iskra: Sindikat in zaključni računi Med številnimi nalogami in obveznostmi sindikata v bližnji prihodnosti sta vsekakor tudi uveljavitev družbenoekonomskih odnosov in samoupravno planiranje. Ta segment dela je še posebej pomembervza Iskro, saj gre za aktivno sindikalno sodelovanje v procesih dokončnega usklajevanja in sprejemanja planskih dokumentov SOZD Iskra za petletno obdobje 1986 — 1990 ter potrebnih letnih dokumentov za izpolnjevanje srednjeročnega plana. Pri tem bo moral sindikat posebno pozornost posvetili področju investicijskih programov ter pri tem hkrati zahtevati, naj pri planiranju investicij planerji upoštevajo tudi višjo raven zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb delavcev. Sindikat Iskre se bo nadalje zavzemal, naj znova oživi deio projektnega sveta za uveljavljanje dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra ter naj se tako ustrezno uvajajo v prakso nove rešitve. In končno, zdaj smo prav v času zaključnih računov in bilanc, ko bo moral sindikat še posebno pozornost posvetiti akcijam obravnav zaključnih računov in tudi periodičnih računov. Seveda pa bo ob tem sindikat zahteval od ustreznih strokovnih služb, da bodo gradiva za obravnavo pripravljena pravočasno, kvalitetno in za delavca razumljivo. Ob obravnavanju zaključnih računov pa bo tudi priložnost za oceno uspešnosti poslovodnih delavcev na vseh ravneh, kar je šezlasti pomembno in odgovorno prav v tem trenutku, to je v času bilanc In polaganju obračunov za minulo leto. D.Ž. Pred 10. kongresom ZKS N, Središčno vlogo ima strokovna kritika »še močneje kot doslej,« je dalje zapisano v osnutku resolucije 10. kongresa ZKS, »moramo širiti, poglabljati in utrjevati vzajemne kulturne stike in vezi s slovensko narodnostno skupnostjo v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, z našimi delavci na začasnem delu v tujini in z izseljenci ter prispevati k napredku italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji. Vse te skupnosti so dragoceni naravni mostovi do kultur sosednjih narodov in njihova kulturna ustvarjalnost je dragocen prispevek h kulturni rasti v naši republiki. Trajno si moramo prizadevati tudi za razvoj kulturne identitete pripadnikov vseh drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki žive in delajo v SR Sloveniji. Njihova kulturna dejavnost prispeva pomemben delež h bogastvu kulture slovenskega naroda. problemov, vključno z razvijanjem marksistični^ ravnave v umetniških, kulturoloških, družbosl°v'„ in drugih vedah, predstavlja vse bolj Ja’,n naloS" družbeno potrebo in pomenita pomembno n- 'riih°$ skupnosti in raziskovalnih in drU9 vseh kulturnih skupnosti, družbenopolitičnii^'^ nizacij in ustanov. j* Z marksistično analizo moramo biti spos°D^{ delih, prispevkih, pregledih in nastopih drufl,81 mislečih odkrivati številne prvine, ki prispejo J' D ks N p ib razreševanju odprtih vprašanj. Idejno in po1-razločevanje je eden izmed temeljnih P°90^I produktiven in tvoren dialog. V tesni zvezi z razpravljalska odprtost, argumentirana in sW j6 značilna za samoupravno-demokratično sooc množice stališč, pogledov in pobud. Središčn3 .a, ga pri tem gre strokovni kritiki. Da bi se lahko uve i vila, zahteva tudi medsebojno zaupanje, sp05^ vanje, znanstveno objektivnost in intelek|ua ^ poštenost. Izkušnje kažejo, da samo kr'ti»a ^ pravem mestu lahko ustvari ustrezno ustvari3'j, |%v' odkrito, nedogmatično, tvorno vzdušje meds«“.(1| %jc nega zaupanja in spoštovanja, ki je tudi tem g, pogoj za demokratični dialog, za kakršnega se- . Odprtost slovenske kulture v Jugoslavijo in v svet je eden izmed bistvenih pogojev za uresničevaje celotnega razvoja slovenskega naroda pa tudi pogoj za še polnejšo in bogatejšo povezanost zamejcev, zdomcev in izseljencev s kulturnim utripom matičnega naroda. Posebno pozornost smo dolžni nameniti vprašanjem, možnostim, potrebam in perspektivi kulturnega življenja mladih in najmlajših, ki na svojski način oblikujejo in posredujejo svoj odnos do sveta in naše družbene stvarnosti, hkrati pa si brez njih ni mogoče zamisliti naše kulturne zavesti in snovanja. Pri tem mora biti naša pozornost posebno namenjena uresničevanjem programa kulturne vzgoje v šolah in organizaciji možnosti za delo mladinskih in pionirskih kulturnoumetniških društev. 3; K tre vzemamo v zvezi komunistov. Dosedanje ravni dialoga terja večje število poglv-_. «Vj strokovnih in teoretičnih razprav v strokovnih , ČfviH 11 rrarl nic* tvi h u rr\ /i r o o Iz i h ciintih in O0^ ‘iffli obli«1’1! štvih, uredništvih, v programskih svetih in P°v m Trajna strokovna in analitična obdelava vprašanj, bistvenih za odločanje o kulturi in teoretično psvetljevanjei In osmišljanje kulturnih tokov in kjer se vprašanja najpogosteje rojevaj0 oblikujejo. ^ Na privrženosti ideji boja za socialno in na^. nalno osvoboditev, za življenje vredno ljudi, *a . gastvo in enotnost naših narodov in narodno5 ^ drugih programskih izhodiščih je zveza k0^( -nistov vseskozi utemeljevala in utemeljuje osf^j človeške in družbene vrednote, ki so tudi °a , nepresežen temelj njenega dela in s tem tu(J opravljanje in razločevanje idejnosti.« K k s K K.el6n h % k S n0 ir? S k So K M J6pi S s*, % S J6le 'ir.) ‘i? ^arr f * v ,cna analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (4) Pdločanje delavcev 1 organizacijah združenega dela h Pfelvirn’Hkatere 50 neodtui « =CedelLd5la^cev na Podla9' > a9otn,l zdruzbenimi sredstvi NS'da delavci o teh pravi-k^iceun2 re^erendumcim- Ker i!?!1 navl^stav' SFRJ nisotaksa- ?Ssiia I®d®ne, bi morala dati ko-°scine SFRJ za spre- 5>deh!ania zakona 0 zd" Ne v^me SFRJ t>rnH0f)ania zakor _ Sd0 delu v sodelovanju z ZSJ ii^dih arinatančno opredelitev %6/'.določi] zakona o zd-h “Piratf U,pri tem Pa bi se mo-arazisi(avna rezultate znanstve- lfS,,’t)trnno*POvedala učinkovitost pdja v ust samoupravnega odl-ielot°viti J?Uzenem delu, je treba lo. OdlnjS se 0 istem vprašanju 0 ,feba dal° večkrat. V ta namen HA.Jba v “Praviti ustrezne spre-r11'. n, formativnih aktih in dol- ^avijg^ajevski sveti v delovni in lios^gPr9anizaciji lahko spre- »i^assa 0 vprašanjih, ki so ali0 *dru>o,Popravnimi sporazu-h%o oZr®Vaniu v delovno in ses- C%PravmIlizacii0'alizdru9imi ) na rp,aim'sporazumi,spreje- ai 0 Osokrendurnu' ali z drugo fav v f dnega izjavljanja de->US>e|jni organizaciji. V SFc0? doinA'je treba preveriti us-in čop1 a 100. člena Ustave rem de|' clena Zakona o zd-1 j,D6lavriP:, ^§a'"e™eli«nu™ h?|?tdru7lnou.Pravnem sporazu-yeno 0;®Vaniu v delovno in ses-l Fi> 0rnaPai?'zacijo; o spremem-p jaije9 PlZlranju temeljne orga-težavoalouDom- rei^rodu^^okonomo razširje-0reddnrl?-ll| ln minulem delu, z sZ>mi ... ..... ^orazumom o Ofj do 0iu dela delavcev v te- 0 kaw!hZacii° )e ^eba dol-ofiaiih 0rm samoupravnih spo— Jezo1;1 združevanju v širše - ?? deia,Ze.Vania dela in sredstev %ilavci odločali z referen- jaSig^ake0^3*® r i h pre k d e leg at ov h v Poslov, Vjadi f, svetu (npr. združe-” " no skupnost SIS C«? Ustre7nZrazenimi predlogi je 4Rn Zn.o spremeniti 1. ods- ieri6rNe|^ena zakona o zd- !pr§5f i, z referendumom, ure- splošni akti, ki se !!•? jajo samo osnovna razmerja, njihovo podrobnejšo obdelavo pa je treba prepustiti pravilnikom in drugim samoupravnim splošnim aktom, ki jih sprejema delavski svet. Ti dokumenti naj ne bi prevzemali ustreznih določil iz Ustave SFRJ, Zakona o združenem delu in drugih predpisov. Omogočiti je treba skrajšanje roka za ponovitev referenduma, ki pa ne sme biti krajši od 60 dni. S tem bi se izognili škodljivim posledicam dolgega roka, v katerem se referendum o istem vprašanju ne more ponoviti. Ta vprašanja natančneje opredeljuje samoupravni splošni akt. Družbenopolitične organizacije, še zlasti sindikat, morajo poskrbeti za politične priprave na referendum in njegovo ponovitev. 4. V samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo več kot 30 delavcev, zbor delavcev praviloma določa smeri za reševanje vprašanj dela in razvoja organizacije združenega dela, izjemno pa odloča tudi o konkretnih vprašanjih, ki se pojavljajo pri izvajanju sprejete politike, o katerih drugače odločajo delavski sveti, ali delavci na referendumih. V tem smislu je treba dopolniti določilo 464. člena Zakona o združenem delu in izključiti možnost, da zbor delavcev sprejema samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo medsebojni odnosi. Če zbor delavcev obravnava vprašanja s področja razvoja organizacije združenega dela (daje pobude, predloge in mnenja), usklajuje stališča, uveljavlja posamezna pooblastila iz okvira pravice dela z družbenimi sredstvi in druge samoupravne pravice, usmerja delo delegatov za delavski svet in delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in SIS, daje pobude in predloge za samoupravne sklepe, ki se sprejemajo z referendumom ali prek delavskega sveta in v skladu s464. členom Zakonao združenem delu dokončno odloča o izvajanju sprejete politike, lahko zbor delavcev polnopravno odloča, če se ga udeleži več kot polovica vseh delavcev v organizaciji združenega dela. Češe na zboru odloča o posamičnih pravicah, je sklep polnopraven, če zanj glasuje večina vseh delavcev v temeljni organizaciji. 5. Organi upravljanja, poslovodni organi, strokovne službe, delegacije in delegati, izvršni in upravni organi skupščine družbenopolitičnih skupnosti in strokovne službe SIS morajo delavce pravočasno, celovito in objektivno obveščati o dejstvih, podatkih in drugih zadevah, pomembnih za njihovo odločanje, ker je to osnovni pogoj za uspešno samoupravno odločanje in izvajanje sprememb sklepov. Da bi preprečili monopol nad informacijami, morajo biti sodelujočim pri samoupravnem odločanju na voljo vse nujno potrebne informacije in podatki, predvsem iz združenega dela in specializiranih služb družbenega obveščanja. Za to so odgovorne strokovne službe in poslovodni organi. 