice), na drugo mesto pa se je uvrstila plavalka Nika Pribošič iz Plavalnega kluba Vitacel - Celulozar Krško. Tudi naslednja tri mesta so zasedle atletinje in plavalka, in sicer Suzana Kos (AK Krešo Omerzel Omerzel team je ekipa, za katero vozi Krešo Omerzel in ima samo enega tekmovalca. Krešo je že kar legenda krškega speed-way športa, saj je lani slavil 20. obletnico delovanja. V tem času je večkrat postal državni prvak, vicep-rvak, republiški prvak, je pa tudi prvi slovenski dirkač, ki je osvojil zlati znak občine Krško. Kljub temu, da so Omerzela na začetku lanske sezone pestile poškodbe, je ob koncu DP zasedel 4. mesto, med ekipami pa je Omerzel team pristal na 4. mestu. KK Interier iz Krškega se je v lanski sezoni uspel uvrstiti v prvo slovensko košarkarsko ligo, kar je zagotovo največji uspeh kluba v vsej njegovi dolgoletni zgodovini. Pred dvajsetimi leti je skupina zanesenjakov iz Podbočja ustanovila športno društvo, v katerem je med sekcijami delovala tudi košarka. Ta se je z leti razmahnila in tako je danes krški Interier košarkarsko moštvo, ki sodi v sam vrh slovenske košarke. FIT Brežice), Barbara Bizjak (PK Vitacel - Celulozar) in Petra Ra-dišek (AK Sevnica). Vladka Lopatic V lanskem letu je Vladka na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni v skoku v daljavo osvojila 18. mesto. Večkrat je nastopala tudi za slovensko državno reprezen- tanco v štafeti 4 X 100 in 4 X 400 mesto. Vladka Lopatic, ki je članica AK FIT Brežice, je državna rekorderka v sedme-robuju, pred dnevi pa je v Budimpešti popravila dvoranski državni rekord v peteroboju in s tem rezultatom tudi izpolnila normo za dvoransko EP, ki bo marca v Goteborgu na Švedskem. Da so krški strelci nadvse priljubljeni, potrjuje tudi prvo mesto med moškimi in ženskimi ekipami, saj so člani Kluba praktičnega streljanja iz Krškega osvojili rekordno število glasov v letošnji akciji. Lanski zmagovalec, Košarkarski klub Interier, je pristal na drugem mestu. Na tretjem in četrtem mestu sta pristali dve speedway ekipi, in sicer Omerzel team in AMD Krško. Plesalca Posavskega plesnega kluba Lu-kec Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar pa sta se uvrstila na peto mesto. 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: 2. mesto: Dušan Levičar (233 glasov) Krešo Omerzel (115 glasov) Gerhard Lekše (73 glasov) 1. mesto: Vladka Lopatic (133 glasov) 2. mesto: Nika Pribošič (97 glasov) 3. mesto: Suzana Kos (67 gla-sov) 1. mesto: Klub praktičnega streljanja Krško (367 glasov) Košarkarski klub Interier Krško (91 glasov) 3. mesto: Omerzel team (88 glasov) Športniki: Levičar 233 glasov, Omerzel 115, Lekše 73, Rovan J. 44, Šantej 31, Sotelšek 17, Povhe 15, Kraljevič 9, Grojzdek 8, Zagorc 7, Kos 5, Dular 4, Veber 4, Cvirn 2, Rovan A. 1, Vaš 1, Urbanč D. 1. Športnice: Lopatic 133 glasov, Pribošič 97, Kos 67, Bizjak 47, Radišek 37; Vučajnk 14, Voglar 13, Radej 11, Krejan 9, Grabnar 8, Kozmus 5, Mihelič 4, Repec N. 3. Ekipe (moške in ženske): C.P.S. Krško 367 glasov, KK Interier 91, Omerzel team 88, AMD Krško 73, Sebastjan & Urška 62, AK FIT Brežice 27, PK Vitacel - Celulozar 19, PAK Krško 16, RK Krško 12, KD Savaprojekt 8, Karate klub Sevnica 6, RK AFP Dobova 6, ŠK Triglav Krško 4, SD Kanja Leskovec 3, RK Sevnica 2. Gerhard Lekše - speed-wayist, ki ga mnogi bolje poznate pod vzdevkom Geri, je član AMD Krško. Lekšetu je v lanski sezoni športna sreča nekoliko obrnila hrbet, saj je beležil nekaj padcev in poškodb. Vseeno pa je na koncu zasedel 6. mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Kot sam pravi, je bil veliko bolj zadovoljen z mednarodnimi nastopi. Klub praktičnega streljanja Krško Klub praktičnega streljanja (C.P.S.) Krško, ki deluje že dve leti in ima 20 članov, je na lanskem državnem prvenstvu v praktičnem straljanju dosegel največji uspeh. Na strelišču Crnogrob pri Kranju je njihov tekmovalec Dušan Levičar osvojil naslov državnega prvaka, ostali tekmovalci Marjan Čeplak, Dušan Agrež, Jože Kovač in Milan lljaš pa so se tudi uvrstili med sedem in dosegli izvrsten ekipni rezultat. Suzana Kos se je z najmlajšo atletsko disciplino - skok ob palici začela ukvarjati v začetku lanskega leta in že na prvih tekmovanjih posegla po visokih uvrstitvah. Na članskem DP je Suzana z 280 cm osvojila 2. mesto, oktobra pa je na mladinskem DP v Celju preskočila 315 cm in osvojila 1. mesto ter absolutni slovenski državni rekord v skoku ob palici. W1OL&J Nika Pribošič je 14-letna plavalka krškega PK Vitacel (-Celulozar. V lanski sezoni je nastopala še v kadetski konkurenci in zabeležila vrsto odličnih rezultatov. Z mednarodnih mitingov seje Nika večkrat vračala domov z zlatimi medaljami pa tudi na domačih tekmovanjih je posegla po najvišjih mestih. Uradni napovedovalec in - če že ne redni, pa zvest - sodelavec Našega Glasa Ivan Mirt, Peter Žigante, ki smo ga osumili, da vodi ekipo krških športnikov, in zunanji sodelavec Našega glasa Damjan Lah, ki si je s svojim vztrajnim pisanjem izboril pravico, da igra fuzbal za naše. Saj, če bi vedel, kako se bomo uvrstili, se morda ne bi potegoval za mesto v ekipi. Ima pa olajševalno okoliščino: ko so nasprotniki videli, da je premočan, so ga preprosto onesposobili. Slučajno mu je dobro namerjeni udarec skoraj zlomil nogo, pa je bil mir. Lahko smo ponovno mirno uživali v njegovem najnovejšem političnem komentarju: "Au, au, au, kako boli!". Tradicionalni turnir Našega glasa v malem nogometu Ivled ekipami občinskih svetov občin Sevnica, Krško in Brežice ter ekipo posavskih novinarjev Na zaključni prireditvi akcije "Naši športniki Posavja za leto 1995" so se na turnirju v malem nogometu pomerili čisto pravi občinski svetniki vseh treh posavskih občin, družbo pa so jim delali še njihovi budni spremljevalci - novinarji. y Občinski svet občine Sevnica: Zvone Košmerl (kap.), Alojz Zupan, Stane Kokove, Alojz Zalašček, Jože Rostohar, Pavel Zagode. Pogostitev za upehane zmagovalce in poražence ter za dobitnike priznanj "Naši športniki" je pripravila Maja Zorko s svojimi puncami iz Bi-stroja "Saša" v Krškem. Tokrat je častil krški župan. Igralca novinarjev z uradnim komentatorjem tekme - Šoštarjem juniorjem iz Kostanjevice. Ernest: "Bog vedi, če je kakšna nagrada za golmana, ki bo zbral največ golov!" Goran, ki je v imenu svojega podjetja NIKA ženi izmaknil majice in vanje oblekel svoje sotekmovalce: "Poslušaj! Kaj je to tebi pri tolikih golih? Spusti še meni eno žogo, da se vpišem med golgatterje vsaj z avtogolom!" Seveda: mi smo dobili majice in gole, on pa ... Občinski svet občine Krško: Vid Dudna (kap.), Tomaž Petan, Peter Žigante, Emil Moškon, Franc Bogovič, Franc Štokar, Martin Kolan, Damjan Obradovič, Ivan Urbane, Jože Žabkar. Občinski svet občine Brežice: Lado Križman (kap.), Anton Rozman, Vlado Derenda, Peter Skrivalnik, Mladen Arnšek, Roman Ozimc, Bojan Tičar. Posavski novinarji: Goran Rovan (kap.), Jože Grajžl - oba TV Slovenija, Ernest Sečen - Republika, Damjan Lah - zunanji dopisnik Našega glasa, Dani Kovač, Borut Šibila, Aleksander Gelb - vsi Naš glas. OS Brežice - OS Krško 0:5 (0:1) Krški svetniki so imeli v srečanju proti kolegom iz Brežic več od igre, svojo premoč pa so kronali že v prvem polčasu z zadetkom Moškona. Tudi v nadaljevanju so gospodarili na igrišču, svojo vodstvo pa le še povečevali. Z izvrstnim prodorom in zadetkom je na 2:0 povišal Bogovič, uspešni pa so bili še Kolan, Žigante in Obradovič. OS Sevnica - Novinarji 3:0 (1:0) V prvem polčasu so se novinarji še nekoliko upirali boljši ekipi iz Sevnice, ki je dobila prvi del srečanja z zadetkom "bombarderja" Košmerla iz velike razdalje. V nadaljevanju pa so posavski novinarji povsem popustili, tako da je Kokove kar dvakrat zatresel mrežo vratarja Sečena, Kovač pa je zastreljal sedemmetrovko za novinarje. OS Brežice - Novinarji 7:1 (3:1) V srečanju za tretje mesto so novinarji ponovno pokazali, da niso preveč za nogomet. Najboljši nogometaš brežiške ekipe Križman je s tremi zadetki v prvem polčasu že zapečatil usodo novinarjev, ki so le uspeli doseči svoj prvi, pa tudi