AuJto+đstum /»tac'tMAu* C pw*6cf*jitč*r.
Glasilo Udruženja p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani.
Letnik XI.	V Ljubljani, dne 15. avgusta 1931.	16. štev.
Jožko Ćampa:
Edinstveno
Gospod prometni minister je odobril pra« | vila Udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevi« ne Jugoslavije, istočasno pa zavrnil vsa ostala pravila, ki so mu jih predložile razne skupine p. t. t. uslužbencev. Ravno te dni so dobili odloke o zavrnitvi pravil Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih usluž« bencev, Društvo tehničnih t. t. uslužbencev in Društvo poštnih maturantov. S tem je borba za edinstveno organizacijo p. t. t. uslužbencev definitivno završena, in dru» štva, ki niso odobrena, morajo po zakonu do konca septembra t. 1. likvidirati.
Znano nam je, da so bile po uveljavljenju novega zakona o uradnikih razne sile, med njimi celo zelo vplivni faktorji, ki so de« lali na to, da bi ostale med p. t. t. uslužben« ci in njihovimi organizacijami še nadalje dosedanje razcepljenosti. iVsak dan smo slišali novice »iz prvega vira«, da je odo« breno poleg IJdrpzenja p. t. t. uslužbencev še to in ono društvo. Celo v dnevno čašo« pisje so se zanašale take vesti in neki dnev« nik je pred tedni zapisal, da je že čisto sigurno, da bodo obstojala v naši stroki raz« na društva.
Mi, ki smo že od nekdaj zastopali načelo edinstvene organizacije, smo mirno priča« kovali končne rešitve, kajti bilo nam je znano, kakšne tendence zasleduje kraljev« ska vlada s § 76. zakona o uradnikih. V tem smislu smo v našem listu tolmačili predpise zakona, kar je naposled tudi obveljalo. S tem je dobila ideja edinstva svoje popolno zadoščenje.
Kljub jasni volji zakona smo gospodu prometnemu ministru hvaležni, da je šel preko vseh vplivov po ravno začrtani poti in da je kljub raznim oviram ustvaril za osobje naše stroke edinstveno organizacijo. Naš resorni minister g. inž. Radivojevič je v kratki dNbi, odkar stoji na čelu naše stroke, z jasnim in bistrim očesom premo« trii njeno stanje in stanje osobja. Skoro bi lahko rekli, da ni imel tako jasnih In zdravih pogledov na probleme naše stroke nobeden od številnih njegovih prednikov, ki so načelovali p. t. t. ustanovi. Gosp. mi« nister Radivojevič pa ni samo jasno pre« gledal situacije, ampak je tudi začel z nje« mu lastno širokopoteznostjo, preudarnost« jo, iniciativnostjo in energijo zdraviti bol« ne razmere v naši stroki in to pri korenini. Saj je ravno te dni položil temelj p. t. t. stroki z novim in modernim poštnim zako« nom. Ta zakon je temeljni kamen, na ka> terem se bo mogla solidno grad'ti in raz« širjati naša stroka, zlasti če ji bo usojeno, da jo bo še dolgo vodil mož, kakršen je se« danji naš gosp. minister. Drugi temeljni kamen je edinstvena organizacija p. t. t. osobja. Mnogi se niti ne zavedajo daleko« sežnih posledic tega edinstva, ki bodo vpli« vale zdravilno in koristno ne samo na splo« šno stanje p. t. t. osobja, ampak še prav posebno tudi na stroko samo. Gosp. mini« ster se je tega brezdvomno zavedal, ko je odločal o tem, in mi samo iskreno želimo, da bi bilo njegovo delo skoro kronano z usoehi in bodatimi sadovi. Dolžnost edin« vene organizacije pa je, da se gosp. mini« stru za to oddolži s svojo zahvalnostjo, ki
udruženje.
naj jo pokaže s tem, da bo gosp. ministra podpirala z vso svojo močjo pri vseh nje« govih stremljenjih, kajti samo na ta način bo dokazala upravičenost svojega obstoja in samo s tem bo dokumentirala pravilno razumevanje ideje o svoji edinstvenosti.
Naša edinstvena organizacija ne more in ne sme stati v borbi s p. t. t. upravo kot zgolj egoistična in kruhoborska stanovska organizacija, ampak se mora kot strokovna organizacija dopolnjevati v harmoničnem delu in sožitju s p. t. t. upravo. Obe, p. t. t. uprava in strokovna organizacija p. t. t. osobja, morata v harmoniji stremeti in de« lati za dobro stroke. Kajti samo z delom za dobro in napredek stroke dela organi« zacija dobro in koristno tudi za napredek p. t. t. osobja. Vsako drugačno delo je de« magoško in za p. t. t. osobje škodljivo.