6. Okrepiti avtoriteto in vlogo delavskega sveta kot organa upravljanja, Delokrog delavskega sveta je treba razširiti in predvideti, da odloča o vseh zadevah, o katerih se ne odloča z izraženjem osebnih mnenj. Zadeve, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem, je treba posebej našteti. Delavski svet je treba pooblastiti tudi za sprejemanje samoupravnih splošnih aktov (razni pravilniki ipd.), na podlagi katerih se v bistvu uveljavljajo načela in pravila, sprejetassamoupravnimi sporazumi o združevanju v posamezne samoupravne delegacije, kakor tudi za realizacijo skupnih temeljev za pripravljanje načrtov in samoupravnega sporazuma o temeljnih merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delavski svet mora usklajevati delo delegacij in drugih samoupravnih organov v temeljni organizaciji (razen delavske kontrole), še zlasti tedaj, kadar se določajo smernice in stališča do zadev, ki se nanašajo na pogoje gospodarjenja ter na pridobivanje in delitev dohodka, o katerih seodločavsku-pščina družbenopolitične skupnosti. Delegatsko odločanje v delavskem svetu zahteva, da delavci v temeljni organizaciji aktivno sodelujejo pri določanju smerniczadelo delegatov v delavskem svetu, da se racionalizira postopek odločanja v delavskem svetu, da se zagotovi strokovna zasnovanost predlogov sklepov, ki jih sprejema, ali določa delavski svet, delavci pa morajo biti redno seznanjeni s sklepi, ki jih je sprejel delavski svet in z njihovim uresničevanjem. Če se sprejeti sklepi ne uresničujejo, je treba uvesti postopek za ugotavljanje odgovornosti. Odnose med delavskimi sveti temeljne, delovneinsestavljeneor-ganizacije je treba razvijati, na podlagi skupne odgovornosti za doseganje skupnih ciljev, začrtanih s samoupravnimi sporazumi o združevanju v delovno in sestavljeno organizacijo, z določanjem in vodenjem skupne razvojne in poslovne politike in z uveljavljanjem njihovih sklepov o doslednem spoštovanju njihove samostojnosti, pravic in obveznosti, začrtanih s samoupravnim sporazumom o združevanju. Delegati v delavskem svetu delovne in sestavljene organizacije so dolžni, da od delavskega sveta ustrezne temeljne organizacije pravočasno zahtevajo smernice za svoje delo. Sklepi delavskega sveta in sestavljene organizacije sesprejemajo z večino glasov delegatov iz večine temeljnih organizacij, če z zakonom, ali samoupravnim sporazumom ozdruževanju nidoločeno, da je za posamezna vprašanja potrebna kvalificirana večina. S samoupravnim sporazumom o združevanju temeljne v delovno organizacijo je treba obdelati način in postopek za sprejemanje sklepov delavskega sveta delovne organizacije o uveljavljanju neodtujljivih pravic delavcev v temeljni organizaciji, ki se sprejemajo s soglasjem vseh temeljnih organizacij (načelo konsenza — 100. člen Ustave SFRJ). Če temeljna organizacija ne sprejme odločitve večine in s tem onemogoči uresničevanje skupnega dela in poslovanja ter doseganje najvažnejših ciljev skupnega gospodarjenja, je treba uvesti postopek, ki velja za sprejemanje skupnih temeljev za pripravljanje načrtov v delovni organizaciji. Treba je ugotoviti, zakaj se ne uresničujejo določila 498. člena Zakona o združenem delu, da lahko v organizaciji združenega dela ustanovijo enega, ali več izvršnih organov delavskega sveta, ki se mu zaupa opravljanje določenih izvršnih funkcij. 7. V samoupravnih splošnih aktih je treba upravljanje natančneje ločiti od poslovodstva in strokovne predloge od odločanja. Nosilce poslovodnih in strokovnih funkcij je treba vokviru njihove pristojnosti čim bolj osamosvojiti, hkratipatudi povečati njihovo odgovornost za kakovost in učinkovitost dela, še zlasti pri pripravljanju in izvajanju sklepov. V tanamenjetrebanjihove pravice in pooblastila uskladiti z obveznostmi in odgovornostmi. Samoupravni, poslovodni in strokovni organi so dolžni, da o svojem delu in rezultatih poslovanja v vsakem obračunskem obdobju obveščajo delavce, da lahko ti, na svojem zboru, ocenjujejo uspešnost njihovega dela in ugotavljajo njihovo odgovornost. To omogoča nenehno kontrolo delavcev nad izvajanjem sprejetih sklepov in ugotavljanje odgovornosti, če niso izvajani, hkrati patudi jasno razmejevanje pristojnosti že v fazi priprav in sprejemanja sklepov. S spremembo in obdelavo 516. in 517. člena Zakona o združenem delu je treba zagotoviti podlago za krepitev funkcionalne odgovornosti poslovodnih organov temeljne, delovne in sestavljene organizacije ter tehnično-tehnološko enotnost proizvodnega procesa,za krepitev njihoveodgovornostiza izvajanje sklepov delavskih svetov, zborov delavcev in referendumov, kakor tudi za doseganje skupnih ciljev, začrtanih s samoupravnimi sporazumi o združevanju v delovno (Dalje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) in sestavljeno organizacijo združenega dela. Praviloma bi morali imeti poslovodni organi na vseh ravneh organiziranosti pravice, dolžnosti in odgovornosti za opravljanje tistih del in nalog, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov na tej ravni organiziranosti. V sestavo kolegijskih poslovodnih organov v delovni in sestavljeni organizaciji ne spadajo poslovodni organi temeljne, oz. delovne organizacije. Temeljne organizacija naj ne bi imela kolegijskega poslovodnega organa. S samoupravnim splošnim aktom je treba obdelati vsebino poročila, ki ga pripravi poslovodni organ o poslovanju in izpolnjevanju razvojnih načrtov ter način ocenjevanja njegovega dela. Prav tako je treba predvideti, da poslovodni organ, če poročilo ni sprejeto, pod določenimi pogoji, začrtanimi s samoupravnimi splošnimi akti, ne more več opravljati poslovodne funkcije. V tem primeru je treba brez odlašanja uvesti postopek za izvolitev novega poslovodnega organa. Delavski svet temeljne organizacije je dolžan zahtevati in obravnavati obrazloženo mnenje delavskega sveta delovne organizacije in njenega poslovodnega organa ob izvolitvi in razrešitvi poslovodnega organa temeljne organizacije. Demokratična kadrovska politika voljenja nosilcev poslovodnih funkcij zahteva opredelitev meril, na podlagi katerih je mogoče ob njihovi izvolitvi zahtevati sposobnost za uspešno razvijanje samoupravnih odnosov in kakovostno poslovanje zvečanjem delovnesto-rilnosti, uvajanjem sodobne tehno-logge in organizacije dela, s smotrnim izkoriščanjem zmogljivosti, storilnim zaposlovanjem, združevanjem dela in sredstev ter predvsem za uresničevanje izvozno naravnanih razvojnih programov s prilagajenjem proizvodnega programa zahtevam trga, s hitrejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela itd. Ta merila so podlaga za ocenjevanje njihovega dela in primernosti za opravljanje te funkcije. V zakonih republik in avtonomnih pokrajin je treba izenačiti normativne sklepe o sestavi razpisnih komisij in postopku za izvolitev poslovodnega organa. Pomembno je, da o .izvolitvi poslovodnih organov odločajo samo delavci oziroma njihovi organi upravljanja, ker oni nosijo posledice, dobre, ali slabe izvolitve. Vpliv družbenopolitičnih skupnosti na izvolitev poslovodnih organov je treba skrčiti v ustavne okvire, kar pomeni, da določajo družbena merila kadrovske politike in dajejo soglasje za izvolitev poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kadar tako predvideva zakon. Obdelati in dosledno spoštovati je treba določila 2. odstavka 559. člena Zakona o združenem delu, ki se nanašajo na pravico in dolžnost organa samoupravne delavske kontrole v temeljni organizaciji, da nadzoruje celotni potek družbene reprodukcije (v delovni, sestavljeni organizaciji združenega dela, v banki in vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev) in okrepiti notranjo strokovno kontrolo, kot strokovno oporo za delo organa samoupravne delavske kontrole. 8. Za izboljšanje kakovosti samoupravnega odločanja delavcev o medsebojnih delovnih razmerjih, za krepitev in razvijanje odnosov med ljudmi na delovnem mestu ter krepitev odgovornosti za izpolnjevanje delovnih obveznosti in opravljanje delovnih nalog, je treba v samoupravnem sporazumu o zd- ruževanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela (33. člen zakona o združenem delu) celoviteje obdelati izhodišča za urejanje medsebojnih delovnih razmerij. Pravilnike, ki natančneje opredeljujejo pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju, naj bi sprejemal delavski svet temeljne organizacije. Z zakonom o združenem delu je treba predvideti možnosti, da se v okviru delovne organizacije z enotnim dokumentom uredijo medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti s področja delovnih razmerij. Ta dokument bi neposredno uporabljali, kadar bi ga sprejeli delavci v,temeljni organizi-ciji z osebnim izjavljanjem. Delavski svet lahko sprejme pravilnik, ki natančneje opredeljuje razmerja, začrtana z enotnim dokumentom. V zakonu o združenem delu ter v zakonih republik in pokrajin je treba pretehtati tiste rešitve, ki se nanašajo na razporejanje delavcev v delovni organizaciji, med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, da bi lahko delavski sveti hkrati sprejeli sklep o prenehanju delovnega razmerja v eni in o sklenitvi delovnega razmerja v drugi temeljni organizaciji, ali v delovni skupnosti delovne organizacije. Z dvostopenjskim odločanjem je treba zamenjati tiste normativne rešitve, po katerih so predvidene štiri, ali celo pet stopenj odločanja o delovnih razmerjih, samo za najhujše spore (sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, denarni spori zaradi večje vrednosti) pa predvideti tristopenjsko odločanje. V zakonu o združenem delu ter v zakonih republik in avtonomnih pokrajin o delovnih razmerijih je treba spremeniti rešitve tako, da bosta delovno razmerje in delovno mesto zagotovljena samo tistim delavcem, ki redno in kakovostno izpolnjujejo delovne obveZM svojim delom pa pripomb iff družbeno in ekonomsko sn1 s(f' mu izkoriščanju družben'n^ štev. Ustvariti je treba širso iy, podlago za to, da se bodo'®'[j organizacije v postopku, v^ se demokratično ugotaVI gi presojajo dejstva, hitreje tistih delavcev, ki grobo ( delovno disciplino, uspe® izpolnjujejo delovnih obV6Jj ali s svojim delom ne prip0,^] smotrnemu izkoriščanju j, nih sredstev. Hkrati je tr® re|f blikovati mehanizem, ki b' r čeval manipulacije, zlo(a,„lJ pooblastil in šikaniranje delf Sklep o prenehanju dejo ,1 razmerja bi moral sprejeti0 mI svet na predlog disciplinsK^f sije, pod pogojem, da ta P0, prej obravnavajo v sindiKa"^ nizaciji, delavski svet pa)®" da zavzame stališče do > . j, večjo vlogo samoupravni u kontroli. re§m Sporna razmerja je treba' ,j' predvsem v pristojnih org^prf oupravnih organizacij in ijef ti, pri tem uveljavljati men ^ začrtan v zakonu o zdruze® .»f $ 3h načel mora sodeiova'1- rgi Pri odločanju osklenitvun^ hanju delovnega razr^jSci|>i; razporejanju delavcev, d^ii skem postopku in drugih povezanih z delovnimi raj s samoupravno in P0^ .-nST '' javnostjo v temeljnih or9a ^ ^ skem postopku in drugih^fjijj lij politi6^ P( jah, mora nujno sodelovat v' ganizacija ZSMJ. S san]0UKat# iti mi splošnimi akti je treba 1 < neje opredeliti, za katere za tč(|i organi upravljanja dolžni z mnenje osnovne organizacij PAVI lEgaN Letošnji dan Iskre - dan borca Priprave so se že začele ■ . -j+inl V prostorih Gorenjskega sejma v Kranju je bi la 11. februarja prvaseja odbora za proslavo dneva Iskre. Sejo je odprl predsednik odbora Janez Kern, ki je podal temeljne zadolžitve odbora, nakar je predsednik operativnega organizacijskega odbora Nace Pavlin poročal o dosedanjih aktivnostih odbora ter o odprtih vprašanjih, s katerimi se je odbor srečeval. Po razpravi je odbor zavzel nekaj stališč, med katerimi navedimo najpomembnejša. Tako so datum proslave dneva Iskre in dneva borca določili za soboto 28. junija s pričetkom ob 10. Dogovorili so se nadalje, da bo prireditev potekala na Gorenjskem sejmu v Kranju. Predloge za znak prireditve in geslo naj pripravi Marketing, pri čemer mora biti posebej poudarjena štiridesetletnica Iskre in znak občine Kranj (nagelj), geslopamo- ra izhajati iz štirideset preteklih let za prihodnost. Odbor je tudi ugotovil, da je prireditelj proslave (vse tri Iskrine DO v Kranju) že organiziral vse potrebne operativne komisije, ki naj bi do prihodnje seje odbora pripravila programe svojega dela na posameznih področjih (finance, program, protokol, promet, prostor, paket, prehrana, ozvočenje in dr.). vino, ali sok, kozarec, bedž in-< tični prospekt Kranja. Cenah j, Dogovorili so se tudi, naj bi bila vsebina letošnjega paketa standardna: skodela, golaž, kruh, žlica, za udeleženca naj bi znasaaKpOsl' dinarjev, pri čemer naj bivS .