zadnji gol na tekmi. Strelec je bil Šibila. Drugi polčas je potekal v igri "mačke z mišjo", saj so Brežičani kot za šalo zadevali nasprotnikova vrata. Dvakrat je bil uspešen Križman, enkrat Arnšek, Rovan pa je uspel zadeti lastna vrata. Ekipa brežiškega občinskega sveta je tako osvojila 3. mesto, razočarani novinarji pa so pristali na zadnjem mestu. OS Krško - OS Sevnica 2:0 (0:0) Krčani so težje, kot je bilo pričakovati, štrli odpor gostov iz Sevnice. V prvem polčasu sta se ekipi enakovredno kosali, saj smo videli lepe akcije, a brez zadetkov. V nadaljevanju je krškim svetnikom le uspelo načeti vrata Sevničanov, ki so po prejetem zadetku nekoliko zaspali. Strelca sta bila Bogovič in Moškon. Domači svetniki so tako zasluženo osvojili 1. mesto na letošnjem nogometnem turnirju in že z veseljem pričakujejo turnir prihodnje leto. Ekipa posavskih novinarjev: našim nasprotnikom (svetniškim ekipam) nas ni bilo težko premagati, ker je urednik Našega glasa pred začetkom naročil, naj jim le pogledajo skozi prste in spustijo kak gol, da ne bo zamere. Časi so nerodni, treba se bo pogajati o sodelovanju. In kako naj se on pogaja s svetniki, ki (recimo) kuhajo jezo na Naš glas zaradi izgubljene malono-gometne tekme? Tokliko, da bo jasno: fantje sicer igrajo kot zmaji, samo zelo dobro so se zakamuflirali! Predsednik krškega občinskega sveta Bogovič in svetnik Budna: "Ti, Vid, ali pri vas na Senovem tudi takole zabijete enajstmetrovko v mrežo kot pri nas na kmetih?" Brežiškim svetnikom je v prvem kolu kazalo slabo in jezili so se na svetnika, ki ni prišel. Ko je prišel, se je njihova športna sreča obrnila na bolje. Nenadoma so na igrišče stopili tudi v rdečih dresih in iz nasprotnega tabora jih je nekdo opozoril: "A niste slišali, da so "ta rdeči" nazadnje zmagali leta 45?" Tajnik brežiškega občinskega sveta, gospod Volčanšek, in župan Jože Avšič sta po pravilih sicer imela pravico igrati za svoji moštvi, a so županu karakterno trdnost ohranile bolečine v križu, tajnik pa je abstiniral. Kar prostovoljno ni pomagal zadevo nadzorovati (zmrzovati) s tribune. •¦«• zoces U)iLaon Peter Žigante, tajni vodja Krčanov: "Po prvi tekmi gre naše moštvo v karanteno!" Skoraj bi razbili vrata njihove garderobe, preden smo po-gruntali, da so si za karanteno izbrali bližnjo Salihovo Oazo. To, da so šli mokri ven, ni nič škodilo: v dvorani ni bilo bistveno topleje kot zunaj. SPaldlnG C"riVER5E elSTJ GAfAEBOT mrnimo Intermarket Brežice, tel: 62 414 NAŠ GLAS, 9-7. MAREC 1996 PO NAŠIH KRAJIH Trgovina elektromaterial Mirt iz Sevnice Trgovina elektromaterial Mirt se nahaja v hotelsko-trgovskem centru v Sevnici. Odprli smo jo 18. avgusta 1995, ko smo se preselili iz starega dela Sevnice. V njej vam nudimo ves inštalacijski elektromaterial, svetila, telefonske aparate Panasonic, Iskra ter uvoz iz Češke po izredno ugodnih cenah, poleg tega pa imamo tudi veliko izbiro bele tehnike ter akustičnih aparatov. Na zalogi pa imamo tudi drugo blago, ki ga v ponudbi še nismo predstavili. Vabimo vas, da se oglasite v naši trgovini, kjer vas bomo pri- jazno sprejeli in dobro postregli. Želeli pa bi vas opozoriti na ugodnost, ki vam jo nudimo: poleg tega, da pri nas dobite vso ponudbo za izdelavo elektroin-štalacij, izvajamo tudi vsa elek-troinštalaterska dela na terenu. Obiščite nas v HTC Sevnica na Trgu svobode 9 ali pa nas pokličite po telefonu: 0608/41-569 ali 41-448. Naš moto za vas, cenjeni potrošniki, je "danes naročeno, jutri na vašem domu". Hvaležni bomo za vaš obisk in nakup. Se priporoča Trgovina elektromaterial Drago Mirt Ana in Ivan Jereb dočakala biserno poroko Med redke primere, da oba zakonca dočakata šestdeset let skupnega življenja, sodita tudi Ana (87 let) in Ivan (88 let) Jereb s Slinovc pri Kostanjevici. Svojo biserno obletnico sta imela lanskega oktobra, toda ker sta bila takrat bolna, smo ju obiskali sedaj, ko se zima počasi poslavlja in sije sonce ter pojejo ptički. Slednje je tudi vzrok, da smo Ivana srečali zunaj, ko je popravljal kljuko na vratih. Vesel obiska nas je povabil v hišo, da smo malo pokramljali še z njegovo ženo in hčerko. f Ivan je Ano spoznal na Oštrcu, kjer je bila tudi doma. 21. oktobra 1935. leta sta se poročila in kmalu odšla v Beograd s trebuhom za kruhom, kakor tedaj veliko Slovencev. Ana je aprila leta 1941 pribe-žala z enoletno hčerko nazaj na Slinovce, Ivan pa je ostal v Beogradu, saj se je sam lažje skrival. Starši so mu med vojno umrli in tudi brat je padel. Ko je po vojni prišel domov, se je zaposlil na gozdni upravi, Ana pa je doma gospodinjila in obdelovala manjšo kmetijo. Leta 1946 se jima je;rodila še druga hči. Ivan: "Življenje po vojni je bilo zelo težko. Preživljali smo se z mojo plačo, ki je bila slaba, pridelovali hrano, delali v vinogradu in se tako preživljali. Toda vojne še sedaj nisem pozabil, včasih kar slišim tisto pokanje in bombardiranje. Da sem preživel, je bila le sreča. Beograd je bil takrat kot glavno mesto Jugoslavije najbolj izpostavljen. Kasneje pa smo veliko delali, skoraj vse zastonj, da smo le postavili novo Jugoslavijo." Danes živita lepo, mirno in brezskrbno življenje, saj ju z veliko ljubeznijo neguje hči Ruža, ki jima posveča vso pozornost, pa tudi hčerka Majda večkrat priskoči na pomoč. Nadležne so le bolezni, ki se ju večkrat lotevajo, toda prijazne patronažne sestre iz Kostanjevice so jima vedno v veliko pomoč. "Uspelo nama je, da sva ostala in preživela toliko skupnih let, morda zato, ker sem bil vedno dobre volje in ker sem zaveden prforcenhausar," se je pošalil Ivan, Ana pa je pokimala in se mu nasmehnila. (Lea) Ravnateljica OŠ k mulj: » Zmanjkuje nam prostora « Krmelj, februarja - Sprejetje krovnega osnovnošolskega zakona je pokazalo, da je strah pred centralizacijo in ukinjanjem manjših šol odveč, saj prav majhne šole v posameznih okoljih predstavljajo jedro kulturnega ustvarjanja in izobraževanja. Mednje gotovo spada tudi OŠ Krmelj. Šolski okoliš zajema predvsem KS Krmelj, v kateri živi okoli 1.100 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno šole tam ni bilo, ustanovljena je bila šele po vojni. Do danes je preteklo petdeset let ustvarjalnega dela in iskanja pravih poti pri vzgoji in izobraževanju mladih. Šolo obiskuje okrog 150 učencev in kljub temu, da si nabirajo znanje v dveh med seboj ločenih stavbah, so ob prizadevanjih pedagoških delavcev zagotovljeni optimalnni pogoji za učenje in delo. Z Berto Logar, ki je pred dobrim letom prevzela dolžnosti ravnateljice, smo se pogovarjali o prihodnosti šole. Kako gledate na prihodnost današnje šole? "Naša šola je humana, v njej skušamo zadovoljevati interese učencev, učiteljev in staršev. Pridobivanje znanja naj bi bilo prilagojeno sposobnostim učencev. Še bolj bomo poudarjali vzgojno funkcijo šole, saj naj bi iz naše šole odhajali uglajeni mladi ljudje z veliko uporabnega znanja in razvitim občutkom za lepo in dobro. Uporabno in kakovostno znanje pa terja uvajanje in razvijanje nove učne tehnologije. Pomemben dejavnik je tudi prostor, saj naša šola, v kateri je tudi vrtec, postaja premajhna." Kje se pojavlja največ težav? "Starši premalo poznajo šolsko delo, zato se trudimo, da bi ga bolj spoznali, da bi ga skupaj z nami soustvarjali in razvijali, uživali v zanimivih dejavnostih in spoznavali skrivnosti sveta in življenja. Seveda doseganje kakovosti zahteva skrbno načrtovanje, sistem, ljudi in trdo delo. Starše moramo prepričati, da svoje delo dobro opravljamo." Šola se odziva na pobude okolja, kako pa se širša skupnost odziva na pobude šole? "Do vsebinske prenove šole prihaja vse prepočasi, širša družbena skupnost pa mora spoznati, da potrebujemo za normalno delo več kot samo preživetje. Kako bomo sicer načrtno skrbeli za izboljšanje pogojev oz. modernizacijo. Predvsem pa potebujemo v občini program posodobitve osnovnošolskega in predšolskega prostora v luči nove zakonodaje." Šola raste in pada z učiteljem. "Res je. Sodobna šola potrebuje široko izobraženega, kreativnega in demokratičnega učitelja, ki ima rad svoje delo, ki verjame v sposobnosti vsakega