Edinstvena organizacija je po zaslugi za« kona in preudarni odločitvi gosp. resornega ministra sedaj ustvarjena. Na p. t. t. osobju pa je sedaj, da napravi to svojo organiza« cijp tako, kakršna je potrebna osobju in stroki. Pred vsejn je potrebno, da se vsi p. t. t. uslužbenci organizirajo v tej edin« stveni organizaciji. Mi v?i moramo napra« viti križ čez preteklost in pokopati vse, kar nas je doslej ločilo. V novi organizaciji moramo začeti živeti novo življenje, da bo organizacija zares to, kar zahteva od nje zakon in kar pričakuje od nje stroka in osobje. V novi organizaciji ne smo biti nb« benih neprijetnih senc iz prošlosti. Želimo in pričakujemo od p. t. t. uslužbencev, ki so imeli do sedaj svoja posebna društva, da se vsi včlanijo v skupni in edinstveni or« ganizaciji. Kajti če bi se ne hoteli organi« zirati v edinstveni organizaciji, bi to ne značilo samo, da so proti edinstvu, ampak še mnogo več, namreč očitno demonstraci« |
Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je izvršilo v našem resoru večje napre« dovanje. Na drugem mestu (v osebnih ve« steh) priobčujemo imena napredovanih v območju dravske direkcije. Napredovali so tisti, ki so bili 1. aprila t. 1. najmanj tri leta v skupini in ki so bili v teh letih odlično ocenjeni. Ker organizacija nima vpogleda v ocene, ne moremo vedeti, če so tudi v res« niči napredovali vsi, ki so izpolnili gornje pogoje. Če bi kdo kljub izpolnjenim gor« njim pogojem ne bil napredoval, se je zgo« dilo to ali zaradi pomote ali pa je še spor« na upravičenost njegovega zadnjega napre« dovanja, t. j. da glavna kontrola še ni dala vizuma k zadnjemu napredovanju.
Kakor pri vsakem napredovanju, tako se je tudi to pot zgodilo, da so ostali mnogi razočarani in nezadovoljni. Organizacija je dobila več dopisov, med njimi celo take, ki »energično« protestirajo proti načinu, odnosno pogojem napredovanja, kakor da bi organizacija delala ključ za napredeva« nja. Drugi zopet zahtevajo, da naj organi« zacija protestira pri ministrstvu zaradi tega itd. Je pač tako, da vsem nikdar ni mogoče ustreči.
jo proti zakonu in odredbam službene obla« sti, in pa trmasto kljubovanje.
Če bo p. t. t. osobje pravilno, realno in zdravo pojmovalo novo stanje, ki je na« stalo v našem organizačnem življenju, po« tem sem trdno prepričan, da bo edinstvena organizacija pokazala v kratkem času lepe uspehe. Če bo vladala v organizaciji sloga, če se razmere v njej urede in če jo bodo vodili naši najboljši in najsposobnejši ljud« je, potem bo ustvarila v nekaj letih za stro« ko in članstvo toliko koristnih stvari, da bo p. t. t. osobje blagoslavljalo dan, ko je bila ustvarjena edinstvena organizacija. Če se oklene svoje organizacije vsaj 75 odst. jugoslovenskih poštarjev, bo organizacija v stanu napraviti v par letih svojemu članstvu v socialnem, kulturnem dn gospodarskem pogledu neprecenljive usluge. Razume se seveda, da bo moralo tudi članstvo dopri« našati za svojo organizacijo nekaj moralnih in materialnih žrtev. O načrtih in o pro« gramu organizacije pa bom govoril prihod« njič.
Priznavamo: bil je že res skrajni čas, da je nastopilo v našem stanovskem' in organi« začnem pokretu in življenju novo stanje. Po izpremembah je glasno vpilo naše razdra« pano organizačno življenje. Pa tudi razme« re v stroki in službi so zahtevale, da zač« nemo hoditi po Indvih potih. Sprememba se je izvršila na radikalen način in opera* cija je bila potrebna. Izkazalo se bo kmalu, da je bila izvedena pravilno in lečilno.
Članstvu priporočamo, da gleda odslej z lepšimi nadami v bodočnost. Hkrati pa ga pozivamo, zlasti pa poverjenike naše orga« nizacije, da pridobivajo za člane edinstve« ne organizacije vse p. t. t. uslužbence, ki še niso njeni člani in da pomnože njene vr* ste z novimi tovariši in tovarišicami. Naj bi z dotokom novih članskih moči zaplalo v naši edinstveni organizaciji novo, sveže in prerojeno življenje.
Nismo navajeni demagoštva, pa se nam zdi zato potrebno, da enkrat odkrito pove« mo o tej stvari svoje pošteno mišljenje. Zadnji dve napredovanji sta bili izvršeni v tako velikih masah, kakor še nikdar po* prej. Še vsem nam je znano, v kakšnih majhnih skupinah in ob kakšnih pogojih so se vršila napredovanja v prejšnjih letih.
Nekoč so se napredovanja vršila brez ključa, oziroma so se vršila po vidikih, ki SO bdli vse prej, nego strokovni in ki so bili često zares krivični. Mi vsi vemo, da so sposobni in vestni uslužbenci čakali leta in leta, preden so prišli do kake skupine. Vemo tudi, da se včasih ni vprašalo ne po rangu in ne po resničnem položaju, ki ga je kdo imel. In vendar takrat ni bilo takih razburjenj in protestov, kakršni so sedaj.