^fj# meznik prispeval . aCija ‘ njegova delovna orgamz preostalih 600 dinarjev. Glede udeležbe je odb°' |e;i» ^ da se bo proslave v Kranju u yi' od 18 do 20 tisoč udeležene J / h mora sindikat SOZD 's* opozoriti še na pravočasn ^(>rl vacijo povezav, oz. prihou po posameznih DO. „„orj|i Ob koncu so se dogo^^et glede programa prireditve ^ji naj bi potekala po izkušal Ugii: že imamo s prireditve v No ^jf zato je potrebno d°,P^gijl S prve seje odbora za proslavo dneva Iskre in dneva borca v letu 1986. seje odbora pripraviti programa letošnje prosle Iskre in borca v Kranju. ^Pščina Sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije Sindikat mora zagovarjati ^litiko visokih osebnih dohodkov ‘.‘V sir ližiraH' ne moremo pristajati na tezo, da je treba vse izgube socia- Postajj!111' na tezo, da se vsi delavci v teh kolektivih, ki poslujejo z izgubo, tlelovn *° na cesto. Vendar pa moramo vztrajati na tem, da ukinjamo taka drugi( *flieraj 310 Pa tudi širša družbena skupnost ne. V sindikatih se moramo UstvgJ v.P^ašati, zakaj hodimo sploh na delo? Nadelo ne hodimo zato, da bi *ato da u-3ul)e in zaracli tega postajali socialni problemi, niti ne hodimo IVlL bi 'meli nizke osebne dohodke, ti cjri| ranio zagovarjati politiko visokih osebnih dohodkov, karpapome-*6^a doh06 Pp^dano, da proizvajamo take dobrine, s katerimi bomo do tin Ci,^05 SOZD Iskra LanskoletnZ' Predstavil jim li 6naše sZf pos|ovne rezul-J6 'er op02 av iene organiza-a iskre na k na Prizadeva-' da b' obdržala se- danjo tehnološko rast in zmanjšala razlike z razvitim svetom. Osrednja prispevka sta imela na skupščini dosedanji predsednik tega sindikata Ivan Kramer in predsednik RS ZSS Marjan Orožen. Ivan Kramerje v uvodu spregovoril o delovanju sindikata kovinarjev v minulem mandatnem obdobju. Opozoril je na številne probleme, s katerimi se je srečevala ta panoga in med drugim poudaril da smo v takšnem položaju, je problem v tem, ker nimamo dobrih proizvodnih — perspektivnih programov in trdim, da je to večji problem, kot pa sredstva, ki so potrebna za realizacio teh programov. Problemvidimtudi v težavah kadrovske zasedbe, saj imamo po statističnih podatkih v Sloveniji 23.000 doktorjev znanosti, od tega jih pav gospodarstvu združuje delo in sredstva komaj 3.000.« Velika cokla večje poslovne učinkovitosti gospodarjenja je po njegovih besedah stalno spreminjanje ekonomskega sistema, pri čemer obstaja nevarnost, da se bodo z novimi ukrepi devizne politike razrahljale reprodukcijske povezave in poslovne vezi, ki j ih je na podlagi deviznega združevanja stkalo gospodarstvo v minulih letih. Obširno je spregovoril tudi o iskanju gospodarnejših oblik samoupravne organiziranosti. V zvezi s tem je dejal tole: »Ob ceni, da pred leti pri ustanavljanju TOZD po zakonu o združenem delu nismo naredili večjih strateških napak, so nam sedanje aktivnosti, da bi vrsto TOZD kratkomalo ukinili in z enovitimi DO razrešili vse težave, lahko v razmislek, da morda v današnjem trenutku delamo velike napake. Imeli smo primere, da bom konkreten, da so v Iskrini Tele-matiki, ki ima 4.500zaposlenih delavcev, razmišljali o ukinitvi TOZD in hoteli ustanoviti enovito DO; podobnih primerov pa je bilo tudi recimo v Železarni Jesenice, za katero je GZS naročila pri Zavodu za organizacijo poslovanja, naj izdela za več sistemov elaborate učinkovitejše samoupravne organiziranosti.« Kot že rečeno, je na skupščini govoril tudi predsednik slovenskih sindikatov. Ostro je obsodil vse tiste, ki tendenciozno kažejo na lansko realno rast slovenskih osebnih dohodkov Ob tem je dejal, da družbene nestabilnosti ne povzročajo delavci v uspešnih kolektivih, temveč tisti, ki vidijo izhod iz krize v povečanem administriranju, centralizaciji in nenehnem spreminjanju zakonodaje, posebej devizne. Po njegovih besedah bo sindikat ostro udaril po takšni praksi, ki dopušča, da morajo delavci iz uspešnih kolektivov moledovati, če si lahko izplačajo osebne dohodke po veljavnih samoupravnih aktih. Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo tega panožnega sindikata. Novi predsednik je Albert Vodovnik, sekretar pa je še naprej Dušan Rovanšek. LADO DROBEŽ stran 5 k Iskra Telematika Slobodan Bodnaruk: »Sistem Iskra 2000 ki ga je potrebno ir IG ' J ' 'L ■ v » n a (9 ri r # f O Sistemu Iskra 2000 in njegovih ustvarjalcih smo v našem glasilu že precej napisali pa vendar ta tema še ni izčrpana in bržkone še dolgo ne bo. Pred leti se je v Telematiki namreč prav s tem projektom pričel širok in resnično ustvarjalen proces, ki mu kar ni videti konca. Iz skromnih začetkov in skoraj ilegalne dejavnosti peščice navdušencev je nastal izviren telekomunikacijski sistem, ki se danes uveljavlja na domačem in tujem tržišču. Prva afirmacija je sevedaše dvignila ustvarjalni polet naših strokovnjakov in to je zagotovilo za nadaljnji uspešen razvoj zdaj že druge generacije Sistema Iskra 2000. V zadnjih mesecih leta 1985 je Telematika dobavila precejšnje število central tega sistema: postavila je veliko centralo za ZSNZ v Beogradu, mreži central v Vojvodini in Črni Gori, dobaviti pa mora še centrale Kosovu. O teh delovnih dosežkih nam jev imenu skupine, ki je realizirala programsko opremo naštetih central, spregovoril Slobodan Bodnaruk, dipl. inž. elektrotehnike. V Iskri se je zaposlil pred desetimi leti in si nabral ogromno izkušenj pri osvajanju, razvoju in vključevanju prve in druge generacije central licenčnega sistema Metaconta. Pridobljena znanja in izkušnje zdaj skupaj s sodelavci, kot so Brane Fartek, Jože Kejžar, Hinko Ule in drugi, uspešno uveljavlja pri razvoju programske opreme za Sistem Iskra 2000 v TOZD Raziskave in razvoj. »Sistem Iskra2000jezačel nastajati s centralo Si-2000/020, ki smo jo leta 1982 postavili v naši delovni organizaciji,« pripoveduje Slobodan Bodnaruk. »Z njo je bilo po vključitvi precej težav, saj je bila v marsikaterem smislu nedorečena, zadnje faze razvoja so bile zanemarjene. Pravzaprav smo jo postavili eksperimentalno, da na lastni koži odkrijemo in odpravimo njene slabosti. Potem smo začeli razvijati novo centralo z oznako SI-2000/121 za kupca iz Sovjetske zveze, ki je bila prvič izdelana v seriji. Dodali smo nove funkcije, nov modul —in centrala je postala omrežna. Pri tem projektu sejenazačetku precej zatikalo, saj je manjkalo pravega občutka in interesa. Pogodbeni roki so bili nekajkrat preloženi in šele, ko smo se vsi skupaj znašli naskraj-ni časovni meji, je dogajanje postalo bolj živahno. Zelo hitro smo razvili osnovno materialno opremo, na koncu pa rešili še probleme programske opreme. Zagnanost peščice navdušencev je torej premagala ovire in končno je _bila vključena prva centrala v Moskvi. Šele tu so jo prvič videli naši prodajalci. Ugotovili so, da deluje in, da obstajajo dobre možnosti prodaje. Zanimanje za novi izdelek je torej skokovito naraslo, šele s tem pa se je prižgala »zelena luč« za nadaljnji razvoj ob večji podpori ostalih udeležencev v razvojnem in poslovnem procesu. Vendar moram dosedanje obdobje kljub temu imenovati pionirsko obdobje Sistema Iskra2000, saj ga še danes drži pokonci predvsem entuziazem in ljubiteljska zagnanost razvijalcev — še vedno pri tem projektu ni pravega industrijskega pristopa. Nekatere novejše teorije sicer navajajo, da teleinformacijski izdelki (telekomunikacije, računalniki itd.) najbolje nastajajo prav v takem, improviziranem okolju, od vodstva pa je potem odvisno, kako ideje, energijo in znanje usmeri v realizacijo izdelka, ki je na koncu zanimiv za tržišče. Ustvarjalna zagnanost ima svoje dobre inslabestrani: lahkoje gonilno kolo, vendar se lahko razvije j tudi v nekakšen tehnični larpurlar-tizem (»umetnost zaradi umetnosti«, oz. »ustvarjanost zaradi ustvarjalnosti — op. p.). Zato je vrenje idej potrebno enkrat zajeziti in jih usmeriti v realizacijo izdelka, ki bo na koncu oprijemljiv in ga bo možno prodajati. Vodstvo TOZD ZTS, s katerim sodeluje naša skupina, zna uresničiti take realistične posege, poskrbeti za ustrezno vzdušje in delovne pogoje ter se projekta lotiti po industrijskih načelih, kolikor je to v danih razmerah mogoče. Tako smo spomladi 1985 v zelo neugodnih okoliščinah začeli uresničevati projekt central Sistema Iskra 2000 za domače tržišče (za SNZ). Zaradi poslovne krize smo imeli takrat v Telematiki prav največji odliv strokovnih kadrov, zato je bila projektna skupina kadrovsko zelo šibka. Na sistemu smo delali praktično neprekinjeno, tudi med kolektivnim dopustom. V začetku septembra nam je uspelo pripraviti programski paket, oz. sistem in začela se je proizvodnja šestnajstih central različnih konfiguracij. Dotlej smo razvijali in izdelovali le posamezne centrale, oz. serije enakih central, zdaj pa je bilo prvič potrebno izdelati mrežo različnih central (ki drugazdrugokomunici-rajo itd.), oz. telekomunikacijski sistem v pravem pomenu besede. To je bil za vse nas, tudi za delavce iz proizvodnje, kontrole in montaže resnično velik zalogaj. Vendar smo uspeli. Ustvarjalne dosežke smo predstavili na Sejmu elektronike v Ljubljani in bili so izredno ugodno ocenjeni, kar je pomenilo pomembno potrditev in spodbudo našemu delu. Po končanem sejmu se je začela prava dirka: razvoj sistema je bilo potrebno čimprej zaključiti, mu dati končno obliko. Pri tem je bilo največ dela prav na področju programske opreme. Opraviti gaje morala peščica sodelavcev — Nika Krajnik, Tatjana Dragič, Dušan Bobič, Rastislav Sever, Bernarda Šenk, Robert Rimahazi, Majda Puhar, Miran Vodnik in jaz -, saj je bila razvojna skupina prav takrat močno zmanjšana zaradi potreb drugje. Treba se je bilo zelo hitro obrniti, delati popoldne, ob sobotah in nedeljah, neprekinjeno. Tako je bila v mesecu oktobru realizirana prva skupina central za Vojvodino, teden pozneje pa še za Črno Goro. V decembru je bila postavljena velika centrala za ZSNZ v Beogradu. Z velikim požrtvo-vanjem je bil torej v Telematiki v desetih mesecih razvit, izdelan in vključen nov telekomunikacijski sistem, k temu uspehu pa je po svojih najboljših močeh prispevala tudi naša skupina za razvoj programske opreme. V zvezi z omenjeno požrtvovalnostjo bi povedal tole: vsi imamo enake probleme z nagrajevanjem, veliko se pogovarjamo o njegovi stimulativnosti in nestimulativnosti. Ugotavljamo, da se te stvari v Telematiki prepočasi urejajo. Pri tem pa velja omeniti našo izkušnjo, ki v bistvu ni nova: ljudi je možno motivirati tudi drugače, ne le z denarjem. Pri nas je na primer pomembno motivacijo pomenil osebni zgled, strokovna avtoriteta. Pri tem ne mislim na hierarhično avtoriteto, saj je znano, da na to pri nas ne damo kaj dosti. Znamo pa ceniti strokovnost, pomočvodjepri odpravljanju različnih problemov, pri zagotavljanju pogojev za učinkovito delo, itd. V našem primeru je bila opisana motivacija nedvomno odločilna. Sistem Iskra 2000 se je torej potrdil na trgu. Ker je plod našega lastnega razvoja, zanj ne veljajo podobne omejitve, kot pri licenčnih sistemih. Možno gaje prodajati po vsem svetu, na Vzhod in Zahod, na Sever in Jug in to v obliki končnih izdelkov, polizdelkov ter prenosa tehnologije in znanja. Zato