otroka in ga zna motivirati. Učitelja, ki je pripravljen iskati nove poti in ki se zaveda, da so spremembe gibalo življenja." Veliko generacij je v teh petdesetih letih odšlo skozi šolska vrata. Mnogi nekdanji učenci se še vedno radi vračajo. Posebno v tem jubilejnem letu se jih je veliko odzvalo na pobudo Logarjeve po vzpostavljanju un ohranjanju vezi. Tudi to je svojevrstno priznanje za delo krmeljske šole. (Jakob) Mestna občina Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, in Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva prirerajo 7. razstavo in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov. Razstava "Dobrote slovenskih kmetij" bo od 12. od 15. aprila v minoritskem samostanu na Ptuju. Na njej lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki. Dobrote slovenskih kmetij - Ptuj 1996 Za ocenjevanje mlečnih izdelkov pridejo v poštev: pinjenec, kislo mleko, smetana, maslo, si-rarska skuta, mehki sir, poltrdi sir, trdi sir. Vzorcu mora biti priloženo dovoljenje za oddajo mleka. Za ocenjevanje mesnih izdelkov pridejo v poštev suhe klobase, suhe salame, suh želo- dec, sušena vratina, sušena mesnata slanina, suhe klobase v zaseki, suho meso, meso iz tun-ke. Izdelkom je potrebno priložiti kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Za ocenjevanje krušnih izdelkov pridejo v poštev pšenični kruh iz bele in iz temne moke brez dodatkov, pšenični kruh z dodatki, mešani, rženi in sadni kruh, pletenice, potice, kvašeni šarklji, krofi, janeževi upognjen-ci, rogljički, keksi na stroj, krhki flancati, medeno pecivo. Vsi, ki želite sodelovati na razstavi, se lahko prijavite na Kmetijski svetovalni službi svojega območja do 10. marca. Za ocenjevanje in razstavo lahko pošlje kmetija največ po dva izdelka iz skupine mlečnih in mesnih izdelkov ter en izdelek iz skupine krušnih izdelkov. (Lea) GOSTILNA • prenočišča . TENIS ŠPORT BOUTIOUE POH L E Del. čas: pon.-ned. od 6.00-23.00. LJUBITELJI TENISA-POMLAD JE TU! Tenis igrišča z umetno travo so odprta vsak dan. Telefon: 0608/79-112 Cesta na ribnik 3 Mobitel: 0609/635-248 68280 BRESTANICA STUDIO BREŽICE UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavec* 3. Brežice Tel/T««: 060« 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office BREZPLAČNA DOSTAVA UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. CAS: 7-19 URE SOBOTA: 8 -13 URE NA l)OM MERVIN Salon pohištva MERVIN d.o.o.. Mostcc 6. 68257 Dobov;i. Id.: (IMIS/6I-05S Kmetijska svetovalna služba Krško in Društvo podeželske mladine Krško vabita na občinsko tekmovanje Mladi v kmetijstvu, ki bo v soboto, 16. marca, ob 18. uri v restavraciji Pod Gorjanci v Kostanjevici, Po uradnem tekmovanju bo zabava ob domači glasbi. TELEVIZIJA NOVO MESTO l&nall d JUDEŽ 8294 BOŠTANJ Izdelujemo okna po naročilu na sodobnem CNC stroju po evropskih normah. Ugodne cene! Možnost obročnega odplačila. Tel.: 0608/41-132,82-132 frdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODVAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILH in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SODOTE DO SOBOTE in i mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE > Občni zbor Sadjarskega društva Posavja Sadjarsko društvo Posavja Krško vabi na občni zbor društva, ki bo v soboto, 9. marca 1996, ob 18. uri v prosvetnem domu v Artičah. Na zboru bo izvolitev organov delovnega predsedstva, podano bo poročilo predsednika društva in finančno poročilo, imeli bodo razpravo po poročilih, razrešili pa bodo tudi predsednika in organe društva, izvolili novega predsednika in organe društva ter imenovali strokovni odbor društva. Po končanem občnem zboru vas vabijo na veselico z bogatim srečolovom, ki bo prav tako v prosvetnem domu v Artičah, s pričetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel Majolka. Na občnem zboru bodo člani društva lahko plačali članarino za leto 1995 in 1996 v znesku 3.000 k tolarjev. Za tiste, ki bi se letos želeli včlaniti v društvo, pa znaša članarina 2.000 tolarjev. Društvo kmetic Krško vabi na svoj občni zbor, ki bo v četrtek, 7. marca, ob 9. uri v sejni sobi A občine Krško Na začetku bodo pripravili predavanji o obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ter o boleznih srca in ožilja. Zatem, predvidoma Ob 10.30, bo potekal uradni del občnega zbora s standardnim programom. OD TU IN TAM NAŠ GLAS, d - 7. MAREC 1996 KUD Raka - središče dogajanj v KS Zgodovina KUD Raka seže daleč v predvojna leta, ko so na Raki prirejali razgibane kulturne prireditve - z igrami, rej citati in instrumentalnimi izvedbami. V povojnem času se je ohranila le dramska skupina in ob njej cerkveni zbor. Tudi dramska dejavnost je počasi usihala in celotno kulturno udejstvovanje se je preneslo na osnovno šolo. v Leta 1988 so na pobudo Mil-vane Bizjan ponovno oživeli kulturno življenje, Bizjanovi pa je pri tem močno pomagal Jože Do- Vokalno-instrumentalna skupina je nova pridobitev KUD Raka, ki jo tvorijo mladi iz raškega okoliša. ifiitrovič, ki je vzpostavljal vezi med društvom in krajani. V teh letih je kulturno poustvarjanje na Raki doživelo pravi razcvet. Ustanovili so moški pevski zbor, mešani pevski zbor, folklorno, recitatorsko in sodobno plesno skupino. Vendar so se že po nekaj letih pokazale težave z mentorji, tako da so se do danes ohranili le moški pevski zbor, plesna skupina in recitatorji, medtem ko folkloristi upajo na mlade na osnovni šoli, ki kažejo veliko veselja do te zvrsti. Letos so na novo ustanovili vokalno-instrumentalno skupino, ki je zelo zanimiva po svojem sestavu, saj jo tvorijo učenci osnovne šole, dijaki in študentje skupaj. "Ljudje so radi kritični do izvedb in mnogokrat najdejo kakšno pripombo. Nas pa najbolj veseli to, da se ti mladi ljudje, ki se zbirajo ob petkih in sobotah, družijo ob lepi pesmi in glasbi in da takrat prostori naše krajevne skupnosti zaživijo," pravi Mil-vana Bizjan, predsednica KUD Raka. Društvo vsakoletno prireja več prireditev, tradicionalno pa ob božiču, kulturnem prazniku, v mesecu aprilu in ob dnevu državnosti. Njihovo delovanje je močno povezano z osnovno šolo, ki jim odstopa prostore za vaje, hkrati pa redno sodeluje s točko ali dvema -na njihovih prireditvah. Kljub temu da imajo na Raki lepo in prostorno športno dvorano, v kateri prirejajo svoje predstave, ta ni primerna za tovrstne dogodke, zato upajo, da bodo v podstrešnih prostorih stavbe ob novonastalih blokih dobili dvorano, namenjeno zgolj kulturnemu delovanju. (Nena) Televizijci snemali v Krškem Krško, februarja - Minule dni je v Posavju nastajala televizijska oddaja Lahkih nog naokrog, ki jo za TVS pripravlja ekipa voditeljev Nina Ivanič, Urša Krišelj in Tomaž Grubar. Za tokratno oddajo, peto po vrsti, so si izbrali posavske kraje: Radeče, Sevnico in Krško, medtem ko bodo trinajsto oddajo snemali poleti v Brežicah, na Kozjanskem in ponovno v Krškem. Scenarij za posamezne oddaje nastaja sredi dobrih poznavalcev slovenskih krajev, njihovih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Tokrat bodo gledalcem posavske kraje predstavile tri dijakinje iz srednje tekstilne šole v Sevnici. Oddajo bodo predvajali 8. marca ob 17.10 na prvem programu slovenske televizije, ponovitev pa bo v nedeljo, 17. marca, v popoldanskem času, predvidoma ob 15. uri. (dama) Na sliki: Bernarda Plaznik (dijakinja), Vasja Mihelčič (organizator), Urška Krišelj, Anja Maurič (dijakinja), Nina Ivanič, Sašo Kolarič (asist. kamere), Lidija Petkovšek (dijakinja), Igor Mlač (režiser), Tomaž Grubar in snemalec Izidor Farič. Dve nevesti Jubilejni planinski ples uspel Sevnica, 1. marca - Februar je bil tako poln kulturnih prireditev, da smo že komaj dohajali pisati o vseh. Vendar nas ZKO Sevnica tudi v marcu ne ' bo pustila na cedilu. Že prvi dan v mesecu nam je dala na ogled gledališko predstavo Dve nevesti, s katero se nam je predstavila gledališka sekcija Kulturnega društva Svoboda - Elektroelement iz Izlak. Ljudska igra je delo manj znanega pisca in pesnika Cvetka Golarja. Njegovi pesniški zbirki Pisano polje in Rožni grm ter pripovedna