Organizacija je storila svojo dolžnost gle« de napredovanj že davno in bo tudi v bo« doče vedno vedela, kaj je njena naloga. Ona ima v evidenci razna vprašanja in stori sa« ma od sebe brez opominov in priganjanja za dobro članstva korake, o katerih se član« stvu često niti ne sanja. Toda »energično protestirati« h gosp. ministru zaradi dispo« zicije, po kateri je izvršil napredovanja,
Hi apr edo vanja.
naj gredo tisti, ki mislijo, da je to izved* Ijivo. Organizacija pa se na to pot ne mo» re, ne sme in ne bo nikoli podala, ker bi se s tem ne samo onemogočila, ampak bi rav> no nasprotno dosegla za članstvo, nego bi želela. Sploh pa je treba vedeti, da so na* predovanja pridržana diskrecijskemu pra* vu g. ministra in da je torej od njega od* visno, ali naj napreduje, koliko in po kak* snem ključu naj napreduje osobje. Organi* zacija ima samo pravico in dolžnost prositi in utemeljevati potrebo napredovanja in nič več. In še nekaj: članstvo naj tudi vc, da funkcionarji posameznih organizacij ne morejo vedno do g. ministra, kadar bi se komu zljubilo in da organizacija ne more igrati vloge nadležnega izsiljevalca. Član* stvo naj prepušča take stvari vodstvu or* ganizacije, ki razmere in prilike najbolj pozna, in zato tudi samo ono lahko razsodi, kaj in kdaj je kaka stvar ugodna in opor* tuna in kdaj ne. Iz izkustev vemo, da kaka akcija, započeta ob nepravem času ali pa netaktično, doseže lahko ravno nasproten učinek, nego je bilo mišljeno in želeno.
Jasno je, da pri stanju, kakršno je sedaj v naši stroki in pri splošnih personalnih razmerah, ne bodo nikoli napredovali vsi, ki bi po zakonu sicer imeli do tega pravico. Tu so razne ovire, največkrat kreditnega značaja. Saj je bil ravno pri zadnjem na* predovanju prvotno namen, da napreduje* jo vsi, ki so tri leta v skupini in ki imajo ta leta dobro kvalifikacijo. Toda izkazalo se je, da tako obširnega napredovanja ni mogoče izvesti, in zato je bil določen drug ključ. In reči moramo, da je ta ključ še najpravičnejši od vseh dosedanjih.
Pri tej priliki pa moramo še nekaj druge* ga omeniti. P. t. t. osobje, zlasti pa uradni* ki, so lahko s sedanjim stanjem zadovoljni, ker imajo precej izgleda, da bodo, kolikor se to še ni zgodilo, dosegli v razmeroma kratkem času vsi svoje skupine. Če pogle*
damo na pr. na železničarje, vidimo, da je tam položaj mnogo neugodnejši. Neumest* no pa je primerjanje z učitelji. Kajti učite* Iji se vedno tretirajo drugače, ker zahtevajo tako drugi, višji narodni ihteresi, in ne prt* stoja nam presojanje, ali je to prav ali ne.
‘P. t. t. uradniki naj vedno primerjajo da* našnje stanje z onim pred par leti in spo* znali bodo, da smo dosegli mnogo, o čemer se nam pred tremi leti niti sanjalo ni. Za to velikansko razliko se imamo zahvaliti samo svoji organizaciji, na kar pa večina žal le prerada pozablja. Organizacijo zelo bole izkustva, ki jih je doživela v tem po* gledu v zadnjih dveh lefih, ko se ji je že večkrat dogodilo, da so ji obrnili hrbet ola* ni in ljudje, čim so dosegli najvišjo sku* pino, ki jim je po zakonu dostopna. Takih primerov je več in se še vedno dogajajo. Na žalost je morala organizacija baš prt predzadnjih velikih napredovanjih spoznati, da ne more računati na hvaležnost in zve. stobo velikega števila baš onih članov, kt se imajo samo organizaciji zahvaliti za vse, kar so dosegli. Ko je bilo razpisano notra* nje posojilo za »Poštni dom«, je bilo naj* manj podpisov od takih, ki so bili dosegli tedaj 1. skupino bivše H. kategorije. In znano nam je, da so pri neki ljubljanski pošti, kjer so uslužbene večinoma tovariši* ce z najvišjo skupino, sklenile te pri nekem oddelku, da »principielno« ne bodo razpe* čavale in kupovale srečk za loterijo »Pošt* nega dmoa«. In to delajo uradniki, za kate* re je šla organizacija svoj čas v ogenj tn zaradi katerih je morala biti težke borbe.
Presodite sami, koliko naj bi veljala or. ganizacija, če bi imela še dosti takih čla* nov. Presodite sami, če jč upravi lahko in z veseljem delati za dobrobit članstva po takih neveselih izkušnjah, ko ji vračajo ne* hvaležnost za njeno skrb ravno tisti, od ka» terih bi tega nikdar ne pričakovala.
Jos. Štukelj:
O pokojninskem fondn in rodbinski pokojnini.
(Nadaljevanje).
če se bo popravljal in kadar se bo popravljal (noveliziral) uradniški zakon, naj bi se ne pozabilo tudi na največje siromač-ke, to so nezakotniski oitroci državnih name-ščenk. Ali ni nebogljeno nezakonsko dete tudi ustvarjeno po božji podobi kakor vsako drugo?! In če mati odrajtuje v pokojninski fond, zakaj bi se mu ne pripozmala rodbinska pokojnina po materini smrti? Saj se ni bati, da bi se zaradi tega kaj bolj pomnožilo število takih otrok! S tem bi se samo otresli nekih podedovanih predsodkov in bi krenili v živahni ritem sodobnega življenja, ki se spričo težjih problemov ne Spotakne ob vsaki bilki.