zdaj ne smemo popustiti, ne smemo zaspati na prvih lovorikah. V resnici smo šele na začetku. Animirati moramo kadrevokviru Iskre, zaposliti zaposlene in opremo, ki jo že imamo in razvijati sistem naprej. Ugotavljam, da nam za take po- dn uk Slobodan Bodnaruk vige primanjkuje zna - or amo tehničnega, sem organizacijs erskega znanja. Z ; potrebno lotiti st. 7|J, avim vodstvo TOZD ^ zg5^ stvari — predvsem , P° / j« direktorja Georga WirthaV Dolje obvladuje. Zna yrazlic. širok krog sodelavcev « K' delov poslovnega s iste' v|0go -ajo odigrati vsak sv0j,oS in^ 1; 0 »iil PO' Pie vai las ski ioi t Srf "ja 5 VZr [e< "ii teli tile tip 1 se. "e »Z. Po T0 Sar teh \ "el "iz ki Ser S kje Pel »ie ra St. X Iskra Kondenzatorji - 5 : ' hi m rebe ■e i M m Sa leff reor9aniziranja temeljnih organizacij, ki vključuje tudi ukinjanje, je za-^injenjh TOZD re*3u*3li*niZaciiP i °91’ ki i'h delovne I To2D Dr' ,rekai° ob ukinja-t»^0|°ški^n vladuie potreba po >ti, $ a or9anizacijski eno-wanišanja rJ-P3. .tudi možnost t10 komnneZI,skih stroškov in S>aPovl6:ost kolektiva. te Vseh deUd ni tako- Vsekakor okujejo sVnih organizacijah d"anja!J°sProblemom »razt-H "kinjani na potrebo n> dit 02D' Nikakor ne ' da je ukinjanje :SS:im""Stpv"==rga'- Pot0 0 ZdruL6 ne.ukvarjajozmi-s6*rebe p0 Vaniu in ne čutijo bkaiskr k'unjaniu TOZD, je fci !0varna š ’ ker dejansko de-Pei le°anovn V?dno P° načelu, n, dVn6 o^1^.11!skupni rezultat 4!T°ZD KPaciie in p°sa- adko 2ai ' keriesemiškalsk-d uspešnega delo- vanja in organiziranja temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji, si podrobneje oglejmo njeno delovanje. Do leta 1977 so Kondenzatorji delovali kot enovita delovna organizacija, po tem letu pa so se odločili za razširitev in organizacijo v TOZD. Formirali so tri, toda ne na temelju tehnološke povezanosti pač pa na temelju zaokroženega proizvodnega programa, ki so ga razdelili natri programe: program elektronskih kondenzatorjev, program energetskih kondenzatorjev in program mehanskih delov in naprav, ki je TOZD skupnega pomena, ker izdeluje izdelke za potrebe obeh drugih TOZD in specifične polizdelke, ki zahtevajo za svojo proizvodnjo posebno opremo in bi bilo neekonomično, če bi jo drobili po posameznih TOZD. »To je tudi osnovni razlog, da ne vidimo potrebe po ukinjanju TOZD, ker deluje tovarna tako, da je osnovni cilj skupni rezultat delovne organizacije in posameznih TOZD,« nam je razložil Anton Horvat, član KPO za splošno kadrovsko področje in vodja splošno kadrovskega sektorja v semiški Iskri. Osnovne funkcije, ki so pomembne za realizacijo proizvodnje, oz. za neposredni servis proizvodnje, kot so funkcija planiranja proizvodnje, funkcija vzdrževanja in tehnološka funkcija, so se obdržale v TOZD. Vse ostale funkcije, kot so finančna, komercialna, splošnokadrovska in razvojnotehnična so bile združene na ravni delovne organizacije v strokovnih službah. Spodbude in mnenja s posameznih področij, npr. za razvoj, financiranje, prihajajo tudi iz TOZD, usklajujejo pa jih na ravni delovne organizacije, kjer tudi opredeljujejo naloge s ciljem, da bi dosegli čim večji učinek delovne organizacije. S tem pa ne zanemarjajo samega poslovanja posamezne TOZD, saj stalno skr- bijo, da so vse TOZD zastopane v enakem razmerju, odvisno od-programa, ki ga imajo v razmerju prodaje. Dohodkovno je povezana sa-moTOZD mehanski deli z ostalima TOZD in TOZD elementi za odpravo radiofrekfenčnih motenj, ki je bila ustanovljena naknadno, z delitvijo programa energetskih kondenzatorjev in programa elementi za odpravo motenj. Ti dve TOZD nimata dohodkovno nič skupnega, oz. nista tehnološko vezani po fazah. Enako je z ostalimi TOZD in dohodkovna povezava jelevtem, da TOZD formira stroške proizvodnje na osnovi direktnih in indirektnih stroškov. Ostanek dohodka pa poračunajo naknadno ob vsakem trimesečju v razmerju vloženega dela v polizdelkih, oz. v opremi in pa v finalnem delu. »Dokler so imele TOZD devizne in dinarske žiro' račune, so sicer obračune vodili po posameznih TOZD, ni pa bilo nikoli vprašanje prenosa teh sredstev, če je bilo stanje posamezne TOZD na žiro računu negativno, so le-to po dogovoru z vodstvom TOZD pokrivali z žiro računa druge TOZD in obratno. To je bilo v glavnem pri investicijah za opremo, ker vse TOZD niso enako konstantno sodelovale v investicijah, pač pa jeto potekalo po dogovorjenem vrstnem redu. Tudi zdaj mislimo, daje osnovna naloga TOZD proizvodnja s poudarkom na kvaliteti, stroških in konkurenčnosti in čimboljšem izkoriščanju delovnegačasa. Ostale naloge pa naj bi opravljale strokovne službe, ki pa morajo biti dohodkovno bolj vezane na poslovanje temeljnih organizacij,« je ob koncu najinega razgovora dodal Anton Horvat, Res je, da organizacija združenega dela ni statičen ampak dinamičen proces. Stalno se mora prilagajati spremembam znot- Anton Horvat: Osnovna naloga TOZD je proizvodnja s poudarkom na kvaliteti raj in še bolj zunaj organizacije. Današnji gospodarski položaj nedvomno zahteva dinamiko in spremembe, toda upajmo, da proces »raztozdiranja«, ki je zdaj v polnem razcvetu, ni posledica naše zaletavosti. Tudi pred desetletjem smo z veliko vnemo drveli v proces»tozdiranja«, ustanavljali TOZD, ki so bile neustrezno organizirane in niso izpolnjevale pogojev za ustanovitev, s tem paje prišlo do odtujenih centrov odločanja, zamegljene odgovornosti in končno do slabih gospodarskih rezultatov. Spremembe in reorganizacije so danes vsekakor potrebne, toda ali je ukinjanje temeljnih organizacij res povsod edini izhod iz težav? V. Z. ruar1986 stran 7 Iskra Široka potrošnja TOZD TV, Pržan — Računalniški klub je začel z delom. Pričeli so se tečaji, na katerih se zberejo v skupinah po deset kandidati, ki so se odločili, da prekinejo z računalniško nepismenostjo. Delo jim gre dobro od rok, saj so se organizatorji, ki jim je priskočil na pomoč celotni kolektiv Tovarne TV sprejemnikov z opremo in prostorom, dobro pripravili. Vsak tečajnik dela za svojim mikroračunalnikom Sinclair ZX Spectrum tako, da delo lahko dobro napreduje. Na Pržanu se zavedajo, da računalniško opismenjevanje predstavlja pomemben temelj napredka, še zlasti v tovarni, ki ima trdne načrte za prihodnost. Tečaji, ki so se začeli pred nedavnim, bodo potekali v treh etapah; tečajniki, ki se bodo »prebili« do konca vseh treh stopenj, bodo že dodobra obvladali računalniški jezik BASIC in ni odveč pričakovanje, da bodo na različnih mestih v delovnem procesu svoje TOZD lahko pripomogli k izboljšanju delovnih postopkov. (SF) TOZD TV, Pržan — V petek, 14. februarja, so se na občnem zboru zbrali člani Industrijskega gasilskega društva Tovarne TV sprejemnikov. Društvo prav v letošnjem letu slavi 10. obletnico obstoja in uspešnega delovanja, zato so ob tej priložnosti podelili priznanja članom, ki so največ prispevali k uspešnemu delu. Jože Železnik. Vsi nagrajenci sodelujejo v delu IGD svojega ves čas obstoja. Priznanja so prejeli: Anton Beravs, Vinko Grčar, Meri Kalan, Roman Kavšek, Frenk Ivanuša, Dušan Lebša, Matija Škafar, Ivo Štembergar in Fotografija, ki smo jo posneli po zaključku ene izmed vaj^P^ pjil^ Pržanu zaradi P so se pržanski gasilci v desetletju obstoja solidno optern^. [)0yl učinkovitosti pa najbolje govori podatek, da na zadnjem desetletju škode ni bilo! (SF) iP' Iskra Invest servis Terotehnika tudi pri nas 'ožjfe' t^^odnje Iskre že precej let zavira po eni plati preskromna investicijska na-sprem 3 ?e*avnost’ P° drugi pa nezmožnost naglega prilagajanja proizvodnje glede na tkiVu j £iene tržne razmere. Oboje se vleče kot odprta rana na sicer zdravem Iskrinem n “istveno premalo pomagajo vsakoletni kirurški posegi. Vzrok pa ne tiči v strokov-Pa v ~~ 2 njimi smo napolnili marsikateri znanstveno raziskovalni inštitut v tujini — pač Morcig^an'zaciiskem neskladju, ki praktično onemogoča racionalno preinvestiranje. i®res! da so marsikatere zgrešene investicije v drugih podjetjih zbegale nekatere, Vrui r Poslovni riziko obstaja že stoletja in tudi še bo, dokler se bo ta ljubi poslovni svet To!8 marketinških oseh. Ijavij a Poslovni riziko se da zmanjšati na najmanjšo mero. Zato so v svetu že uve-tn^u.n® 'n priznane znanstvene metode, ki znižujejo rizični faktor in hkrati mimogrede ferotehr-- Posl°vne stroške proizvodnje. Ena izmed teh znanstvenih metod je nika. l^rriernA °s,novni podatek so-, ^ika n^18 0 znane tujke: tero-vZoru vp^J0 pri r razmLprei i®rano malo 'viu vpij0.pri nas Po ameriškem uPbgjig ^at J men ujemo teroteh-^stvu samendar je tehnologija v ?okZnanost°nPtr0iizvodn' postopek, finika ‘otehniki, ne pa sama ^Ifojih ' arotehnika je znanost o ^hov6Q^p.ravah> Postrojih, od Irazširipnl ,stva d0 smrti. Še več, hačr,ovanhm,smislu nastopa že pri Soq s tV0varne nasploh. Te-i6ri6 bo -l^totohničnim znanjem S kjer^o 0011 za Predelavo rude ^Odarn, ?lzn,ena vsebnost nego-a°hskem lkr°mova ruda v make-Stot)|emi nio^l,u*' ^ele z rešenimi lStehnivd6surovin se začrtuje proiz "0V! 9lavi tehnološka ?ICn° izln^>dn,e' Pri tem mora lo-Vs? zastarele tehno- di so še tako vabljive za- radi nakupa. Hkrati mora izločiti tudi vse postopke, ki onesnažujejo okolje, ali pa prepustiti skozi terotehnično sito le tiste z ustreznimi filtrirnimi napravami. Teroteh-nika vidi že takoj v začetku organsko povezavo različnih strojev in skupin strojev, npr. v lakirnici, sušilnici, kotlovnici, avtomatičnem transportu itd. in za vsak stroj, ali skupinp strojev poznejše servisne posege, rezervne dele in vse drugo, kar lahko vpliva na življenjsko dobo strojev in njihovo kakovost. Strokovnjaki se zato odločajo za nakup strojev le pri proizvodnjah, ki ustrezajo določilom tero-tehnike in šele po tem aktivirajo finančno, bančno, nabavno in druge službe. Brez upoštevanja načel teroteh-nike razmišlja projektant večinoma le o funkciji stroja, manj pa o njegovem vzdrževanju. Ih prav tod se skrivajo velike materialne rezer-, ve (praktični primer: avtomobilski strokovnjak ne bo kupil motornega vozila, če je potrebno za menjavo sklopke odmontirati celotni motor). S pravšnjo izbiro strojev, naprav itd. bo ob minimalnem vzdrževanju manj obratovalnih stroškov, s tem pa bo logična večja učinkovitost delovne enote. Sedanji nabavni komercialisti pri nas in drugje delajo povsod podobne napake, krivo pa ni njihovo neznanje, marveč omejeno gledanje na to zelo resno problematiko. S terotehniko niso možne napačne kapitalne naložbe, torej novi Obrovci, razen seveda v znanih primerih političnih odločitev, brez prevzema odgovornosti. Terotehnika zahteva seveda računalniško obdelavo podatkov, sprotni razvid rezultatov in tudi računalniško preventivno vzdrževanje strojev. Ves potek je torej poenostavljen, servisni stroški zbiti na najmanjšo mero. Preventivno vzdrževanje tudi v pravem času signalizira potrebo po obnovi, modernizaciji strojev in naprav; prehod od elektromehanskega sistema na elektronski itd. Z zamenjavo dela, ali celotne opreme odmika dokončno zamenjavo strojev, toda še po tem navidezno fizičnem koncu so možne variante za odprodajo strojev manj zahtevnim proizvodnjam. Seveda uporaba terotehnike terja v osnovi timsko delo. Brez timskega dela sistem ni mogoč in je že na samem začetku obsojen na neuspeh. Absolutna strokovna odgovornost brez kakršnih koli privilegijev posameznikov pri odločanju je imperativ! Invest servis se zaveda pomembnosti terotehnike in jo že na več koncih s pridom uveljavlja. Žal so to le posamezni segmenti, npr. preventivno vzdrževanje. Pravi razmah pa bo možen šele, ko bodo vse organizacije Iskre prešle na nov znanstveni sistem terotehnike pri vseh investicijskih delih, tudi manjših, kot so samo delne obnove, ali modernizacije proizvodnje. Marjan Kralj Iskra Elektrozveze Naprave FM 7200/132 Sremsko Mitrovico h za Beograd ij^ebe prj om smo izdelali naše naprave FM 7200/132 za nar ^hton ^ remslno>5if‘ ožaja na tem področju, z 0ci v SOZD dogovorili za en usmerjenost in okvirne^ na osnovi katerih pa 51 n V izdelala svojo metodoieyterf zastavljene akcije pa P veliko prepočasi, g|avryazir98j- na osnovi katerih pa 51P jjo.': izdelala svojo metodoiou^Kf zastavljene akcije pa P 0vi(a ■ veliko prepočasi, g|avrTaZtr!J^ vedno organizacijska g# Iskre, ki vključuje razne',i(# miselnosti, pripravljeno gjiv; mljenosti njenih P°,salT|ik05i jektov. Tubo treba še.