dela (Kmečke povesti ter ljudske igre, med katerimi je najbolj znana Vdova Rošlinka) dajejo že iz naslovov slutiti, da je pisal predvsem o trdoživem kmečkem življu. Med ljudmi pa sta postali priljubljeni tudi komediji Zapeljivka in Dve nevesti. Igra govori o preprostem kmečkem življenju na vasi in miselnosti, zrasli iz starih običajev. Kmečki ljudje se težko sprijaznjo z mislijo, da se življenje na vasi spreminja in da beseda staršev ni vedno vsevedna. Mladi se ji upirajo na svoj način in v tej igri dokažejo, da si svojo srečo lahko skujejo tudi sami, brez zvijač in goljufivega podtikanja, ki ga starši radi uporabljajo, še posebej pri srčnih zadevah svojih otrok. Veseloigro so gledalci pohvalno sprejeli, saj so se ob njej tudi sami spomnili svoje mladosti in običajev, ki so marsikje v njihovem času še v resnici obstajali. Pohvaliti moramo tudi igralce, saj so s sproščeno igro in preprosto besedo dokazali, da je tudi ljubiteljska gledališka dejavnost v Sloveniji še vedno na zelo dobri ravni, (ksenija) Senovo, 2. marca - Prizadevnim članom planinskega društva Bohor Senovo je uspelo pripraviti in izpeljati jubilejni, deseti tradicionalni planinski ples. Več kot 600 razigranih gostov se je veselilo in zabavalo ob zvokih ansambla Štajerskih sedem, ki tudi praznujejo deseto obletnico igranja na tem plesu. Tradicija in kakovost dobivata v vsakdanjem življenju glavno veljavo. Tudi planinski ples temelji na njih, in še na številnih drugih podrobnostih, vpetih v izpeljavo največje veselice za vse prijatelje in ljubitelje planinstva in plesa. Za tistih nekaj uric veselja so številni zanesenjaki pri- pravljeni garati cele dneve, da do podrobnosti pripravijo prireditev in na tak način zaslužijo denar, za gradnjo planinske koče na Bohorju. Zaščitno maso za tla je (v celoti!) kupila občina. Osnovni pod bi se brez zaščite pod petami številnih plesalcev poškodoval. Prireditelj je tako kot vsako leto tudi letos pripravil bogat sreče-lov. Lepa in praktična darila so prispevali številni pokrovitelji. Zadovoljni obrazi prirediteljev in veselo razpoloženje med gosti sta poroka, da bo prireditev živela tudi naprej. V naslednji številki pa nekaj več besed o načrtih in delu PD Bohor Senovo. (Toni) SE ver FWC * RAMOVŠA I direktor: ^^ SILVA FDIC ng. agr. - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" - TERMOTEHNIKA Ribniki 11 68290 SEVNICA Ml. (060«) 81 - 3C5 . 81 -120 fix. (0(08) 81 - MS PRI PO RO ČA HO! Posavski muzej Brežice Slikarska razstava Apolonije Simon Danes, v četrtek, 7. marca, ob 18. uri bo v galeriji Posavskega muzeja Brežice otvoritev pregledne razstave akademske slikarke Apolonije Simon. Ob otvoritvi razstave bosta v kulturnem programu nastopila zagrebška glasbenika Josip Klima in Stjepan Mihaljinec. Razstava bo odprta do 28. marca. Razstavljeni opus zajema slike, ki so nastajale od leta 1990 do danes. Ciklus omenjenega obdobja opredeljujejo predvsem tihožitja in interieri z akti. Z abstrahirajočimi elementi in uravnoteženo simpozicijo Simonova preoblikuje videni motiv v svojstveno likovno izpoved, ki jo poudarja klasična tehnika olja in jajčne tempere. V tančico ovit motiv interiera z nakazano figuro daje slutnjo intimnega razpoloženja; ki je z ustrezno izbrano barvno tonacijo prej melanholično vpeta v največkrat hladno modrikasto - zeleno barvno lestvico kot odeta v optimizem toplih rumeno rjavih tonov. (Galex) Apolonija Simon: Ležeči akt, ol./pl., 1994 MePZ Svit Mladi zbor že z zborom Gaudeamus Iz nekdanjega mešanega pevskega zbora Viktorja Parme je pred časom nastal nov, mlajši - Svit. Predsednica zbora Branka Pire je razkrila, da je nova zasedba nastala z avdicijo in da so člani, ki se na vajah srečujejo dvakrat tedensko, zelo mladi, večinoma imajo celo manj kot trideset let. Ime so izbrali skupaj. Mladi pevci imajo voljo do dela in ambicije glede nastopov, zato vodkinja menita, da sicer zavedajo, da po rangu niso enaki, vendar bo nastop dobra izkušnja. Mojca Jevšnik, zborovodki-nja: "K Svitu sem prišla oktobra lani, ko so iskali novega zborovodjo. Nisem pričakova^ la, da bomo že letos nastopali. Ker pa so se pevci resnično želeli predstaviti, smo se nekajkrat pokazali občinstvu. Kritike teh naših nastopov so Mešani pevski zbor Svit bo v soboto, 16. marca, v Kulturnem domu Krško nastopil skupaj z zborom Gaudeamus iz Ljubljane. Domači zbor se bo predstavil z nekaj pesmimi, Gaudeamus pa je pripravil celovečerni koncert. Vabljeni torej ob 19. uri v veliko dvorano kulturnega doma! so do sedaj že razmeroma veliko napravili; poleg dela pesmi nekdanjega zbora so od oktobra, kar delajo skupaj z novo zborovodkinjo, Mojco Jevšnik, naštudirali še nov repertoar, ki sega vse od priredb ljudskih pesmi do sodobnejših skladb. Skupni koncert z MePZ Gaudeamus, ki ga pripravlja občinska ZKO, bo zanje dobra primerjava velika spodbuda za naprej. Tako predsednica zbora kot pevo- bile ugodne. Sprva smo imeli nekoliko težav z glasovno sestavo, vendar nam je le uspelo dobili nekaj novih pevcev. Radi pa bi, da bi se nam še kdo pridružil." Zbor sestavlja nekaj več kot trideset pevcev, približno osem za vsak glas. To je za srednje velik zbor kar dovolj, vendar bi kljub temu radi pridobili še kaj novih članov, mladi so še posebej dobrodošli, (nic) OAZA žur Adi Smolar razgrel svoje oboževalce Senovo, 1. marca - Adi Smolar na žurih v Oazi ni novinec. Svojstveni glasbenik vedno pritegne veliko poslušalcev, ki se veselijo njegovih šegavih besedil. Tudi v petek je bilo tako, le s to razliko, da je bil lokal OAZA preprosto premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki so hoteli sodelovati na žuru. Adi se je v OAZI pojavil s svojo ženo, ki naj bi vplivala stimulativno in v njem spodbudila še veliko asociacij. Namera, da se z njim pogovorimo tudi o načrtih in delu, se je utopila v neprehod-nosti, saj se ni bilo mogoče prebiti v njegov kot. Vzdušje in gneča je bolj kot na žur spominjala na kakšno košarkarsko tekmo v znani zagrebški dvorani Kutija šibica. Nalogo bomo opravili drugič, saj po napovedih lastnika OAZE to ni zadnji Adijev obisk. V OAZI se žuri nadaljujejo. V petek, 8. marca, bo ponovno gostoval Jasmin Dedič. Možje, pripeljite svoje žene, da se pove-selijo in uživajo v dobri glasbi. Vstop je prost. (Toni) NAŠ GLAS, 9-7. MAREC 1996 OD TU IN TAM Vinogradniki z Velikega Trna samostojno delujejo dve leti, odkar se je dolenjsko vinogradniško društvo preoblikovalo v zvezo. Tako se jim zdi tudi bolj smiselno. Društvo vključuje vinogradnike in kletarje, ki sami skrbijo za svoj Vinske ceste: ravno v obratni smeri meni predsednik Društva vinogradnikov Veliki Trn Franc Lekše tržni višek, njihovo delo pa se tiče predvsem kakovosti vina, ki ga pridelujejo: vsako leto priredijo lokalno degustacijo -letos so ocenili kar 140 vzorcev - in izlet po vinogradniških področjih v Sloveniji in čez mejo. Društvo zajema del leskovške krajevne skupnosti in del Gore, Golek, Veliki Trn, sega pa vse do Rake in pokriva vse južne lege na desnem bregu Save. Štejejo več kot 100 članov. Franc Lekše: "Z izobraževanjem se sami ne ukvarjamo, v tem pogledu dobro sodelujemo z leskovško kletjo in krško svetovalno službo. Udeležujemo se njihovih tečajev in predavanj. Tudi dosti naših mlajših članov je že opravilo tečaj kletarjenja in stekleničenja vina. Pomoč svetovane službe je treba pohvaliti, saj so vedno na voljo. S svojim vinom sodelujemo na vsakoletni cvičkariji in na radgonskem sejmu, kjer tudi dobivamo medalje. Menim, da bi država morala bolje poskrbeti za vinogradnike, pa ne samo v obliki nepovratnih sredstev, temveč tudi s krediti, da bi lahko poleg zemljišča in nasada uredili tudi prostore, ki jih zahteva sodobno kletarjenje. Tudi se mi ne zdi primeren način, kako so se lotili projekta vinskih cest; najprej je treba urediti vinograde in infrastrukturo, potem pride na vrsto promocija. Projekt pa so začeli ravno v obratni smeri, kar se je izkazalo za silno negospodarno." (nic) Lovci so običajno tudi poslovneži Bizeljsko, 2. marca - V tukaj-šnem zadružnem domu je bil tradicionalni elitni