Pravico do rodbinske pokojnine ima, kakor rečeno, zakonita žena in v zakonu rojeni in pozakonjeni Otroci. Višina rodbinske pokojnine pa je odvisna od števila let, za Katera je pokojni mož ali oče plačeval v pokojninski sklad, odnosno za katera se smatra, da je plačeval, in pa od števila rodbinskih članov. Odmerja se vedno od zadnjih aktivnih prejemkov pokojnika, to je od prejemkov, od katerih je ob času smrti vlagal v pokojninski Sklad.
Kakor smo videli v zadnjem članku, mora tudi upokojenec vlagati v pokojninski sklad od svojih zadnjih aktivnih prejemkov.
Po dovršenih 5—9 letih vlaganja v pokojninski sklad znaša rodbinska pokojnina, če je samo en uživalec, to je ali samo žena, ali pa samo en upravičen otrok, 25% zadnje aktivne plače in položajne doklade, za dva uživalca (žena in en otrok, ali samo dva otroka) 35%, za tri uživalce 45%, ea štiri ali več uživalcev pa 55%.
če je pokojni vlagal polnih deset let v pokojninski sklad, znašajo omenjeni odstotki 30, 40, 50 in 60. Za vsako nadaljnje leto (preko 10 let) se ti odstotki povečajo za 1%, toda rodbinska pokojnina ne more biti za enega uživalca nikoli večja ko 55%, za dva 65%, za tri 75%, za štiri ali več pa ne večja ko 85%. Kdor je torej vlagal 35 let v pokojninski sklad, pridobi za svojo rodbino najvišjo rodbinsko pokojnino (za enega uživalca 30%+ 25 let po l%=30+ 25=55%, za dva 40 + 25=65%, za tri 50 + 25=75% in za štiri 60 + 25=85%). Kdor služi aktivno preko 35 let ali pa vobče plačuje kot aktiven in upokojenec preko 35 let v pokojninski sklad, je sicer to dolžan storiti, vendar se odstotki za odmero rodbinske pokojnine po 35 letih več ne zvišujejo, ker je že dosežen višek rodbinske pokojnine. Praktičnega pomena je to samo pri upokojencih, ki so bili upokojeni s prejemlki zakonov, ki so veljali pred 1. septembrom 1923, kajti ti edino lahko prenehajo vlagati v pokojninski sklad, kadar hočejo.
Če je več uživalcev rodbinske pokojnine in en član izgubi pravico do nje, potem se ostalim zmanjša pokojnina po zgoraj navedenih principih. Pokojnina se jim torej odmeri po odstotkih, ki ustrezajo novemu številu uživalcev.
Pri rodbinski pokojnini je interesantno to, da ni prav za prav v nobeni tesni zvezi z osebno pokojnino vlagatelja. Vlagatelj je bil na primer upokojen z 18 leti, ki se računajo v pokojnino in zato ni prejemal v pokoju prav nič od položajne doklade (§ 124, ker ni imel vsaj 20 efektivnih let). Po enem letu umre. Njegova štiričlanska rodbina
prejema kot rodbinsko pokojnino (60% in 9%) 69% njegove zadnje aktivne plače in
položajne doklade.
Mimo teh prejemkov pa dobivajo rodbine umrlih državnih uslužbencev prav iste draginjske doklade, kakor so jih imeli vlagatelji kot upokojenci, ali pa bi jih imeli kot upokojenci, če bi bili olb času smrti upokojeni. Rodbina prejema potemtakem tudi osebno draginjsko doklado odnosno oni odstotek te doklade, ki je pripadal oziroma bi pripadal poleg pokojnine Vlagatelju po številu let, ki se mu računajo za pokojnino, in razen tega seveda tudi rodbinske draginjske doklade po 150 Din od osebe.
Znane razlike na plači in dokladi, omenjene v § 259 u. z. se pač upoštevajo pri osnovi za odmero osebne pokojnine, ne upoštevajo se pa pri rodbinski pokojnini, ker se od njih tudi ni mesečno prav nič vlagalo v pokojninski sklad.
Zakon predvideva tudi možnost, da se rodbinska pokojnina razdeli med uživalce. To lahko zahteva vsak uiživalec. Ce je en uživalec še mladoleten, mora dati svoje privoljenje varuštvena oblast (sodišče). Če se rodbinska pokojnina razdeli, se razdeli po številu uživalcev na enake dele.
V.
Pravico do rodbinske pokojnine izgube vidova in otroci:
1)	če izgube naše državljanstvo;
2)	če jih sodišče obsodi zaradi kaznivega dejanja, izaradi kojega ‘bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino (obsodba na izgubo službe ali častnih pravic);
3)	z vstopom v državno službo ali s tem, da postanejo državni gojenci ali javni stipendisti; vse to pa le za čaisa službe ali prejemanja štipendije. Ce torej vdova ali otrok zapusti državno Službo in ,so drugi
pogoji še dani, prejemajo zopet rodbinsko
pokojnino.