^for(iif( če hočemo, da bo ju sistem zaživel v praksi " L Gradivo za sindikalne delavce___________ i lefna volilno-programska seja KOS SOZD Iskra V delegatskem sistemu zagotoviti tudi glas Iskre ' v sredo, 12. februarja je bita v Iskrinem odpri sejo in pozdravil navzoče, med njimi tudi Poslovnem centru letna volilno-programska predsednika republiškega odbora sindikata ®eia Koordinacijskega odbora sindikata SOZD delavcev kovinske in elektroindustrije Ivana | 'skra. Poročilo o delovanju sindikata v Kramerja, so delegati , izvolili organe Poteklem mandatnem obdobju je podal konference. w precjsednik KOS Avguštin Ciuha. Potem ko je Poročilo o delu KOS *a obdobje maj 1984 - december 1985 ^kŽn0stsindikata v celotni sestavljeni organizaciji je potekala v preteklem mandatnem obdobju u lnP°d pogojjt katere je narekoval zaostren gospodarski položaj. V Iskrismoseprvičsrečali siag'"l?' iz9ubami, ki jih nismo bili v stanju solidarnostno pokriti v sami SOZD. Nadaljuje se trend %naDClie izvoza in izrazitih omejitev razpolaganja z devizami, kar pomeni predvsem izjemno kri-%m7°ia/ pri uvozu opreme za reprodukcijo, razvoj, testiranje in posledično potiska celoten HaJkre v še večji zaostanek za svetom. ne padan/e OD nas je, poleg pomembnih izgub in zastojev dela, pripeljejo v položaj, da plenih ni več povsem prepričanih v svojo dolgoročno in socialno varnost. Zato smo se v ''iikih 0t>iu srečevali z večkratnimi prekinitvami dela, katerih povod so bili sicer običajni problemi Mpe/,°^e<)n,h dohodkov, a glavni vzroki gotovo v motnjah notranjih samoupravnih odnosov, ki so Pos/olf ' do Pomislekov o dolgoročni socialni varnosti in sprožili nezaupanje delavcev, tako v V strukturo, kot tudi v organizirane subjektivne sile v družbenopolitičnih organizacijah. op, a**'" pregledu izpolnjevanja programskih smernic, bi v prvem delu poročila poskušal ^bju koliko Sfno bili v SOZD Iskra uspešni pri realizaciji naših nalog v preteklem mandatnem , prvo So smimern^no nalogo, za Sc/on° se v_ sindikatu SOZD ^ to £ VOr,,, že pred štirimi leti „ iSkr=roces reorganizacije >90 * 9otovo ne izvajamo iSumnnt116™ programu. Gre j^evno ° fa zel° pomembno in h 0,t0vneof °5,°' ki ,eria obilico „!p0, 5.. .°, organiziranosti DO rS nabila V lan?0’ da večina teh ?Preieta kot osnova za °r tUr]TnSkr,e Procese v SOZD, Š orgji0 P®- Zato smo v letu š/rše posvefo-SeHosnSU’ na katerem smo S0Piti v ,Ve’po katerih bi morali l,Sve,ovam 'mo- da po tem rik°vnih n nismo naredili dovolj 0rSt>nba?:apOr°v. da bipn Zac'la v okviru rr ocese celotne SOZD opravljali usklajeno. Tako smo na ravni SOZD do danes sprejeli samo obliko integriranega vodenja, ki pa do sedaj še ni ustrezno zaživela. Procesi organiziranja v posameznih DO nam še nadalje tečejo dokaj neusklajeno, tako smo priča ustanavljanju novih DO, ki se porajajo bolj, ali manj (Horjul) iz nuje neustrezne trenutne organiziranost v posameznih sredinah, kakor iz skupno dogovorjenih procesov. Zato nas v letošnjem letu čaka na procesu reorganizacije veliko dela, ki smo ga tudi opredelili v programskih smernicah. Nedvomno bo naša prva naloga, da začnemo obvladovati globalne procese samoupravne organiziranosti v celotni SOZD Iskra na vseh ravneh organiziranosti. V tem okviru bomo morali predvsem posvetiti pozornost vsebini in obliki upravljanja skupnih dejavnosti v SOZD Iskri. Delovanje sindikata bo moralo biti usmerjeno predvsem v splošno mobilizacijo strokovnih moči v celotni Iskri, da poživimo delo na pripravi strokovnih podlag nove or- ganiziranosti, saj smo sedaj priče dejstvu, da večina odgovornih delavcev le pasivno spremlja procese in pričakuje rešitve. Eno izmed pomembnih področij, na katerem aktivnosti zaključujemo v tem obdobju, je tudi proces srednjeročnega in dolgoročnega planiranja razvoja SOZD Iskra. V teh gospodarskih razmerah so realni planski dokumenti še kako pomembni, da ne postanejo samo dokument, katerega ne bi znali realizirati, ali pagatudi nebi mogli uresničiti. Zato mora postati samoupravno planiranje sredstvo, s katerim bomo lahko ocenjevali poslovodne strokovne delavce v njihovi uspešnosti, za delavca pa cilj, katerega je potrebno doseči. V planu smo začrtali globalne strateške cilje na programih, katere bomo razvijali v prihodnje, nismo pa dovolj precizirali, katere bomo hitreje in v večji meri razvijali ter tudi, kaj in kdaj morajo ti programi vračati tistim, ki bodo v tem obdobju vanje vlagali. Takšna stališča in dogovore bomo morali v bodoče vgrajevati v vse programe, katere bomo skupno razvijali in izgrajevali ter v njih opredeliti tudi odgovornost za uspešno realizacijo ter učinke deliti v prispevkih. Nedvomno smo v tem obdobju zaostali v investiranju predvsem v nove tehnologije, še mnogo bolj pa se pritisk gospodarske krize kaže na področju investicij v družbeni standard. Zavedati se moramo, kaj visoko razviti družbi pomeni dober delavec, ki se lahko ves preda delu na delovnem mestu ter ga ne tarejo socialni problemi. Ob gospodarski krizi s katero se srečujemo v družbenem okolju, smo v SOZD najmanj napravili na področju uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Nismosešepoenotili okoli uvajanja enotnega informacijskega sistema, enotnih standardov in kriterijev za delo, kar je gotovo ena izmed osnov uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Pri uveljavljanju teh odnosov želimo običajno iti po najenostavnejši poti pa se nikoli ne vprašamo, ali je najracionalnejša, najcenejša in tudi družbeno najsprejemljivejša. Obravnave periodičnih in zaključnih načunov niso več kampanjske, ampak vedno bolj poglobljene. Delavci žele imeti kratke in jasne podatke o rezultatih gospodarjenja, zahtevajo od vodilnih odgovornost za dobro, ali slabo poslovanje pa tudi ukrepe, ki morajo biti učinkoviti. Seveda so ti pogovori mnogo bolj ostri in dolgi v tistih sredinah, ki poslujejo z motnjami tako samoupravnega, kot tudi ekonomskega značaja. Sindikat je v tem obdobju posvetil veliko svojega dela prav organizacijam, katere so poslovale z motnjami v samoupravljanju in imele negativne rezultate gospodarjenja. V letu 1984 so bile DO SOZD Iskra ene izmed največjih iz- ruar1986 stran 11 (Dalje na straneh 12, 13 in 14) gubašev v Sloveniji. 1/ teh sredinah so se pojavile tudi motnje pri samoupravnem odločanju, imeli smo prekinitve dela, (tudi več tihih). Na sejah KOS smo poglobljeno razpravljali o problematiki v DO Tele-matika in SIPO. Do njih smo zavzemali jasna in odkrita stališča ter podajali predloge. Zavedali smo se, da je uspešna sanacija DO Telema-tika vitalnega pomena za celotno SOZD, zato smo se tudi zavzeli in v celoti podprli, akcijo, da se v razreševanje vključi celotna sestavljena organizacija in to z vso močjo. Čeprav je KOS podprl vse ukrepe za sanacijo pa ne moremo biti zadovoljni z informiranjem delavcev celotne SOZD o uspešnem reševanju stanja v DO Telematika, saj informacij o poteku sanacije skoraj ni bilo zaznati v našem glasilu pa tudi informacije po drugih virih so bile dokaj skromne in skope. Enako smo spremljali in podpirali vse akcije za uspešno saniranje žarišč problemov v ŠIPO. KOS tudi redno spremlja izvajanje programov v obeh delovnih organizacijah. V' preteklem obdobju nismo izkoristili vseh možnosti za bolj poglobljeno sodelovanje s sorodnimi organizacijami združenega delatakovrepubliki, kottudivcelotni Jugoslaviji. Zaostren gospodarski položaj pa nas sili, da te odnose poglobimo in razširimo ter tako postanemo tudi učinkovitejši na mednarodnih trgih. Kos je spremljal zunanjetrgovinsko dejavnost SOZD, njeno uspešnost, organiziranost ter ekonomske učinke. Ugotavljamo, da moramo dejavnost bolj približati proizvodnim delovnim organizacijam, jim zagotoviti večji vpliv na gospodarjenje ter podružbiti kadrovsko politiko vzunanjetrgovinski dejavnosti, predvsem v smislu preprečevanja negativnih učinkov gospodarjenja. Ne moremo biti zadovoljni tudi z učinkovitim inoviranjem naših proizvodnih programov in proizvodov, saj ugotavljamo, da imamo vedno manj proizvodov, ki bi s svojim vloženim znanjem lahko konkurirali na mednarodnem trgu in prinašali ekonomske učinke. V preteklem obdobju smo v Iskri posvetili veliko pozornost tudi vsestranskemu izobraževanju delavcev SOZD. Vidi se napredek na izobraževanju za delo in iz dela, saj je naš Izobraževalni center že dosegel ugled uspešnega izobraževalca naših delavcev. Manj pa smo lahko zadovoljni z izobraževanjem na področju razvoja samoupravnih odnosov in za družbeno politično delo naših delavcev. V tem obdobju smo v SOZD zaključili s sprejemom sporazumov o skupnem urejanju področja delitve, vendar žal ugotavljamo, da pa pri uveljavljanju teh sporazumov nismo dosledni tako, da so v praksi po DO še vedno različni sporazumi, ki nam onemogočajo realno primerjavo delitvenih razmerij med posameznimi delovni mi organizacijami. Čeprav smo ena izmed redkih SOZD, kijmaskupneosnoveinmerita in nas včasih dajejo za vzgled drugim. S tem ne moremo biti zadovoljni. Dejstvopaje, dasmo na tem področju v zadnjih letih dosegli zelo malo glede na vložene napore, takostroke, kot družbenopolitičnih organizacij. V začetku mandatnega obdobja smo rednospremtjali gibanjeoseb-nih dohodkov v delovnih organizacijah ter jih med seboj primerjali, kar pa smo v zadnjem času opustili, saj zaradi velike inflacije in sledenju osebnih dohodkov le-tej, nimajo ti podatki nobene prave primerjalne vrednosti. Zdaj se sindikat vključuje bolj v razreševanje najbolj perečih problemov v posameznih delih SOZD, ki se pojavljajo zaradi problemov likvidnosti. Veliko večjo pozornost pa bomo morali posvetiti tudi akciji poenotenja nagrajevanja v celotnem sistemu in predvsem nagrajevanja ustvarjalnega dela, ker opažamo zaradi slabe diferenciacije OD velike probleme na zasedanju nekaterih del in nalog. Ocene o delovanju delegatskega sistema nas opozarjajo, da še vedno nismo dosegli ustrezne ravni njihovega delovanja. V Iskri opažamo, da so prisotni problemi v delovanju delegacij v večjih centrih, kjer imamo mešane konference delegacij iz več TOZD in. DO Iskre. V skladu z ustavno in zakonsko vlogo, na področju delovanja delegatskega sistema, smo