lovski ples, ki ga organizirajo bizeljanski lovci vsako leto, in na njem se zbere vse, kar nekaj šteje v teh krajih. Štos je v tem, da so s podobnimi srečanji začeli že pred drugo svetovno vojno, ko so krog udeležencev omejili z osebnimi (poimenskimi) vabili. Povojna oblast je seveda tako izključujočnost pregnala, saj so morali biti vsaj na videz vsi enaki. Vendar je zakjučenost družbe na prireditvi nekako le obstala. Danes organizatorji ponovno razmišljajo o poimenskih vabilih, saj je naval običajno tolikšen, da jim zmanjkuje prostora. Tudi s sponzorji niso nikoli imeli težav, ni jih bilo potrebno iskati in prositi, ampak so jih lahko le izbrali. Tako je letos čast pripadla Kerametalu, nekoč pa so to bili že Petrol, Triglav, Opel Kruno, Avto Radanovič, Ford Paič ... Pa še podrobnost: sploh ne gre za snobizem. V veliki dvorani imajo zabavo in ples, za točilnimi mizami pa poslovneži izmenjujejo misli, sklepajo prijateljstva in pripravljajo teren za posle. Osebni stik je pri tovrstnih stvareh nenadomestljiv in take priložnosti se pametnemu človeku ne ponujajo kar same. Lovci na Bizeljskem pa to vedo in znajo izkoristiti. (Ika) Zborovanje brežiških planincev Brežice, februarja - V dijaškem domu v Brežicah so se okoli 200 planincem iz Brežic pridružili še predstavniki društev iz Posa-vja, Zasavja, Ljubljane in sosednje Hrvaške. Jože Dobnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, je pohvalil društvo in njegovo predsednico Marijo Veble za uspešno delovanje. Anton Krauthaker, predsednik društva iz Ljubljane, je spregovoril o večletnem sodelovanju njihovega društva z brežiškim. Sklep o pobratenju dveh društev so člani navdušeno sprejeli. Tako bosta društvi prirejali skupne pohode in srečanja, jeseni pa bodo Brežičani povabili tudi njihove likovnike na slikarsko kolonijo. Na koncu pa je Stanko Jaki, predsednik meddruštvenega odbora, poudaril pomen vključevanja mladih in zaslužnim članom podelil priznanja, posebno priznanje pa je prejela Marija Veble. (Bojan Horvatič) Spoštovani urednik časopisa "NAŠ GLAS" Že nekajkrat je bila v Vašem časopisu omenjena lutkovna skupina KOKI iz vrtca Brežice. Ker sem zadolžena za pisan}« kronike te skupine, sem se odločila, ob soglaša* nju kolegic, da bralcem v nekaj vrsticah predstavim našo skupino Ni delo, ki ga opravljamo. Lutkovno skupino "KOKI" trenutno sestavlja pet vzgojiteljic: Andreja Ogorevc, Sonja Ogorevc, Jožica Pangerčtč. Milena Skočaj in Jolanda Teropšid, tri vzgojiteljice so na bolniškem in porodniškem. Lutkarstvo je delovalo v vrtcu te prej. Prvi zapisi segajo že v teto 1971/72. Takrat so imele vzgojiteljice lutkovni krožek ob sobotah. V letih 1975, 76 in dalja so skupino predstavljale tri lutkarice. Skupina se je skozi leta spreminjala glede na potrebe in vloge v^ posamezni lutkovni predstav). Kasneje smo skupini dali tudi ime. Pripravile smo več kot trideset lutkovnih Igric, zanje smo same izdelale lut« ke, priredile (po potrebi) besedila, izbrale glasbo... Z lutkovnimi igricami smo razveseljevale otroke ob tednu otroka, ob pričakovanju novega leta, ob zaključku teta, ob dnevih odprtih vrat, pripravite smo tudi lutkovne delavnice. Igrale smo za vrtčevske otroke. tanovo, za mate bolničke v brežiški bolnici. Obiskale in razveselile smo otroke okoliških vrtcev. Tako smo bile v Dobovi, v Dolini, Artičah, Krikom, Leskovcu, na Senovem, v Trbovljah, Trebnjem in Ljubljani. Povsod smo bile toplo sprejete. Gostovale smo pri zamejskih otrocih na Koroškem v Celovcu, Škof Ijičah, Železni Kapli in Sentpri-možu. Razveselile smo jih z lutkovno igrico "TOBIJA", za katero smo prejele največje priznanje, zlato Linhartovo značko na 5. Linhartovem srečanju In 22, Srečanju lutkovnih skupin v Sloveniji maja 1992 v Rušah. V letu 1994 smo sodelovale z lutkovno igrico "ČUBNA POŠILJKA" na Otvoritveni prireditvi ob razstavi lutk v Posavskem muzeju v Brežicah. Razstavljale smo tudi svoje lutke. Z lutkovno igrico "HIŠICA SRC" pa smo sodelovale na 8. Linhartovem srečanju v Slovenj Gradcu maja 1995. Tu se je odvijal otroški gledališki in lutkovni maraton. Tu se naše delo ne konča. Še toliko načrtov imamo. Trenutno predstavljamo lutkovno igrico, ki jo bomo podarile vrtcu ob njegovem visokem jubileju. Toliko za sedaj. O vsem ostalem pa kdaj drugič. V imenu lutkovne skupine "KOKI" Jolanda TEROPŠIČ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦ ¦.¦¦_¦ ¦¦¦ ¦-¦¦ ¦.¦¦¦:¦¦¦:¦:¦:¦:¦:¦¦¦:¦: Taborniško zimovanje: Sivi dim na Sromljah Sromlje, 24.-27. februarja -Takoj po zaključku pouka so se taborniki krškega rodu Sivi dim odpravili na nekdanji Labodov rekreacijski center, ki se mu sedaj pravi Kmečki turizem Bogolin. V tamkajšnji veliki dvorani, urejeni na nekdanjem gospodarskem poslopju, so našli zavetišče: spalnico, učilnico, igralnico in delovno sobo za primer slabega vremena. Seveda so v zaprtem prostoru preživeli samo toliko časa, kolikor so ga morali, preostali del štirih dni zi-movanja pa so prebili v naravi. Obnovili so klasične taborniške veščine, čeprav to zveni še tako dolgočasno. V trenutku, ko pred tabornikom stoji tekmoval- na naloga, mu je običajno žal, da vaj ni ponovil še večkrat. Opravili so nekaj pohodov, tudi orientacijskega s preizkusi znanja na kontrolnih točkah, a najprej so na Sromlje prišli iz Krškega peš. Z lovcem, Ivanom Ster-garjem (LD Artiče), so si ogledali prežo in lovsko orožje, seznanili so se z oskrbo divjadi pozimi, si ogledali trofeje ter trirobni kamen med lovišči nekdanjih zemljiških gospodov iz Pisec, Artič in Podsrede. Vmes so se šli taborniške igre, ki so sicer zabavne, a praviloma so zasnovane tako, da si pri njih udeleženci izostrujejo spretnosti, potrebne za življenje v naravi. Načrtovano gradnjo igluja je žal tokrat pobralo lepo vreme, (ika) Ob tromeji med Artičami, Pišecami in Podsredo stoji trirobni mejni kamen, kjer so se nekoč srečevali fevdalci. Senovški malčki tri dni na Bohorju Bohor, 22. februarja - Drugič v zgodovini male šole se je zgodilo, da so predšolski otroci zi-movali na Bohorju, kamor sta jih popeljali vzgojiteljica Jožica Ko-stanjšek in varuška Metka Vut-kovič. Obiskali smo jih, da vidimo, kako sprejemajo drugačno okolje in odsotnost svojih staršev. Srečali smo jih na pol poti proti vasi Plešivca, kjer so radoživo poplesavali in se zabavali. Bili so veseli obiska, se takoj obrnili in pohiteli proti koči. Počakali smo jih na grebenu pred kočo, napravili fotografski posnetek in skupaj odšli do sankališča, kjaj-so pokazali svoje sankaške in akrobatske sposobnosti. Ki so imeli tudi tega dovolj, smoisku-paj odšli v kočo. Po preoblače-nju so se zapodili v igrače in se začeli igrati, ob tem pa so povedali, da bodo imeli pred spanjem tudi disko, kjer bodo plesali in se zabavali. (Toni) S0LA NI SALA V Pišece smo povabili pomlad Nori pust je prišel tudi k nam, pod Orlico. Vsi učenci pišečke šole smo se našemili, pridružili pa so se nam tudi cicibani iz vrtca. Tri ure pouka so hitro minile, saj so učitelji za ta dan izbrali zanimive teme. Ogledovali smo si drug drugega in poskušali uganiti, kdo se skriva pod masko. Po malici smo se zbrali v večnamenskem domu. Najprej so osmošolci z razredničarko zapeli in odplesali pesem o pustu in o vsakem učencu posebej. Nato je vstopil nepričakovan, toda zelo priljubljen gost - pi-šečki ljudski umetnik Edo Rozman, po domače mu pravimo kar Šafarjev Edek. Povedal nam je, kako so se včasih znali vaš-čani poveseliti ob pustu, da je bil to čas, ko so v pustni kroniki na zabaven način predstavili pomembnejše dogodke v kraju. Edek nam je recitiral svojo pesem o ptičici, ki vse leto poje, pozimi pa pogine, ker ji nihče ne natrosi zrn. Rekel nam je, naj skrbimo za ptice, saj nam za nekaj izkazane dobrote vse leto hvaležno prepevajo. Z Edekom smo se fotografirali, nato pa smo skupaj zaplesali. Kmalu pa smo se razkropili po vasi in od hiše do hiše oznanjali, da bo kmalu prišla pomlad. Nabrali smo veliko dobrot in nekaj denarja. Obiščite nas, pa boste videli, kako v Pišecah sije sonce. Franci, Marko, Nina OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Zimska