4)	vdova in ženska deca z (zopetno) možitvijo. Kot mteresamltno možnost omenjam ob tej priliki, da 18 letni sin, ki se iz katerega koli razloga oženi, pa ni zaprek po točkah 1—3, prejema rodbinsko pokojnino po očetu, dočim hčerka z omožitvijo pokojnino izgubi. Pa o tem pozneje.
Fantje izgube pravico do rodbinske pokojnine, ko dovrše 21. leto starosti, to je, ko postanejo polnoletni. Ce se pa redno šolajo ali pa so na odsluženju kadrskega iroka, pa prejemajo rodbinsko pokojnino do dovršenega 23 leta starosti. Po tem času lahko prejema moška deca rodbinsko pokojnino le tedaj, če zdravniška komisija, formirana po § 84 u. z. (t. j. dva zdravnika in starejšima urada) ugotovi, da je fant duševno ali ‘telesno nesposoben za pridobivanje in nima drugih sredstev za vzdrževanje. Sin državnega uslužbenca (odnosno njegov kurator), tedaj lahko zaprosi, če postane duševno ali telesno nesposoben za delo, za rodbinsko pokojnino tudi v moški dobi in v starosti.
Pri vsem tem se takoj opazi, da izgubi fičetka državnega uslužbenca, če izvzamemo primere, naštete pod 1—3, rodbinsko pokojnino samo tedaj, če se poroči. Ce ne pride »podhavbo«, prejema irodbinsko pokojnino do svoje bridke smrti. Hčerke državnih uslužbencev so potemtakem dobro preskrbljene. To vžbuja upanje, da se bo ta vojska izdatno pomnožila, ker dosedaj je državni nameščenec s skrbjo sprejel vsak tak prirastek v svoji rodbini vedoč, da hčerka ne bo imela rožnate bodočnosti spričo obilne dote, ki ji jo je v stanu nuditi.
Posebnost našega uradniškega zakona je tudi ta, da daje vdovam in hčerkam državnih uslužbencev, vlagateljev v pokojninski sklad ako je samo en uživalec rodbinske pokojnine, torej ali samo vdova ali pa samo ena hčerka, možnost priti do lepe dote in s tem seveda veliko lažje v vabljivi zakonski ja-
rem. ker od žlahtnih rumenih cekinov obžarjeno .žensko obličje je od pamtiveka privlačnejše od onega, ki ga obseva samo božje soface. Ce namerava edina uživalka rodbinske pokojnine stopiti prvič (hčerka) ali ponovno '(vdova) preid oltar in želi dobiti odpravnino rodbinske pokojnine kot doto za poroko, mora še pred možitvijo prositi za to. Odločbo o tem daje finančni minister, a svoj pristanek mora dati tudi predsednik ministrskega sveta (§ 151). Pa to so samo formalnosti — 'torej upravna pot. Kot odpravnina se potem po poroki izplačajo prosilki triletni rodbinski pokojninski prejemki. S tem pa 'izgubi seveda rodbinsko pokojnino za vselej.
Bistveno je potemtakem to, da se mora vsaj prositi za odpravnino pred poroko; čakati na rešitev prošnje pa ni potreba. Vdova, ki bi se ponovno poročila, preden bi naredila tako proišnjo, bi izgubila rodbinsko pokojnino za vselej in izplačati bi se ji tudi ne mogla nikaka odpravnina.
Tudi hčerka, ki bi ne vložila -prošnje pred poroko, bi z možitvijo izgubila pravico do rodbinske pokojnine in do odpravnine, toda zanjo so vsaj ta vratca odprta, da v primeru obvdovelos/ti dobi nazaj rodbinsko pokojnino po očetu, ako po možu nima pokojnine in je nima kdo preživljati. Dokazati mora torej samo to, da se nima s čim preživljati. ne rabi pa dokumenta, da je nesposobna za delo oziroma za lastno vzdrževanje.
Pokojnina — osebna in rodbinska — se mora praviloma ■uživati v naši državi. Z dovoljenjem finančnega ministra se sme uživati tudi v 'inozemstvu, vendar se v tem primeru osebna in rodbinska dravinjska doklada zniža za 30 odst. Polno pokojnino odnosno draginjske doklade uživajo v inozemstvu samo oni, ki žive pri svoji deci, ki ima (stalno) domovališče (domicil) v inozemstvu ali pa so že prekoračili 60 leto starosti. Pod domovališčem razumemo, kakor kaže beseda sama, kraj, kjer si je nekdo ustvaril svoj »dom«, to je, kjer se je naselili v nameri, da .tam trajno živi. Seveda pa ni potrebno, da tam res preživi večino leta. Tako na primer 'živi lahko naš upokojenec pri svojem sinu potniku, ki se je recimo nastanil v Celovcu, ki pa dejanski prebije skoro celo leto na potovanjih po Jugoslaviji v službi svojega šefa inozemca.
Še nekaj drobiža.
(Razumljivo je, Ida se še ne more pričeti z izplačevanjem rodbinskih pokojnin iz pokojninskega sklada, ker še ni Zbran potreben kapital. Zato določa u. z., da se bodo pričele izplačevati te pokojnine iz sklada šele s početkom osmega leta od postanka sklada, tedaj s 1. aprilom 1938. Do tedaj jih bo izplačevala država iz svojega proračuna. Zato pa bo tudi od dohodkov fonda zadrževala prvo leto 80, drugo /70, tretje leto 60 odst. itd. Ce bi po poteku sedmih let dohodki od obresti pokojninskega sklada skupno z mesečnimi vlogami ne zadostovali :za izplačilo rodbinskih pokojnin, bo manjkajoče zneske dala skladu država.