v sindikatu opravili vrsto aktivnosti. Dogovorili smo se tudi, da organiziramo problemsko konferenco, na kateri naj bi obravnavali probleme v delovanju delegacij in dogovorili nad-aljne aktivnosti sindikata na tem področju, a je nismo uspeli organizirati. Osnova za problemsko konferenco naj bi bila poročila sindikalnih konferenc, ki pa jih nismo uspeli zbrati kljub večkratnim urgencam. Glede na pomen uspešnosti delovanja delegatskega sistema bomo morali v prihodnjem obdobju posvetiti temu vprašanju mnogo več pozornosti, predvsem na ravni konferenc sindikata DO. Veliko truda smo v preteklem obdobju vložili v razreševanje kadrovske problematike, vendar lahko ugotavljamo, da se vedno manj delavcev odloča za sprejemanje odgovornih funkcij, tako znotraj poslovodenja, kot tudi v samoupravnem in družbenopolitičnem delovanju. Vzrok temu pa je predvsem upadanje zaupanja v učinkovitost in uspešnost našega samoupravnega in političnega sistema. Poleg velike problematike pri evidentiranju za pomembne družbenopolitične funkcije pa nas mora še bolj skrbeti dejstvo, da v skoraj polovici proizvodnih delovnih organizacij nimamo stalno zasedenih najodgovornejših delovnih mest. Zato bomo morali v bodoče tej problematiki posvetiti mnogo več strokovne, kot tudi politične pozornosti. Če želimo učinkovito in uspešno izpeljati vse naloge, ki nas čakajo, tu ne smemo popuščati, ampak zahtevati akcijo in učinkovite posege v našo kadrovsko politiko ter s tem povečati zaupanje delavcev v naš družbeni sistem, odgovornim delavcem pa družbeni ugled in s tem tudi odgovornost za doslednejše izvajanje nalog. KOS je celotno obdobje intenzivno spremljal vsa gibanja na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Ugotavljamo, da se stanje kljub zaostrovanju gospodarskega položaja izboljšuje, vendar še vedno premalo naredimo na področju Gradivo za sindikalne ^ preventivnega ukrepanja, zato je na več sejah dajal pobude za preventivno delovanje sindikata skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami Predsedstvo sindikata SOZD je v tem obdobju obravnavalo ter dalo v sprejem smernice kako razreševati spore v delovnih sredinah na miren način in v skladu z ustavo in Zakonom o združenem delu. Za uspešno delo delegatskega sistema in razvoja samoupravnih odnosov tako znotraj TOZD, DO, SOZD ter celotnega družbenega okolja je potreben dober informacijski sistem v vseh segmentih dela in življenja. Tudi za preteklo obdobje lahko ugotavljamo, da tu še vedno zaostajamo ter, da bomo v SOZD ta sistem morali še dograditi pavendar lahko ugotovimo, dasmo v nekaterih segmentih le naredili kvalitetne in vsebinske premike. Tu mislim predvsem na glasilo Iskra, ki je postalo v novi obliki bolj brano. v rem oeiu moramo opozoriti na segment dobrega in učinkovitega 'informiranja znotraj SOZD, to so delovni obiski predstavnikov SOZD v posameznih TOZD in DO. Praksa je ta način že uveljavila ter dokazala, daje pomembna in potrebna aktivnost za uspešno koordinacijsko delo in poznavanje realnih problemov, s katerimi se srečujejo v posameznih delovnih okoljih. Poleg neposrednega informiranja, so obiski pomembni tudi zato, da se v konkretni sredini ob obisku celovito oceni delo. Posebno pozornost smo v tem obdobju v sindikatu posvetili rednemu oddihu delavcev. Zaradi vedno bolj zaostrenih pogojev gospodarjenja, padanja realnega osebnega dohodka delavca, se vedno manj delavcev odloča za letni oddih izven kraja bivanja. Ker se tudi turistično gospodarstvo ni opredelilo do razvoja delavskega turizma, je oddih (letni, zimski) delavcev in njihovih družin vedno bolj odvisen le od lastnih materijalnih možnosti, premalo pa je prisotna solidarnost in širša družbena skrb za zagotavljanje oddiha čim širšemu krogu zaposlenih. Po grobih ocenah v SOZD Iskra v tem trenutku razpolagamo s cca 1600 ležišči v svoji lasti (300 prikolic — cca 1200 ležišč in še 400 ležišč v drugih Objektih — garsonjere, bungalovi, domovi itd.), kar pomeni, da smo v konici sezone spsoboni zagotoviti letovanje okoli 10% družin zaposlenih. Nedvomno pa je ugotovitev, da je pretežna večina zmogljivosti zasedena samo v konicah (letne in zimske počitnice), ne pa v daljšem obdobju. Prizadevanja sindikata v naslednjem obdobju bi moralo iti v smeri, da bi v SOZD Iskrazagotovili organizirano letovanje približno 30% delavcev in njihovim družinam in to predvsem s podaljšanjem izrabe zmogljivosti, povezovanjem s turističnimi in sorodnimi organizacijami in vlaganjem v nove zmogljivosti. Pri tem bi morale 00 ZS preverjati uporabo meril in kriterijev za oblikovanje sredstev za vzdrževanje, obnovo in izgradnjo objektov delavskega turizma, za regresiranje oskrbnega dne in delitev sredstev za regresiranje za oddih delavcev. l/se 00 ZS v SOZD lsKraJ morale v pripravah p/ans*' kumentovza prihodnje sred^^ no obdobje zavzemati za °.J vanje takšnih planskih odl°c^ pomenijo tudi razvoj del^ turizma. ,j Objekti delavskega vse prepogosto neraciona^ riščeni, zato morajo OOSf’ > možnosti za večjo izk°ri^ej samih OZD, za izmenjavo* d'J OZD patudizapovezavosso /fl nosilci mladinskega tunZ^,j it' sindikata bi morale proucl ^ pozitivne učinke samoUp,a. J organiziranja in povezovanj obstoječe in delujoče P°c skupnosti delavskega turizij sameznih občinah, ali Pa 0 •" budo za ponovno organi' iziradr kšne, znotraj SOZD. -s— Prav tako bi se morale ® kata v SOZD zavzemati' ^ sredstva za regresiranje °°a rjif orabijo namensko, da se ^ / trezen del teh sredstev vzdrževanju, obnovi in ,z® objektov delavskega turizm ’ ^ Tudi v preteklem obdoM^t izvedli vse tradicionalne SP ^ manifestativne prireditve- ^ kre pomeni in mora še datle^ niti močan kohezijski fak p lavcev znotraj SOZD isllf pozive okolja, v katerem J njih mora zavzemati s a ati. razčiščevati ter tudi ukr smemo dopustiti, da bi pomembna odločitev za glf tako materialna, ekonoma ' nizacijska pa tudi P0'1 .. sj/# mimo osnovne organizacj^-fpi kata, ali drugih oblik orga d flll(likatšov n86 *e razvila razprava, v kateri so člani KOS opozorili, da je if‘ 6 Jemalo e°n°°drinjen na obrobje dogajanj v delovni organizaciji, da se / ”a ie ijj| ®n9ažiral pri sestavi kandidacijskih list za republiške organe in, ;f* ?otovovDrPremal0 Prisoten pri sestavi planskih dokumentov. Vzrok je 6 taaevedema*hnem družbenopolitičnem udejstvovanju sindikata, kajti ',nadalien° l?1 nosilec akcij, pač pa le njihov spremljevalec. LS|>ešnosti Van*u razprave so člani KOS postavili tudi nekaj vprašanj glede i^ntou m*1 bilance Iskre, novega deviznega zakona in planskih do-> Poudrii3 vPra®anja je odgovoril predsednik KPO SOZD Boris Lasič, h^0v°lini pda smo lahko z lanskoletno uspešnostjo Iskre le relativno h rPo Da K-,edVSem ie vrednost in rast proizvodnje zadovoljiva, ne ^a|Palo jn di zadovoljni s strukturo prodaje in investicijami. Še vedno ,«'leškODomeStiramo v °premo in projekte, za katere vsi vemo, da so st-y Sttl0 Lani je bilo tudi leto izgub, kijih v Iskri nismo bili vajeni, ^rativnj ls*vene težave akcijsko reševali, toda premalo smo bili Glede novega deviznega zakona je Boris Lasič poudaril, daje Iskra ena izmed največjih jugoslovanskiih izvoznic in, da bo tudi v prihodnje na zunanjem trgu delovala enotno. Pri tem pa še nimamo rešenega problema uvoza repromateriala in opreme in to nas bo v kriznem deviznem položaju gotovo obremenjevalo. »Dolgoročno nas iz tega položaja lahko reši samo večji izvoz in mislim, da imamo možnosti, da ga povečamo,« je svojo raz pravo zaključil Boris Lasič. Ko so člani sprejeli poročilo o delu, je predsed nik volilno-verifikacijske komisije Marjan Bračko podal predlog evidenti ranih članov za vodstvo KOS. Za predsednika KOS je bil predlagan Avguštin Ciuha, za podpredsednika pa Miloš Vodopivec, ki so ju prisotni tudi izvolili za naslednje mandatno obdobje. Po volitvah je predsednik KOS podal programske smernice za delovanje KOS v obdobju 1986 do 1987. Na seji je bilo podanih tudi nekaj dopolnitev programskih smernic, ki jih bo Predsedstvo predložilo na naslednji seji. Objavljamo predlog smernic za delovanje KOS. Predlog ^ogramska usmeritev kovanja KOS SOZD Iskra mandatno obdobje 1986-1987 smernice za delovanje KOS SOZD Iskra za obdobje 86—87 izhajajo iz pobud in lah vseh090Vorov vsamouPravnih °r9anih- sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizaci-Jaopfec, ravneh samoupravne organiziranosti v SOZD Iskra. Posebej v programskih smernicah k n9res 7semo aktivn°sti, ki izhajajo iz ustavne vloge sindikata in iz osnutka dokumentov za 11. uPoštevane pa so smernice za delovanje RO elektrokovinske industrije. Menimo, da 's*ičn6q Vnos*'i ki se nanašajo na obravnavo Kritične analiza delovanja političnega sistema socia-2ak°no“ samoupravljanja in dokumentov, ki bodo osnova za spremembe nekaterih temeljnih ^diskih s rebno opredeliti v posebnem programu. Prav tako se nam ne zdi potrebno v teh prog-*d diis|jmniernicah posebej opredeljevati nalog, ki bodo dogovorjene na kongresih ZS SRS in ZK. d6litve te?° predvsem na naloge, ki se nanašajo na delovanje delegatskega sistema in področja po posa°S*a'a P°membna področja aktivnosti, kjer bomo morali zagotoviti tudi glas Iskre. |lredvsemameznih Področjih aktivnosti bo KOS glavnino svojih naporov v tem obdobju usmeril I. e na izPolnjevanje naslednjih nalog: ni*,^nosfPraVna or9a' >7f^oupravna ^ »r delala !aQn0r9anizaeri?Ji?aniziranosti n°- °Snova za uveljavljanje |°-vitd. knb Proizvodnih prog-[°biu Dn°^0^alaniu or9aniziranosti S'*Sn!hnu-,*č"iEr-“" bmCliskih nm P0slelica reorga- manju novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. 3. KOS bo v procesih reorganizacije posebno aktivno spremljal organizacijske, dogovore v organizacijah skupnega pomena, saj se prek njih izvajajo pomembnefunk-cije, ki zagotavljajo uspešnost sistema SOZD in vsake DO posebej. Pri tem bo KOS izhajal iz družbenega pomena integracije za racionalno koriščenje družbenih sredstev, optimalizacijo dohodka in zagotavljanje dologoročnesocialne varnosti. 4. KOS bo aktivno sodeloval v organizacijskih procesih vvseh DO in TOZD v SOZD Iskra. Prizadeval si bo, da na ravni SOZD Iskra sprejmemo temeljne strokovne podlage in modelezaorganiziranje tipične »Iskrine« DO, kot obnove povezave v programske skupine. Pri tem bomo posebno aktivni v preprečevanju stihijskih organizacijskih posegov, ki pomenijo kratkoročne in strokovno slabo pretehtane organizacijske rešitve in neodgovorno poslovanje z družbenimi sredstvi. 5. KOS bo aktivno sodeloval v prizadevanjih, da se tudi družbene dejavnosti racionalneje organizirajo. Zato bo deloval predvsem prek delegatskega sistema v SIS, zborih združenega dela in prek RO ter RS ZSS. 6. Na osnovi širših družbenih aktivnosti, ki potekajo v zadnjem obdobju je realno pričakovati večje pobude za različne integracijske procese. Zato bo KOS aktivno sodeloval pri pobudah za integracijske procese vedno, ko bodo imeli za posledico povečanje družbene produktivnosti, boljše izpolnjevanje stabilizacijskih ciljev družbe in uresničevanje vloge SOZD Iskra v okviru gospodarskega prostora SRS in SFRJ. Poleg navedenih nalog bo KOS aktivno deloval na utrjevanju moralne, družbenopolitične in materialne odgovornosti delavcev v SOZD Iskra za izpolnjevanje sprejetih samoupravnih aktov.S tem bomo utrjevali sistem samoupravnega sporazumevanja, kot osnovne metode medsebojnih odnosov v SOZD in v združenem delu. II. Družbenoekonomski odnosi in samoupravno planiranje Po ocenah uveljavljanja dohod kovnih odnosov in sistema samoupravnega planiranja, kot osnovnega sredstva za uveljavljanje us tavnega položaja delavca pri odločanju o pogojih nadaljnega razvoja v SOZD Iskra še nismo dosegli potrebne ravni. Zato bomo v KOS aktivnosti usmerili predvsem na naslednje naloge: 1. KOS bo aktivno sodeloval v procesih dokončnega vzklajevanja in sprejemanja planskih dokumen tov SOZD za obdobje 1986—1990 in potrebnih letnih dokumentov za izpolnjevanje srednjeročnega plana. 