šola v naravi V nedeljo zjutraj smo se zbrali pred šolo. Nekateri bratci ali sestrice so jokali, ko smo se odpeljali. V Zidanškovem domu nas je pričakalo kosilo. Sobe niso bile kaj prida pospravljene, saj smo jih mi razdejali. Obleke po omarah so ležale križem-kra-žem, kot da bi jih kak potepuh izgubil iz svoje raztrgane torbe. Prvi dan so začetniki padali kot za stavo, nato pa so se umirili. Zvečer smo imeli spoznavni večer. Peli smo ob kitari. Nato pa so nekateri plesali, nekateri pa nismo. Dnevi so se dokaj enolično vrstili vse tja do ČETRTKA, Pustni dan Kaj je mačka in kaj je miš? Je to mogoče kak čuden riž? Kaj je to klovn in kaj je to oven ? Je to lonec poln? Vsi kričali smo na glas, to je pustni dan za nas. Pika Mirt, Jessica Metelko, Nadja Erman, 2.r OŠ Krmelj ko smo vsi postali malce živčni, saj smo imeli tekmo. Do večera bi nas skoraj razneslo od razburjenja, ker smo vsi željno pričakovali rezultate. Mislim, da smo bili z njimi vsi zadovoljni. Potem je napočil petek in z njim velika žalost. Morali smo domov. Tega si ni nobeden želel, saj smo se imeli res super! Skoraj vsakemu so se v spomin vtisnile besede: "VOZI MIŠKO!" in "ČONCO", saj jih ponavljamo kot papige. Istega mnenja smo vsi, saj bi na Areh še šli! Tanja Prosenik, 5.r OŠ Adama Bohoriča Brestanica Vedi! Vedi! Vedno sem te ljubila. Nikoli niti za hip pozabila. A kljub temu sem te izgubila. Barbara Srečkovič, 7.r novinarski krožek OŠ Artiče RINGARAJA IN TRUMBARURI Ringara^a in trumbafuri Pustovanje v dobovskem vrtcu Čeprav je pustni čas že mimo, se otroci iz dobovskega vrtca Najdihojca zelo radi spominjajo teh dni. Okrasili so vrtec, se seznanili s pustnimi običaji okoliških vasi, si izdelali pustne ma- ske in dodatke ter pekli miške. Na pustni torek dopoldan so v povorki po Dobovi preganjali zimo. Popoldan pa so se skupaj s starši poveselili v discu Paradi-so, kjer jim je gospod Marjan Cvetkovič odstopil prostore. Zabavo so posladkali s krofi, ki so jih spekle kuharice iz vrtca. Prvi zvončki nam kažejo, da so uspešno pregnali zimo, čeprav jim je ta letos nudila veliko veselja. (Marija Stajnko, WE Dobova) y ............... ŠPORT NAŠ GLAS, 9-7. MAREC 1996 KOŠARKA KK Satov : KK Interier 86 : 101 (42:45) Dvorana Tabor, gledalcev 1.500, sodnika Vidič (Tolmin) in Jeršan (Ljubljana). V derbiju 18. kola A-1 SKL so košarkaši Interierja v gosteh zlahka premagali ekipo mariborskega Satexa. Z odlično igro v obrambi so igralci Interierja povsem zaustavili Cvetičanina, ki je dosegel zanj skromnih 10 točk. V napadu je odlično zaigral Nakič, ki je bil s 46 točkami nezaustavljiv za domače. Tako so Krčani v gosteh premagali še enega neposrednega nasprotnika za vrh prvenstvene lestvice. KK Interier: Kraljevič 7, Krajcar 15, McDonald 8, Nakič 46, Ademi 19, Kralj 6. (J.A.) j,( RK Krog - RK Lisca 25 : 33 (14:15) Gifetitelji so se odličnim Sevničanom upirali le v prvem polčasu, ko je bila razlika minimalna. V nadaljevanju so rokometaši sevniške Lisce z zelo razpoloženimi Blagojevičem, Čatarjem in Ranto na čelu prevzeli igro v svoje roke. v drugem polčasu je bil izid kar 11:18 in tako je zmaga gostov več kot zaslužena. Za RK Lisco so nastopili: Marcola, Blagojevič 9, Mijovič, Ranta 7, Plazar, Jug 3, Sečki 3, Lupše 3, Čatar 6, Simončič 2. RK Pivovarna Laško B - RK Brežice 40 : 23 (21:10) A-l SKL od 1. do 8. mesta Smelt Olimpija 18 12 6 1539:1376 30 Interier 18 11 7 1511:1441 29 Idrija 18 11 7 1411:1389 29 Satex 18 9 9 * 1572:1545 27 Rogaška Donat Mg 18 9 9 "¦« 1393:1463 27 Kovinotehna Sav. 18 8 10 1557:1582 26 Litostroj 18 6 12 1358:1444 4 Bavaria Wolltex 18 6 12 1534:1635 24 KK Nova Gorica - KK Brežice 77 : 90 (38:42) Brežičani so prevzeli pobudo že na začetku srečanja in povedli za 6 točk. Domačim je v 15. minuti uspelo rezultat preobrniti in povesti z 29:26. To pa je bilo tudi vse. Nato so prevladovali Brežičani in zasluženo zmagali. Za KK Brežice so nastopili: Rozman 17, Antolovič 26, Krivokapič 10, Ogorevc 1, Marčetič 20, Krošelj 15, Kajba 1. (J.A.) Vrstni red B SKL od 1. do 10. mesta: Radovljica 22, Prebold 21, Šentjur 21, Brežice 19, Borovnica 19, Janče 18, Kočevska reka 15, Radio 94 15, Nova Gorica 13, Maribor 13. ROKOMET RK Krško : RK Primorske novice 23 : 17 (11:9) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 350, sodnika Kalin in Korič (oba Ljubljana). V slabi tekmi in po številnih napakah na obeh straneh so bili domači sicer boljši, toda zaostanka osmih golov s prve tekme vseeno niso nadoknadili. Večino tekme so imeli Krčani rezultatsko pobudo, toda z zdesetkano ekipo niso mogli izničiti prednosti Primorcev, pri katerih je bil spet najboljši vratar Valenčič. RK Krško: Imperl, Keše, Božič, Dragar 2, Bogovič 6, Urbanč 5, Kukavica 3, Sirčo 1, Levičar, Mašič 2, Cvijič 4. (J.A.) RK AFP Dobova : RK Bjelovar 25 : 26 (13:12) Športna dvorana Dobova, gledalcev 50, sodnika Pajič (Krško) in Josič (Dobova). Dobovski rokometaši, ki se pospešeno pripravljajo na odločilne tekme v končnici najboljših štirih slovenskih moštev, so se na prijateljski tekmi pomerili s hrvaškim prvoligašem Bjelovarjem, ki je nekdaj sodil med najboljša evropska moštva. Domači trener Mirko Toplak je dal priložnost vsem igralcem, v zelo izenačeni, a ne preveč ognjeviti tekmi pa so si gostje zagotovili zmago z zadetkom Višiča v zadnji minuti. RK AFP Dobova: Kostevc, Bapo 3, Begovič 3, Mijačinovič 4, Ocvirk 6, Žibert, Glaser 4, Leveč 1, Medved 1, Žilnik, Stojakovič 3, Denič. (ES) RK Krško : RK AFP Dobova 26 : 26 (13:14) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 748, sodnika Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). V športni dvorani v Leskovcu smo doživeli pravi rokometni praznik. Pol ure pred pričetkom tekme je bila dvorana nabito polna, pred vrati pa je ostalo še več kot 250 razočaranih gledalcev, navijačev obeh ekip, za katere v dvorani ni bilo več prostora. Enkratno pa je bilo tudi vzdušje, ki so ga pripravili navijači obeh ekip. Domači Nuclear Boysi so bili odločeni pomagati svojim ljubljencem do zmage. In v takšnem vzdušju se je pričel posavski derbi. V prvem delu je bila igra v glavnem izenačena, značilno pa je bilo začuda malo uspešnih obramb vratarjev Bašiča in Deniča. Na odmor so odšli Dobov-čani z zadetkom prednosti in v nadaljevanju se je obetala zanimiva tekma. Tako je tudi bilo. Domači so kmalu izenačili, v 41. minuti pa so vodili z 19:17. Po hudem boju in uspešnih obrambah vratarjev na obeh straneh se je tehtnica spet prevesila v prid gostov, ki so v 53. minuti povedli z 22:24. Domači so uspeli izenačiti. Pol minute pred koncem so se veselili Dobovčani, ko je Stojakovič še zadnjič zadel. V zadnji napad je krenil tudi vratar Bašič. Štiri sekunde do konca srečanja je Mašič z nizkim strelom od daleč zagotovil točko za domače. Glede na dogodke na igrišču je tak rezultat še najbolj pravičen. Pri domačih so bili poleg vratarja Bašiča odlični še Cvijič, Urbanč in Mašič, pri Dobovi pa poleg vratarja Deniča odlični Glaser v prvem in Begovič v drugem delu. RK Krško: Bogovič 3, Urbanč D. 8, Kukavica 2, Sirčo 4, Cvijič 5, Mašič 3, Urbanč M. 1. RK AFP Dobova: Begovič 7, Mijačinovič 3, Voglar 1, Glaser 5, Medved 2, Stojakovič 5. 