Zakon skrbi tudi iza to, da se bodo rodbinske pokojnine hitro odmerjale. V ta namen odreja, da se mora odmera rodbinske pokojnine izvršiti v enem mesecu od smrti aktivnega uslužbenca, 'oziroma v enem mesecu, ko dospe mrliški list o smrti upokojenca do organa, ki je pristojen 'za odmero pokojnine '(pri nas za vse ministrstvo).
Zakon pa računa s tem, da se lahko postopek vendarle zavleče in odreja zato, da se naj rodbini umrlega uslužbenca izplačuje na račun pokojnine (akonitacija) ena tretjina vseh prejemkov nlsužbenca, če je umrl kot aktiven, če je bil upokojenec, pa naj se izplačuje polovica vseh (pokojninskih) prejemkov. To je kaj umestna odredba, kajti
dogajalo se je, da se je odmera rodbinske pokojnine zavlekla za več mesecev ali za celo leto in so prišle rodbine v velike gospodarske težave, ker niso dobivale prav nobenih prejemkov.
Ce resumiram, morem reči, da se je z ustvaritvijo pokojninskega sklada sicer naložilo državnim uslužbencem novo breme, toda poudariti se mora, da bodo zato naše rodbine veliko bolje preskrbljene, ko do sedaj.	(Konec).
Sekcija je prejela od direkcije tale odlok: Po nalogu ministrstva aa promet, uprave pošt in telegrafov od 12. junija t. 1. pt. štev. 44.862/ai ot>-veščam naslovno društvo, da je predsednuštvo ministrskega sveta z dopisom štev. 737 od 18. maja t. 1. odbilo predlog imenovanega ministnstva pt štev. 30.459 od 17. aprila t. L, da se vprašanje napredovanj drž. uslužbencev, pri katerih so se v predpisane najmanjše rolke računala tudi vojaška leta, regulira s posebnim zakonom, in sicer z motivacijo, da je to vprašanje že regulirano s predpisom § 264. zakona o uradnikih od 31. mar-cal 1931.
S tem sta ,rešeni društveni vllogi štev. 283/31.
Kaikor se iz tega vidi, je prejšnja OPO ozir. sedanja sekcija skušala pomagati vsem, ki so v tem pogledu prizadeti. Dobra volja je bila tudi na strani direkcije in ministrstva, a predsedm-štvo ministrskega sveta ni moglo predloga sprejeti.	---------
Novega zakona o pošti, telegrafu in telefonu sekcija v prevodu ne bo objavila v posebni številki »Poštnega glasnika«. Pripominja pa, da ga je prevedel in izdal v lični brošuri« tov. Tilen Epich, svetnik pri direkciji pošte in telegrafa, in ga med drugim razposlal po en izvod na večje pošte i prošnjo, naj: mu takoj javnjo, koliko naročnikov imajo še zanj.
Ker mora ta' zakon vsakdo dobro poznati in je najpripravneje, ako ga ima pri roki v brošuri, priporočamo, da si g« vsi ptt. uslužbenci nabavijo, saj stane izvod sjamo 8 Din.
Društvene vesti.
S tretje odborore seje Dravske ‘sekcije UPU od 1- avgusta 1931.
Predsednik je najprej prečita! od Udruženja poslani prepis odloka prometnega ministra, po katerem so odobrena pravila Udruženja vseh p. t. t. uslužbencev, sprejeta na zadnjem kongresu v (Beogradu dne 21. jtunija i L
Iz njegovega situacijskega poročila, ki ga je rraito na kratko podal, bi bilo važno omeniti to, da je prejela sekcija od Udruženja dopis, v katerem pravi, da uvideva potrebo sklicanja seje glavne uprave, da pa še ni prejela od vseh sekcij ploročil o njih konstituiranju. Po tem dopisu pogodbeni uslužbenci ne morejo biti člani Udruženja, vsii ■ostali pa so lahko člani onega samega edinstvenega . udruženja. Imovinsko vprašanje bivših OPO se bo reševalo na prvi seji glavne uprave.
S konference v Zagrebu, ki se je v smislu sklepa zadnje odoborove seje vršila dne 20. julija t L zaradi ugotovitve, v koliko sedanje sekcije še zastopajo program prejšnjih OPO glede reorganizacije, je poudaril predsednik, da stoje sekcije v glavnem na prejšnjih principih, da soglašajo v svojih naziranjih o bodočem delu, ki jih čaka in da bodo vselej in povsod za blaginjo vseh ptt. uslužbencev nastopale mirno, lojalno, preudarno to dosledno. Vse sekcije pozdravljajo idejo in uresničenje skupne imovine udruženja, kaitero pa' mora upravljati vrhovna uprava, ki naj' jo tvorijo zastopniki vseh sekcij.
Na koncu je še omenil, da vlada med ptt. uslužbenci veliko nezadovoljstvo, ker ne dobe svojih rednih dopustov. Sekcija je v tem pogledu pri direkciji posredovala, a direkcija do pomnožitve osobja, ki se obeta s sistemizacijo, ni v stanu rešiti tega vprašanja tako, da bi vse zadovoljila.