2. KOS bo posebno pozornost posvetil področju investicijskih programov in pri tem zahteval, da se pri planiranju investicij upošteva tudi višja raven zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb delavcev. Ob tem se bo KOS tudi aktivno vključil v obravnavo sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma, ki urejazdruževanje sredstev razširjene reprodukcije na ravni SOZD in dosledno zahteval opredelitev za vlaganje in prioritetne programe razvoja. 3. KOS bo deloval, da se ponovno poživi delo projektnega sveta za uveljavljanje dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra in ustrezno vpeljuje v prakso nove rešitve. Po potrebi bo KOS organiziral posebno problemsko konferenco na to temo. Prizadeval si bo za uveljavljanje takšnih osnov in meril za dohodkovne odnose, ki bodo omogočala ustrezne oblike organiziranosti na skupnih projektih OZD izven SOZD Iskra. 4. KOS bo posebno pozornost posvečal akcijam obravnav zaključnih računov in periodičnih obračunov pri čemer bomo zahtevali od strokovnih služb, da bodo gradiva za obravnavo pripravljena pravočasno, kvalitetno in za delavca 3ruar 1986 stran 13 Gradivo za sindikalne delavce 'S/k; razumljivo. Ob obravnavah zaključnih računov bomo tudi podajali oceno uspešnosti poslovodnih delavcev, za kar bomo skupaj s strokovnimi službami in družbenimi organi pripravili enotno metodologijo. III. Delitev dohodka, čistega dohodka, sredstev za OD in skupno porabo Doslej smo v SOZD zaključili proces sprejemanja samoupravnih splošnih aktov s področja delitve, a s stopnjo poenotenja na tem področju nikakor ne moremo biti zadovoljni. Po sprejetju družbenega dogovora v SRS in SFRJ in različnih pobudah, ki smo jim priča v pripravah na kongres bomo v KOS temu vprašanju tudi v tem obdobju morali posvetiti pomembno pozornost. Svojo aktivnost bomo usmerili predvsem na naslednje naloge: 1. KOS bo aktivno spremljal, kako uveljavljamo sprejete samoupravne splošne akte s področja delitve in skupaj sstrokovni mi službami organiziral tematsko konferenco o vzrokih za prepočasno uveljavljanje skupnih osnov in meril. Ob tem bo KOS deloval za dokončno sprejetje sporazuma, ki ureja delitev na osnovi minulega dela. 2. KOS bo na osnovi pobud po spremembah obstoječih aktov in na osnovi novih družbnih dokumentov s tega področja organiziral pripravo potrebne analize za pristop kspremembamaktovstega področja. 3. KOS bo zahteval, dasepripravi sistem stalnega in ažurnega spremljanja gibanja osebnih dohodkov v celotni SOZD. Glede na zaostrovanje socialnega položaja delavcevz najnižjimi OD in na potrebo po večjem usklajevanju sistema delitve v celotni SOZD bo KOS redno spremljal informacijo o gibanju OD in predlagal samoupravnim organom ustrezne ukrepe. 4. KOS bo, v sistemu dogovarjanja in sporazumevanja v družbi, deloval v smeri večjega upoštevanja pozitivnih izkušenj v Iskri pri pripravi zakonov in dogovorov, ki urejajo področja delitve v SRS in SFRJ. Ob tem si bo prizadeval tudi za dosledno spoštovanje sprejetega branžnega sporazuma. 5. Upoštevajoč spoznanje, daje inovacijsko znanje vedno pomembnejši faktor napredka, bo KOS zahteval, da se ustrezneje nagrajuje ustvarjalno znanje in, da se naloge pri pospeševanju inventivne dejavnosti v vseh OZD Iskre konkretneje opredeljujejo. V ta namen bomo tudi pospeševali vse oblike dela, ki lahko prispevajo k večjemu nagrajevanju na osnovi ustvarjalnosti, • IV. Delegatski sistem in kadrovska politika Brez aktivnosti sindikata v delu delegacij in na področju kadrovske politike ni zadovoljivih rezultatov. V skladu s svojo ustavno in zakonsko vlogo ter upoštevajoč samoupravne obveznosti, za katere smo se sporazumno odločili na področju vloge sindikata pri delovanju delegatskega sistema in kadrovske politike, bo KOS v naslednjem obdobju posvetil glavno pozornost naslednjim nalogam: 1. KOS bo na osnovi analiz o delovanju delegatskega sistema v DO in TOZD organiziral posvetovanje o tej problematiki, ki bo zajela, tako strokovne, kot družbenopolitične delavce. Namen posvetovanja bo predvsem v tem, da se prenesejo pozitivne izkušnje in poišče odprta vprašanja v delovanju delegatskega sistema v SOZD Iskra. Ob tem bomo na KOS zahtevali, da pripravimo v Iskri preglede različnih delegatov, ki v imenu delavcev Iskre nastopajo v različnih organih in organizacijah. 2. KOS bo še nadalje organiziral različne oblike posvetovanj in izobraževanj s področij, kot so: varstvo pri delu in humanizacija dela, šport in rekreacija itd., predvsem pa letno posvetovanje poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev. Zavzemal se bo tudi zato, da bomo po volitvah v letu 1986 organizirali krajše oblike izobraževanja za nove samoupravne organe. 3. KOS se bo aktivno vključeval v pripravo in izvedbo volitev za vse delegatske organe v tem obdobju na ravni SOZD Iskra. 4. KOS bo aktivno deloval pri doslednem izpolnjevanju sporazuma o kadrovski politiki SOZD pri čemer bo še posebno opravljal vlogo aktivnega osveščevalca vseh odgovornih činiteljev kadrovske politike. KOS bo tudi v prihodnje podpiral delovanje Izobraževalnega centra Iskre ter si prizadeval, da se ustrezne izobraževalne službe organizirajo tudi na ravni posameznih DO. KOS bo tudi deloval na tem, da se v Izobraževalnem centru pristopi k pripravi izobraževalnih programov za delegate in družbenopolitične delavce. Poleg tega se bo KOS aktivno vključeval v koordinacijo stališč Iskre do reforme srednje, višje in visokošolskega študija, 6. KOS bo vodil postopke, da bomo dosledno upoštevali merila zakonov, družbenih dogovorov o kadrovski politiki, samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki SOZD ter določil Načrturesničeva-nja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SRS pri imenovanju vodstvenih in vodilnih delavcev na vseh ravneh organiziranosti SOZD Iskra. Ob analizi preteklega dela teh delavcev, bo potrebno upoštevati tudi njihova prizadevanja na področju sporazumevanja, izpolnjevanja nalog na področju ZT poslovanja, inovacijske dejavnosti ter izgrajevanja varnostne kulture v okolju, kjer so delovali. V. Socialna politika in družbeni standard Zaostrene gospodarske razmere, ki se odražajo v visoki stopnji inflacije ter padanju realne vrednosti osebnih dohodkov že nekaj let, povzročajo močno socialno razlikovanje. Vedno več delavcev dosega prag, ki komaj zagotavlja enostavno reprodukcijo družine, kar močno zaostruje socialne konflikte. Vse to nalaga sindikatu nove naloge na tem področju skrbi zade-lavca. KOS bo: 1. KOS bo dajal stalne pobude, da se izboljšajo podatki o socialnem položaju delavcev, ki jih pripravljajo kadrovsko-socialne službe v DO in TOZD. Pri tem se bomo zavzemali za take podatke, ki nam bodo zagotavljali neposredne primerjave ureditve posameznih področij po DO in TOZD in omogočali tudi kar največjo stopnjo poenotenja n.pr. pri obravnavi invalidov, bolniških izostankov, prehrane med delom, zdravstvene preventive itd. 2. KOS bo skupaj s strokovnimi službami organiziral tematsko posvetovanje o socialnem položaju delavca v SOZD Iskra, na katerem bomo predvsem izmenjali izkušnje o najrazličnejših oblikah uresničevanja družbenega standarda in medsebojno solidarnost v naših TOZD. 3. KOS bo sprožil pobudo in aktivno sodeloval pri pripravi analize in oblikah in obsegu izvajanja aktivnega oddiha delavcev v SOZD Iskra. Ob tej analizi bomo tudi ugotovili možnosti, kako poživiti to dejavnost v SOZD Iskra, saj se intenzivno povečuje interes za letovanje in vse oblike aktivnega oddiha v zmogljivosti OZD. 4. KOS bo tudi v prihodnje organiziral tradicionalna športno ma-nifestativna srečanja na ravni SOZD Iskra, kot tudi pospeševal športno sodelovanje s sorodnimi OZD v SFRJ. 5. KOS bo podpiral vse pobude, da se na ravni posameznih DO zaposlijo ustrezni strokovni delavci za urejanje vprašanj socialne politike in družbenega standarda v OZD, kjer ustrezne službe še ne obstajajo. VI. Ljubska obramba in družbena samozaščita Večina nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite se mora odvijati na ravni TOZD in DO v konkretnih sredinah. V tem obdobju ko KOS deloval predvsem na naslednjih nalogah s tega področja: 1. KOS bo stalno spremljal, ali v vseh sredinah redno preverjal varnostno-politično oceno stanja v TOZD, ali DO in analizirajo naloge družbenopolitičnih organizacij na področju varnostne kulture delavcev. Varnostno politične ocene bodo morali v vseh sredinah ocenjevati vsaj 2-krat letno. 2. KOS bo vsaj enkrat letno obravnaval varnostno oceno SOZD in opredelil potrebne aktivnosti sindikata na tem področju. 3. KOS bo dajal pobude, da bodo delavci stalno na vseh ravneh seznanjeni in vključeni v usposabljanje za izvrševanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zato bo stalno opozarjal OOS in SK DO, da spremljajo kadrovsko zasedbo v organih SLO in DSZ in predlagajo potrebne spremembe in dopolnitve. 4. KOS bo deloval vsmeri, davse OOS in SK DO pripravijo lastne načrte za delovanje sindikata v zaostrenih varnostnih razmerah, ki bi nastalezaradi notranjih, ali zunanjih razlogov v okviru varnostnega načrta. 14. stran VII. Intormirsnie Izhajajoč iz pomembne ^ jo ima sindikat poZZD ibfvjsr javnem obveščanju v sjst® |(0: oupravnega obveščanja, “U' tem obdobju deloval ph n° nalogah: , ja s1! 1. KOS se bo zavzemal, 5lSi: SOZD Iskra pripravi ta* r samoupravnega obveščali‘ry; zagotovil celovito, sPr0!griii3ct mljivo in pravočasno im? jaff Le-ta je pogoj za uspesb vilno odločanje delavcevv samouprave. -hd^’ 2. KOS bo tudi v tem jit# deloval na tem, da se ** raP izpopolni Glasilo Iskra, k'' ^ tati pomemben člen v sist®^ m oupravnega informiranja |rCi): Iskra, poleg njega pa bO P organizirati odgovarjajo® informiranja v DO in 1 kiri bomo zadovoljili zakons j,,, veznostim po samoupta* je# formiranju.DabomodoseH . • informacijski sistem, D“riprf osnovi analize DO, k d?. posvetovanje strokovnih . p»- ---H^lavceV, Kl„,» benopolitičnih delavcev, ^<0: opredelili pot nadaljnjeg1* nja samoupravnega inform SOZD Iskra. -OZD iskra. ~ 3. KOSbošenadaljepoah||alsi lajanje različnih prilog ff 'a, ki opravljajo pomemD^ sistemu medsebojnega SI' ia obveščanja. V ten^ )osebno pomemben tudi n vet ;ki bilten, ki veliko pfisp^ ^11 >dprtosti v prenašanju o° zkušenj v sistemu Iskre. ^ Vlil. Sindikalno s° lova n je se pokazali kot pomelo e/l zmenjava izkušenj '.n orumskega dela pri delu. V celotnem Dbdobju, bomo obiskali v i SOZD Iskra po P irogramu. „pčan®9,# Poleg lastnega PoV®:mo v delovanje v SOZD, b0Z0^t obdobju okrepiH tudi sod isrf iDOinSOZDvSRSmSitev{ in skupni nastopi n ih. jih. ._ z Uspešno sodelovanje^ užbenopolitičnimi oryorga^.e in samoupravnimi ihPd ( JZD Iskra bo tudi v meljna usmeritev v ^ Ta program Pred£os v P1?