1. SRL Pivovarna Laško 19 17 1 1 559:405 35 Dobova 19 11 2 6 447:429 24 Gorenje 19 9 4 6 428:391 22 Slovan 19 9 3 7 454:417 21 Primorske novice 19 9 2 8 430:461 20 Prevent 19 8 1 10 452:456 17 Krško 19 4 6 9 436:439 16 Akripol 19 7 2 10 405:426 16 Fructal 19 7 2 10 414:456 16 Rudar 19 6 4 9 439:490 16 Kodeljevo 19 6 3 10 427:446 15 Inženiring Šarbek 19 4 2 13 427:502 10 Vrstni red 2. SRL - vzhod: Radeče Papir 28, Gorenje B 22, Pomurka 21, Lisca Sevnica 21, Drava 19, Dol 19, Ormož 18, Pivovarna Laško B 16, Velika Nedelja 13, Polet 12, Brežice 8, Krog 7. STRELJANJE Pionirji Kanje nastopili slabo Minulo soboto so pionirji leskovške Kanje nastopili na tekmovanju za Pokal prijateljstva v Žalcu. Streljali so slabo, saj so se med 17 ekipami s 512 krogi uvrstili na 6. mesto, strelci brežiškega Kruna pa s 509 krogi mesto za njimi. Posamezno sta se odlikovala Brežičana Zalokar (181) in Sotlar (179). SD Kanja: Šumej 176, Zorko 174, Arh G. 166, Pavlin 164, Pacek 164, Mlakar 150. (J.A.) HO ZOCES t** uiinuu ?p°rt' |gra m reo IDibon _ ELKN 5PALD1NG ccanvERSE GAfAEBOY SmHIHRHBt) Intermarket Brežice, tel: 62 414 NK Krško na pripravah na Krku Nogometaši NK Krško so se od 1. do 4. marca mudili na pripravah v Malinski na otoku Krku. Mini priprave so izkoristili za trening pred nadaljevanjem nogometne sezone, ki se bo začela 16. marca. Fotografija je z nogometnega igrišča NK Napredak iz Hrljena, kjer so Krčani odigrali prijateljsko tekmo. O tem več prihodnjič. (Pilip) Kvalifikacijski plesni turnir V nedeljo je v organizaciji PK Urška Ajdovščina potekal kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih, ki so se ga udeležili tudi plesni pari PPK Lukec Krško. Najboljše rezultate so dosegli - pionirji D: 5. mesto v ST plesih in 8. mesto v LA plesih Iztok Urbanč in Katja Zakšek, Nejc Zvar in Suzana Navoj pa sta se uvrstila povsem blizu polfinala (13. mesto v ST plesih in 4. mesto v LA plesih); pionirji C: 5. mesto v ST plesih in 8. mesto v LA plesih Jaka Piltaver in Tina Korber; mlajši mladinci C: 10. mesto v ST plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek. (Galex) ŠAHOVSKI KOTIČEK Državno prvenstvo za mladince V Ljubljani se je pretekli teden končalo državno šahovsko prvenstvo za mladince. V kategoriji do 18 let so nastopili trije šahisti ŠK Triglav Krško, ki so tudi izboljšali svoj rating. Pavlovič je osvojil 12., Volčanšek 13. in Golob 18. mesto. (J.A.) Pionirji Triglava premagali Drnovo S ciljem širjenja šahovske igre v krški občini je na Drnovem pod pokroviteljstvom gostilne Stanko potekal šahovski dvoboj med kombinirano ekipo Drnovega in pionirji šahovskega kluba Triglav Krško. Rezultati: Vanič I. - Ahmatovič 0,5:1,5; Vanič S.- Žnideršič 0,5:1,5; Voglar - Vilic 0:2; Rostohar - Tomažin 1:1; Bračun - Župevc 2:0. KOLESARSTVO KD Savaprojekt Opravljene 7-dnevne priprave na Krku V petek so se kolesarji krškega Savaprojekta vrnili s 7-dnevnih priprav z otoka Krka. Nastanjeni so bili v zasebnih apartmajih v Malinski. Na treningih, ki so potekali 6 ur dnevno, so člani prekolesarili 1.200 km, medtem ko so mladinci in dečki prevozili nekoliko manj kilometrov. Stojan Kajba, glavni trener: "Z opravljenimi treningi sem zadovoljen, predvsem s prevoženimi kilometri, nekoliko manj pa s terenom, ki je bil nekoliko težak za začetno obdobje treningov. Priprave so potekale brez padcev in poškodb, domačini so nas dobro sprejeli, zato smo lahko zadovoljni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem sponzorjem, ki so nam omogočili bazične priprave na Krku. Sedaj bomo treninge nadaljevali doma in če nam bo vreme naklonjeno, bomo opravili še manjkajoče treninge. Na prvih dirkah, ki so bodo pričele čez dober mesec, pa se bo pokazala pripravljenost krških kolesarjev." (Galex) :: :¦:¦:¦:¦:¦:¦: :-:^:: :¦:¦:¦;¦:¦:¦:¦:¦.-; ¦;¦:;:¦:¦: :¦::>:¦:.:.;¦¦ $Z*j&A *:*L DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane ISKRA Psihofizična pripravljenost za boljše zdravje Duševno in telesno zdravje je v veliki meri odvisno od načina življenja, katerega sestavni del je tudi telesna sposobnost, s katero ohranjamo čvrste mišice in preprečujemo naraščanje maščevja. Sodoben človek se mora truditi, da bo v dobri kondiciji, ker bo le tako lahko umsko in telesno ustvarjalen, čeravno so telesne in duševne koristi vadbe dobro znane, je še vedno veliko ljudi, ki jim pomanjkanje redne vadbe načenja zdravje in dobro počutje. Če bomo vključili telesno dejavnost v sestavni del svojega življenja, bo to velik korak k zdravju, saj redna telesna aktivnost povečuje splošno kondicijo oz. telesno sposobnost. Pojem telesna sposobnost je v športu že dolgo znan in pomeni sposobnost za posebne rezultate (pri teku, skokih, igrah z žogo ...). Nas pa bolj zanima telesna pripravljenost v smislu zmožnosti opravljanja običajnih vsakodnevnih dejavnosti brez čezmerne utrujenosti in zadihanosti, kar je odraz zmogljivosti srca, pljuč in mišic. Vedno več ljudi spoznava koristi splošne telesne sposobnosti za višjo stopnjo zdravja. Prizadevanje čim več vlagati v splošno kondicijo hkrati z zdravim načinom življenja ima veliko moč preprečevanja bolezni in krepitev zdravja, saj dajo takšna prizadevanja ljudem večjo vitalnost in več zdravja. Dokaz za to so podatki meritev, po katerih so npr. ljudje v šestem ali sedmem desetletju življenja po 10- do 12-tedenskem urjenju dosegli zdržljivost 20 let mlajših v primerjavi z netreniranimi ljudmi. Drug primer: ameriška vlada je finančno podprla raziskave o vplivu telesne dejavnosti na duševne in telesne sposobnosti gasilcev in policistov v šestem desetletju življenja. Pokazalo se je, da je mnogo starejših delavcev v mnogo boljši formi od svojih mlajših kolegov. Poleg gasilcev in policistov so v raziskavo vključili še nekatere druge, ki skrbijo za javno varnost - delavce, ki pri vsakdanjem delu potrebujejo hitrost, moč, vitalnost in dobro splošno zdravje. Toda če policist ni več učinkovit, ni to zato, ker ima 57 let in ne 27; vzrok je v tem, da se je zapustil. Kaj to pomeni? Preveč večerov pred televizijo, preveč izdatna prehrana itd. Očitno je, da se človek za zdravje ne more boriti z obilnim trebuhom in lenim srcem. To staro resnico je uporabljal že veliki ruski vojvoda Aleksander Suvorov, ki je strogo kaznoval vojake, ki so zboleli zaradi malomarnega odnosa do lastnega zdravja. Znano je, da Suvorov v mladosti ni bil posebno trdnega zdravja, toda z leti je tako utrdil svoje telo, da je lahko opravil zmagovalni pohod preko Alp v Švico. Nepremagljivi vojskovodja je svojim naslednikom zapustil pravcato znanost, kako je treba zmagovati na bojiščih, hkrati pa, kako učinkovito opraviti z notranjimi sovražniki - številnimi boleznimi, za katere je kriv zanikrn odnos do zdravja. Vsak zase in vsi skupaj se moramo vprašati, kaj smo naredili za lastno zdravje in splošno telesno pripravljenost. Vsak naj išče resnico v sebi. ./T) Časopis za Posavje in okolico W> '% p [ A fJ Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:......................................................................................................... (podpis naročnika in žig) Kraj, datum: ........................................................................................................ NAŠ GLAS, 9-7. MAREC 1996 Karate klub Sevnica Tekmovalci osvojili častitljivih 80 medalj Karate klub je v Sevnici prisoten že dobri dve desetletji. Z manjšimi uspehi v regijskem merilu in menjavanju generacij ter trenerjev so se sevni-škemu karateju v letih 1985/86 začrtala nova pota - sistematična vadba, sodoben in strokoven pristop k treningu -POT ŠPORTNEGA KARATE-JA Lansko leto je bilo za sevniške karateiste daleč najuspešnejše do sedaj. Na mladinskem DP so v katah osvojili naslov ekipnega državnega prvaka. Najboljši ka-rateist v klubu za leto 1995 je postal Marko Stopar, ki je postal državni prvak v katah in v borbah, ekipni državni prvak v katah, dvakratni pokalni zmagova-lev v vseh disciplinah posamezno in ekipno, več posameznih zmag je dosegel na mednarodnih turnirjih ter v borbah v Parizu osvojil naslov šampiona. Vse te rezultate je Marko dosegel v kategoriji starejših dečkov, v jesenskem delu tekmovanja pa je nastopil že kot kadet. Na mladinskem DP v Novi Gorici je osvojil naslov ekipnega državnega prvaka skupaj s kolegoma Iztokom Busarjem in Sašom Vašem. Tudi drugi tekmovalci niso zaostajali, nekateri najmljaši posamezniki so bili celo nepričakovano zelo uspešni. To so Denis Orač, Danilo Lisec, Rok Črepin-šek in Silvo Koželj. Denis je postal šampion v borbah v Nuer-nbergu, ekipni državni prvak v katah in pokalni zmagovalec v katah in borbah. Danilo je zmagal na mednarodnem turnirju v Trbovljah v borbah in osvojil tretje mesto v Nuernbergu. Rok je državni prvak v borbah med mlajšimi dečki ter pokalni zmagovalec v vseh disciplinah med mlajšimi dečki, na mednarodnem turnirju pa je v borbah osvojil bronasto medaljo. Prav tako je bron v borbah v članski kategoriji