Iz poročila tajni im je treba omeniti, da si je nova uprava Udruženja izvolila za predsednika Jovanoviča Milorada, upravnika pošte Beograd 2; za podpredsednika Jovanoviča Ti motijo, svetnika pt. direkcije Beograd; za tajnika in vršilca dolžnosti blagajnika pa Nalkića Mihajla, upravnika pošte Beograd 5.
Revizijski odbor sekcije je na svoji seji z dne 26- julija t. 1. izvolil za predsednika tov. Toma Po korna. Odbor je pregledal vse knjige ta blagajniško poslovanje ita našel vse v redu.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o zadnjih napredovanjih, pri kpterih so nekateri tovariši,
| žal, izostali. Po sklepu seje bo skušal predsednik ob prvem svojem potovanju v Beograd preko uprave Udruženja doseči, da se popravi, kar se pač da dn da se v bodoče izvrše napredovanja tako, da ne bo nihče prikrajšan, ako ga je zaslužil.
Osebne vesti
Postavljeni: za pogodb, poštarja Pirnat Apolonija v Račah; za dnevnicarj’e: Višnar Janko na Jesenicah na Gorenjskem, Potokar Vladimir v Litiji, Mulič Josip v Guštamju, Resinovič Gašper na Grosupljem, Brus Slavko v Poljčanah, Dekleva Ivan na Ljubljani 5, Hoinvath Ernest v Murski Soboti in Franzi Feliks na Vrhniki.
Razveljavljena napredovanja v VII. skup. so bila: Gaberščiku Stanku, rač. ur. na direkciji; Hribarju Gregorju, pb. ur. na Ljubljani 1; Firba-su Janku in Ortanu Ivanu, pb. ur. na Mariboru 1; Gradišniku Josipu, pb. ur. na Mariboru 1, Gradišniku Josipu, pb. ur. na Mariboru 2 in Sušniku Francu, pb. ur. v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Napredovali so: za višjega svetnika IV. skup. 1. stopnje inž. Kolarič Matevž, svet. IV/2 na, direkciji; za inšpektorja IV/2 dr. Kurbus Bogdan, inšpektor V. skupine in za svetnika IV/2 Suhač Anton, svetniiik_V. skup., oba ma direkciji; za administrativne uradnike VI. skupine: Binder Marija, Jereb Financ in Stamcar Milan, vsi admin. uradniki VII. skup., na direkciji; za pb. ur. VI. skup-: Čuš Jakob v Murski Soboti, Dular Josip, Hofman Edvard, Modrijan Ivan, Pokorn Tomo in Vojska Vladimir, na Ljubljani 1; Kraker Alojzij to Weber Gabrijel, na Ljubljani 2; Klinar Vladimir to Klasinc Franc na Mariboru 1; Volavšek Franc na Mariboru 2 in Kambič Ivan v Novem mestu, vsi pb. ur. VII. skup.; za tehničarje VII. skupine: Lenassi Milan pni' III. ter. tt. sekc. v Ljubljani; Kochler Miroslav pri mestni ter. tt. sekc. v Ljubljani in' Rems Maks na dir., vsi tehn. VIII. skupine; za račun. urad. VII. skup.: Hočevar Jamej, Leben Franc, Levstek Franc, Podre-beršek Stanko, Rifelj Franc, Rus Ivan, Slamič Vinko iin Sparhakl Leopold, vsi rač. ur- VIII. skup. na direkciji; za pb. ur. VII. skup.: Bulje-vič roj. Gostič Marijo, Cerar Peter, Čampa Joško, črnjač Ivama, Knatochvrill Ana, Marušič Justina, Weber Rudolf, Zmidarič Franc in Hribar Gregor na Ljubljani 1; Lebič Rudolf, Dvoršak Gustav, Filipič Josip, Kadunc Srečko, Mošet Franc, Smerdu Manija, Smerdu Vilijem in Vrtovec roj. Lich-teneker Hilda na Ljubljani 2; Kunst Vaclav, Or-lan Ivan to Firbas Janko na Mariboru 1; Grošelj Miroslav, Ivniik Anton, Koren Franc, MbouLai Josip, Šetinc Martin in Gradišnik Josip na Mariboru 2; Bizjak Alojzij v Domžalah, Brumec Franc v Cankovi, Šuman Franc v SV. Lenartu v Slov. goricah, Kolar Marija in Kosmač Katarina v Kranju, Kržišnik Marija v Mostah pri Ljubljani, Lenard Amalija v Št. Vidu nad Ljubljano, Petrovič Nikola v Slov. Bistrici, Rabič Pavel v Laškem, Trstenjak Antonija v Kamniku, Višner Leopold v Celju, Vutkovič Slavko v Slatina Radencih in Žebelj Franjo v Meži, vsi pb. ur. VIII. skup.; za pb. ur.
VIII.	skup-: Hrovat Elizabeta in Uratarič Gabrijela na Ljubljani 2, Gliifčič Franja na Bledu 1, Peternel Marija na Jesenicah na Gorenjskem m Zemljak Terezija v Ormožu, pb. ur. IX. skup.; za arh,- ur. VIII. skup.: Dovjak Lovro, Ferfuga Jože, Šterk Antonija in Toni j - Rom Alojzij, arh. ur.