v Parizu osvojil član Silvo, ki je postal tudi zmagovalec mednarodnega turnirja v Italiji. Karateisti KK Sevnica so v lanskem letu osvojili častitljivih 80 medalj, od tega 31 zlatih, 22 srebrnih in 27 bronastih. Samo na dveh pokalnih tekmah so osvojili 28 medalj, od tega 12 zlatih. Z vseh ostalih tekmovanj, tako doma kot v tujini, so se sev-niški karateisti vračali domov z medaljami, kar je zagotovo plačilo za vloženi trud. (Galex> OBČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI objavlja POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE IN ZA VSE TISTE, KI BI TO RADI ŠELE POSTALI Nadaljujemo objavo ponudb in povpraševanja, ki nam jih posreduje POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO (EURO INFO CORRESPONDENCE CENTRE). Podatke občina Krško redno dobiva kot članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, zato na tej osnovi letos objavljamo že tretjo informacijo o ponudbi in povpraševanju iz EIC BORZE. Z objavljanjem informacij bomo nadaljevali vse leto, zato vam priporočamo, da sledite objavam v časopisu NAŠ GLAS. Informacije so zelo raznolike, so iz raznih dežel pa tudi z zelo različnih področij in, kot že rečeno, "vsakokrat nove". Če ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, vas vabimo, da pošljete izpolnjen vprašalnik (EIC BORZA-Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, DUNAJSKA 156/1, 61000 UUBLJANA (tel. 061/188 11 67; fax 061/188 11 78 (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič). Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC pa lahko dobite na Občini Krško na oddelku za gospodarske dejavnosti (soba 212 ali telefon 22-771 int. 293). Bralcem oziroma vsem zainteresiranim podjetnikom in obrtnikom iz občine kakor tudi iz širše okolice, ki jo pokriva časopis NAŠ GLAS, so tokrat namenjene naslednje informacije: številka objave/ Message Identification VSEBINA: FTS151 Švedsko podjetje, s katerim lahko kontaktirate tudi v slovenščini, je pripravljeno prevzeti prodajo in trženje izdelkov slovenskih proizvajalcev na osnovi predhodno dogovorjene provizije, izplačljive po uspešni realizaciji posla. 334 cgp Špansko podjetje želi navezati poslovne stike s ponudniki informacijskih in elektronskih proizvodov. 352 b9j Italijansko podjetje ponuja svoje svetovanje podjetjem, ki se zanimajo za italijanski trg. 378 cbg Nemško podjetje želi postati podizvajalec oz. kooperant. Deluje na področju tekstilne, kovinske in lesne tehnologije. 378 cwv Grško podjetje nudi svoje skladiščne prostore in logistične storitve podjetjem, ki želijo poslovati na grškem trgu. Storitve obsegajo shranjevanje, pakiranje, kontrolo zalog, distribucijo ipd. 387 blz Grško podjetje želi navezati poslovne stike s partnerji za transport in logistiko. 448 bvw Ameriški proizvajalec kozmetičnih izdelkov AHA išče eksklu-zivnega zastopnika za svoje proizvode pod pogojem, da ima ta že razvito prodajno mrežo. 342 cpl špansko podjetje želi uvažati izdelke za notranje opremljanje (preproge, tapete, parket). KRONIKA Statistika prometnih nesreč Na območju UNZ Krško beležijo do 20. februarja upad števila prometnih nesreč za 4 odstotke, saj se jih je pripetilo 116 (121 v letu 1995), in sicer s smrtnim izidom 3 (2), telesnimi poškodbami 14 (23) in materialno škodo 99 (66). V teh prometnih nesrečah je 5 (5) oseb umrlo, 13 (11) je bilo hudo telesno poškodovanih in 8 (16) oseb je dobilo lažje telesne poškodbe. Upad števila prometnih nesreč so zaznali na območju občine Brežice (16 %) in občine Sevnica (42 %), medtem ko na območju krške občine beležijo porast števila prometnih nesreč za 42 %. Z lovskim nožem zabodel ženo V soboto, 2. marca, sta se H.K., roj. 1948, iz Ponikev in njen mož A. v dopoldanskih urah sprla, pri tem pa je H.A. močno porinil ženo, tako da je padla. V popoldanskih urah istega dne se je H.K. odselila k svoji hčerki. Okoli 19.10 je v Čanje, kamor se je žena odselila, z osebnim avtomobilom prišel H.A. in se odpravil v kuhinjo, kjer so za mizo sedeli H.K., njena hčerka H.L. in dva otroka. Med prepirom je H.A. potegnil lovski nož in ženo zabodel v predel prsi. Ko je ponovno zamahnil, sta mu to preprečila K.L in njen mož K.F., ki sta H.A. odvzela nož. H.A. je zatem odšel iz hiše do drvarnice, kjer je vzel lovsko puško ter jo napolnil in uperil proti zakoncema K.L. in K.F. ter otroku Š.V. Prisotni so se umaknili v hišo, H.A. pa se je odpeljal na svoj dom v Ponikve in se čez približno eno uro sam prijavil na PP Sevnica. Zoper H.A. bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Požar v naravi PGE Krško je bila v nedeljo, 3. marca, ob 12.10 obveščena o požaru na travniku na Trški gori v občini Krško, do katerega je prišlo zaradi neprevidnosti pri požiganju v naravi. Lastnik Z.J. je na svojem travniku požigal travo. Ker se je ogenj hitro razširil na večjo površino (okoli 0,5 ha), je poklical pomoč gasilcev. Požar je bil lokaliziran in tudi po-gašen. Pri gašenju so sodelova-lu PP Krško, PGE Krško, GD Krško in vaščani. Škoda še ni ocenjena. Čelno trčil v podvoz V nedeljo, 3. marca, se je ob 8. uri na lokalni cesti Drnovo-Zasap pri Drnovem zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani vozišča. V nesreči je ena oseba umrla, nastala materialna škoda pa po nestrokovni oceni znaša okoli 350.000 tolarjev. Voznik osebnega avtomobila B.J., roj. 1934, iz Mrtvic je vozil po lokalni cesti v smeri proti Zasapu. Ko je pripeljal izven Drnovega do podvoza magistralne ceste, kjer vozišče poteka v vseku, je zaradi vožnje po levi strani vozišča z vozilom čelno trčil v levo stran podvoza. Voznik B.J. je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. "Kino servis" Brežice 7. in 8. III. ob 18. uri: DON JUAN OEMARCO (dts), romanca 7. in 8. HI. ob 20. uri in 9. in 10, III. ob 16. in 20. uri: AMERIŠKI PREDSEDNIK (dts), komedija 11., 12. i« 13. tli. ob 20. uri: VROČINA, gangsterski Kino Kostanjevica 9. III. ob 18. uri: SPREHOD V OBLAKIH, romanca 10. III, ob 18. uri: MREŽA, tehnosrhljivka 13. III. ob 18. uri: SEDEM, triler Kino Šentjernej 8. III. ob 18. in 20. uri: PROFESIONALEC, akcijski triler Stopimo iz teme Ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti (megla, močan dež, sneženje ...) nosim svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi površinami. Prva letošnja preventivna akcija policije na področju prometne varnosti, ki se je začela 15. februarja in bo trajala do 10. marca, je namenjena predvsem pešcem in kolesarjem. Akcija nosi naslov "Stopimo iz teme". Voznik opazi ponoči ali v mraku: temno oblečenega pešca na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 38 metrov, pešca s kresničko ali odsevnim trakom pa na 136 metrov. Policisti so na območju UNZ Krško v času od 15. do 26. februarja razdelili 1.012 zloženk in 214 odsevnih teles -"kresničk" tistim'pešcem, ki so hodili v naselju ali izven naselja v temnih oblačilih oz. niso uporabljali odsevnih teles. MALI OGLASI Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodam gradbeno parcelo v izmeri 5 arov (Stara vas, Pot na Libno). Tel.: 31-117 (po 19. uri). Prodam vinograd 12 arov s hramom 5 x 7 m ob cesti Bi- zeijsko. Tet.: 51-117. Prodam jugo 55, letnik 1986, za 1.300 DEM in plinski ra-ženj, primeren za gostinsko dejavnost, cena po dogovoru. Tel.: 22- 184. Prodam tovoto corolo 1.616 V, letnik 1990, registrirano do oktobra 1996. Tel.: 31-811. Prodam škodo favorit GLX rdeče barve, letnik 1993, 35.000 km« garažiran, servisna knjižica, prvi lastnik, registriran do 1.7.1996, Tel.: 87-147. Prodam enotnpolsobno stanovanje v Krškem v izmeri 48 m2. Tel.: 87-364. BREŽIŠKA P0R0DNIŠHICA V času od 26. februarja do 4. marca so v brežiški porodnišnici mlade mamice postale: Rozika Kastelic z Drnovega - Urhu in Doni, Branka Držtč z Velikega Obreza - Leonu, Bemardka Peč-nik z Velikih Malenc - Aleksandru, Julijana Hlastan s Senovega - Janji in Tatjana Škaler z VeHkega Obreza - Luki. Vsem naše Tuji jeziki. Inštruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldne ali zvečer). Kupim cestno motorno kolo GILERO SP01 alt SP02 ali aprtiio o