IX.	skupine na direkciji; za prakt. tehn. Vili. skup.: Kavčič Anton_pri mestni t. t. sekciji v Ljubljani, Koceli Anton pri X. ter. t. t. sekc. v Mariboru, Šulc Josip pri III. ter. t. t. sekc. v Ljubljani in Povše Viktor pri radiopostaji v Domžalah, vsi prakit. tehn. IX. skupine; za pt. manip.
IX.	skupine:	Flisek Karla1 v Zagorju ob Savi,
Ktincl Marija v Sv. Juriju ob juž. želez., Koaiček Joeipina v Hrastniku, Kriše Alojzija v Gornji Radgoni1 in Vipotnik Josip v Žalcu, vsi pt. manip.
X.	skup.; za pb. ur. IX. skup.: Vilhar Ervin na Ljubljani 2 in Gostinčar Danica na Ljubljani 1, Oba pt. pripravnika.
Premeščeni: služ. 2. skup. Zupančič Anton iz Grosuplja na Ljubljano 1, Janežič Alojzij z Ljubljane 1 v Grosuplje, Zanoškar Anton iz Ljubljane 2 na Ljubljano 7 in Trontelj Alojzij iz Ljubljane 7 na Ljubljano 2.
Prestanek službe: pogodb, pošt. Kocbek roj. Bauman Marija v Sv. Juriju v Slov. goricah se je odpovedala poštni službi.
Poštna pomočnica, dobro izvežbana v poštni, telegrafski in telefonski stroki, išče mesta kott pomočnica na pošti. Naslov v upravništvu ista.
Izprašana vežbanka za vodstvo pogodbene pošte s telegrafom to telefonom, želi službo pri kaki pogodbeni pošti. Nastopi lahko takoj. Naslov. Aleksija Takač v Dolnji Lendavi.
đCupujte prt tvrd/c ah, /ei ittse-rirajo v našem glasilu t
Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, alrika — solidno'najceneje nudi
Rudolf Sever
Lfobijana, Marijin trg
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
Ustanovljeno 1852
K ifeltv
Manufakturna veletrgovina
FELIRS URBANC, L3UBL39H9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah
Pletenine, nogavice, galanterijo
nudi po najnižjih cenah
Eksportna hiša
JU a r i b o r
_____________________________i\i#
Solidno blago se samo hvali!
0 tem se lahko vsakdo prepriča v trgovini
Servat Rakotter
Maribor
Velika izbira pohištva, modrecev, zaves i. t. d.
Oglejte si
veliko zalogo manufakturnoga blaga, svile, platna, nogavic i. t. d.
v trgovskem domu
(Pregradp •Marihor
Nogavice,^rokavice, moško perilo, modno
viije^ kn^ačeTčevljarje) sedlarje ta ta-petnike
kupite najboljše le pri
JTOS. PETEIšINC
LJUBLJANA,
za vodo, v bližini Prešernovega spomenika
Ustanovljeno 1852
T£01>. KORN
Ljubljana, poljanska cesta štev. 8 (prej Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Instalacija centralnih kurjav.
TIHIIE UE\ CO.
Ljubljana, Gradišče 10 Zagreb, Sajmište br. 56
Telefon št. 268 interurban Ustanovljeno 1906
Specjialna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih potrebščin	Pisalni stroji na obroke
d>ent. šteop, SmeiftoCj
tehničar
prej voditelj ateljeja Zins
Ljubljana VII
Celovška cesia 32/11.
Sprejema
od 8.-1». in od 14.-18.
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
^Cvetnica dežnikov
*£. fflti&u&f štjuGCjana
•Mestni trg tS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
VRL.1KA IZBIRA
sukna-"ter velika zaloga damskih in moških črnih in modrih kamgarnov. Zastopstvo slovitih tovam »Medvedjega platna« ter bogata izbira Schroll-ovih belih tkanin v vseh širinah.
Cene nizke!	Postrežba solidna!
Poštni nameščenci uživajo 10 % popusta!
najboljše kakovosti!
Izdelki DOMAČIH TOVAREN, kakor tudi obče priznane znamke „SCHROLL“.
Cene najnižje!
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Veletrgovina stekla ta porcelana
STRUPI FRANC
O K L,IT. KKAl-JA PETKA CESTA 16 Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega stekla in porcelana. Cene zmerne.
Telefon štev. 34 — 48
KEMIČNA TOVARNA
Dr.A.Kansky
Krekov trg 7.
Telefon 2088.
Fly-Tox, najboljše francosko sredstvo za uničevanje vseh insektov (mrčesa). — Kisline za konservira-nje sadja in sodavičarje. — Esence.
DsesasscsassesassisafeJG
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
V LJUBLJANI,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti.
SPREJEMA V ZAVAROVANJE:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ
manufaktura
MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 21
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NAVELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh Izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK, RADEČE
Od dobrega najboljše je
Gritzner-Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba, najboljši materijal!
VovostJ
Šivalni stroj
kot
dmnskaji^alna^mlza le pri
(Peteline - žfuGCiatta
Telefon interurban 2913	Zmerne cene
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun štev. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu Pošt. Glasnika v Ljubljani, Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). Odgovorni urednik Jožko Čampa v
Ljubljani. — Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek v Ljubljani.