/ vir za delovanje KOb Vs srn mandatnem °ba°rU\M mje delo in samouPradikat e] nost bo zahtevala od . , e- Slavnostna otvoritev 2o,voritveZa°elaiste9aclnezvečer lč/e — instalacijo računalnika (tehnični) in izdelavo sistemskega okolja za implementacijo osnovne programske opreme PMPS, — sodelovanjem pri instalaciji programske opreme PMPS, ekonomike in tehničnih aplikacij, — testiranjem in dopolnjevanjem, oz. adaptacijo prevzete programske opreme PMPS-CAOP, — upravljanjem računalnika, — šolanjem ter usposabljanjem lastnih kadrov in uporabnikov. Po izdelani diagnozi stanja organiziranosti DO ter inventuri obstoječe strojne in programske opreme v okviru DO, je bilo delo področja usmerjeno predvsem v: — opredeljevanje in organiziranje oblikovanja organizacijskih osnov (poslovni standardi) ter sodelovanje pri izdelavi skupnih nalog za izgradnjo informacijskega sistema, — sodelovanje pri načrtovanju in oblikovanju drugih aktivnosti, oz. projektov DO, — delo na informacijskem sistemu, oz. pripravi in uvajanju PMPS, — neposredno delo na upravljanju in delovanju računalniškega sistema. Podelitev priznanj ji V okviru uradnega dela otvoritve so bila podeljena tudi priznanja delovne organizacije za pomoč pri Izgradnji centra. Priznanja so prejeli: Jože Godec — DSSZ, GregorŽibert — DSSZ, Janez Vidic — DSSZ, Stane Kavkler — TOZD AVN, Vekoslav Čurič — TOZD SISTEMI, Milan Samardija — TOZD Sistemi, Marcel Božič—Iskra Commerce, DO Iskra Delta, DO Iskra — Invest servis, DO Iskra ZORIN, TOZD CAOP. Š. D. ^nn Novo vodstvo sindikata ^atnem obdoh1 spreiem Poročila o delu konference v preteklem man-i an0v koorri *U' .^nstituiranje konference z izvolitvijo predsednika, • "Miviuaiijc iWlllddlt-fCZ. IZ.Wiiivijv/ ^Jicvj«3v5viiiir\a, g fisije ter naciiskega odbora sindikata TOZD Iskra in kadrovske j^ieročng eznanitev z osnutkom skupnih temeljev za pripravo s! 0vneorqanaplanadelovneor9anizacije in osnutkom letnega plana J6 konferen IZ^e za 1986. leto so bi le točke d nevnega reda 1. redne 'a klicana fie.0c|ZS Avtomatika v novem mandatnem obdobju, kije , 'Hatizar-iiV ebruaria v prostorih sejne sobe Centra sistemov za bV°kvi2rVte9nah- ijkU,.ki9ajenn,ri)Č|'la 0 delu konference v preteklem mandatnem obdo-tn ievOdi| s: .a'aosedanjipredsednik,FranciCerne,jepolegakcij,ki s anikljivostj v lkat v Poteklih dveh letih, opozoril na težave, oz. po-Ve?6Znirni izvr'1|enem delovaniu. na nezadovoljivo sodelovanje s po-r Zavo z nekatSnilnimi odbori sindikata v TOZD, samo formalno po-r ni° Povezan enrn' ol)činskimi sindikalnimi sveti, nezadostno not-0rVri'.delovne °st z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami na 0ar''zacijske?rpan'zac'ie, ko so se pripravljale okvirne usmeritve za ijJ^Pizacije pr6mernbe. Torej, ko bi se morale družbeno-politične ti 'Zreklitudiči n° vkliubit' kot aktiven dejavnik. S pripombami, ki so vrs?a. katere bi ani konference, so bile poudarjene tiste pomanjkljivosti*1 ie to uskia"10^10 b'*' novo vodstvo še posebno pozorno — v prvi IZc!riJ9imidleV-an*e na ravni konference in znotraj sindikata kakor ^^^^^ruzbeno-poiitičnimi organizacijami, če bo hotela izpe- Ijati aktivnosti, kijih narekujejo doseganje optimalnih poslovnih rezultatov in predvidene reorganizacijske spremembe na ravni SOZD Iskra. Da to niso samo usmeritve, ki jih bo morala konferenca opredeliti v izhodišča za delovanje v novem mandatnem obdobju, temveč že tekoče naloge, potrjuje informacija, ki jo je na seji podal vodja delovne skupnosti, Jože Godec, ki je hkrati v skladu s sprejetim novim načinom vodenja tudi pomočnik glavnega direktorja za področje pravno-splošnih, kadrovskih in organizacijskih zadev. I n sicer je prisotne seznanil s predvidenimi reorganizacijskimi postopki ter prenosom, oz. združevanjem posameznih dejavnosti po programsko-proizvodnih vertikalah. Na podlagi predloga kadrovske komisije je kadrovska konferenca v nadaljevanju soglasno sprejela sklep, da se za — predsednika konference OOZS Avtomatika izvoli Miha Skumavca iz TOZD Sistemi, — v koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra: Miha Skumavca iz TOZD Sistemi, Valterja Benčiča iz DSSZ in Francija Černeta iz TOZD Naprave za energetiko — v kadrovsko komisijo pri konferenci sindikata pa Marjano Slapničar iz DSSZ, Alenko Bajt iz TOZD Avtomatske in varilne naprave in Bojana Kodriča iz TOZD Trženje. S. D. Podlistek Naš sobesednik ing. Milan Železnik Prvi Iskrin nagrajenec Na dan 2. julija 1977, torej pred devetimi leti, je bil za našega sogovornika vsekakor pomemben dan. Tistega julijskega dne je celotna Iskra tradicionalno slavila svoj dan, hkrati z dnevom borca in več kot 15.000 lskrašev:se je takrat zbralo v Novi Gorici, kjer je v organizaciji naše delovne organizacije Avtoelektrike brezhibno potekalo tradicionalno srečanje in slavje. Na prireditvenem prostoru ob poslopju skupščine občine Nova Gorica so se tega dne že'zgodaj zjutraj začeli zgrinjati prvi udeleženci proslave, je zapisal kronist in nadaljeval, da je praznično vzdušje še povečevala godba, ki se je po ozvočenju razlegala po vsej Novi Gorici. Že precej pred deseto uro je bil prireditveni prostor pravo človeško mravljišče vedro razpoloženih delavk in delavcev iz vseh Iskrinih organizacij združenega dela. Slavnostni del proslave se je takrat sicer začel z rahlo zamudo in prvi je udeležence pozdravil takratni glavni direktor DO Avtoelektrike Jože Eržen, ki je tisočim in tisočim Iskrašem zaželel prisrčno dobrodošlico in jih pozval k prijetnemu praznovanju. Zanjimjespregovoril takratni predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože Sušmelj, ki je hkrati izročil tedanjemu predsedniku skupščine Združenega podjetja Iskra Vladimiru Klavsu občinsko priznanje. Sledili so ostali govorniki, med njimi takratni generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs, medtem ko je pozdravil udeležence proslave v imenu komisije ZB v ZP Iskra domačin Živko Kokelj. Za njim je stopil pred mikrofon slavnostni govornik na proslavi, tedanji predsednik Gospodarske zbornice Andrej Verbič. Za govorniki jesledilo morda najpomembnejše dejanje takratnega slavja in sicer prva podelitev nagrade in priznanj Iskre, ki so zdaj postala že tradicionalni del vsakoletnega praznovanja dneva Iskre in borca. Takratni predsednik sku- pščine ZP Iskra Vladimir Klavs je namreč prvič slavnostno izročil nagrado Iskre našemu sobesedniku, ing. Milanu Železniku z naslednjo obrazložitvijo: Milan Železnik se ie zaposlil v Iskri že I. 1945 in I. 1946 mu je bil že zaupan razvoj in konstrukcija električnega števca. Žel. 1947 jena zagrebškem velesejmu delovalo 20 Iskrinih števcev, kar iebilotedai veliko priznanje za Iskro. L. 1948 je postal glavni inženir, kjer mu je uspelo, da je v nekaj letih usposobil tehnični sektor do take mere, da so se začeli uvajati novi in novi proizvodi kot rezultat domačega razvojnega dela, hkrati pa so nastale nove tovarne, kot tovarna avtoelektrike v Novi Gorici, tovarne v Novem mestu in Otočah. Ob formiranju integrirane Iskre je dobil Milan Železnik eno najtežjih nalog in sicer koordinacijo za razvoj in kapitalno izgradnjo podjetja. Iz tega obdobja je znana prva velika rekonstrukcija Iskre. Pozneje je postal direktor proizvodnega sektorja, kasneje direktor tovarne elektronskih naprav in končno so ga njegove izredne izkušnje, znanje in poznavanje organizacijske in proizvodne problematike privedle do področja za kakovost, kjer uspešno skrbi za vsestransko kakovost Iskrinih izdelkov. Nagrajenec je bil tudi izredno aktiven na družbeno-političnem področju in je ves čas opravljal razne funkcije v okviru Iskre in v širši družbeni skupnosti ter je bil zato tudi večkrat odlikovan. Zato prav lahko trdimo, da je bilo celotno njegovo ustvarjalno življenje posvečeno uspešnemu razvoju Iskre. Sam pa sem takrat takole skušal v besedi predstaviti portret prvega Iskrinega nagrajenca: Čeprav vzbuja prvi vtis, da sedi pred teboj strog in morda malce zaprt človek, je to le videz in ko zazreš skozi stroge naočnike njegove prijazne in dobre oči, splahni vsa zadržanost in konvencionalna togost. Potem spregovori o sebi, mirno, na videz zadržano, a vendar plastično in zgovorno. Dvainšestdeset-letni inženir elektrotehnike in direktor področja za kakovost ZP Iskre Milan Železnik je rojen Ljubljančan. Rodil se je prav tam, kjer danes stoji hotel Lev, potem pa je postal Trnovčan, ko se je družina železniškega uradnika preselila v takratno ljubljansko predmestje, kjer je njegov oče kupil majhno hišico. Kratkohlačnik je najprej trgal hlače v osnovni šoli na vadnici poleg učiteljišča, potem pa je dve leti hodil na poljansko gimnazijo, naslednja tri leta je obiskoval III. državno gimnazijo, da bi se potem vrnil še zadnja tri leta na poljansko gimnazijo. Z veseljem in hvaležnostjo se spominja srednješolskih rofesorjev kot Bohinca, Adlešiča, abkarja in Piskernikove, kisozna-li, takrat tudi sami mladi, vzbuditi v našem nagrajencu veselje in zanimanje za študij. Leta 1935 je stal pred dilemo, kam naj se vpiše na univerzo. »Takrat nisem natančno vedel,« pripoveduje, »ali bom strojnik, elektro-strojnik, arhitekt ali gradbenik, za vse te stroke sem imel nagnjenje in veselje in končno semseodločilza elektrotehniko.« Usodnega, enainštiridesetega leta, je Železnik absolvent elektrotehnike, torej pred diplomo. Vendar ga vrtinec vojne in dogodkov potegne za seboj in študij, oziroma diploma bo morala do 1948. leta počakati. Tik pred vojno, okrog novega leta 1941, postane član Skoja in član te organizacije bo vse tja do sprejetja v partijo maja 1944. leta Prvo nagrado Iskre za življenjsko delo je prejel Milan Železnik na proslavi v Novi Gorici. ,ii aVojskem, kjerje delal vP' ki tehniki. . ^ V centralni tehniki v Ljubi očenjal najrazličnejše reC',L#l al je pri izdelavi raznih kupaj spravljal oddajnike,«^ • a polnjenje akumulatou ir6|? konstruiral sam, vse za P Vmes je bil večkrat aret' iščen, potem pa spet zap'1 >(! in v internacijo v Vise0, J|tr 'čakal kapitulacijo Italije- ^ pije pot vodila naravnos ane na Primorsko. led haikami si ie razbil ^pf iivel zimo 1943/44 v pan^jif niki Jelenk na Vojskar11' pij , _„«rire ZOJM fič n in izdeloval matrice inske čeke in druge a'"^ leve. Konec maja 19441® vii >to 99 na Dolenjsko, jt/ ike delavnice glavnega oSii V in POS, kjer je kasnei® V i njihov vodja. »Bolje se lel, kot pa tiskarsko les spominja tistih dn jCf jenec. Kot vodja deh- -ijr i ves material, ki sodi v za -'iko in ga J® bilo O IVVUI OV tpeljali v Ljubljano. ^ ga ob koncu razpisujem, ali je zadovolje „ poklicem in prehojen0p kademskem Pev=,'f;„, v ^ ijni pa tudi prvi ba ^ em kranjskem pevs Jj |$ er pa bi bil lahko 'pij kmet, ki orje in seje. >dšel v pokoj, kup s6 tfi, slikati pa tudi ovanja tistih st°.seV^ v zemlje okrog h|S® |asti4 Sal dobro, klasično g m 7oln rari « i zelo rad.« pn e torej Milan Želez0 jsl-nec l.kre za z m, da tudi danea^pisi)11' m, da tudi adii=-' i, k temu svojemu ij več dodati. 18. stran Objave •skta UGODEN NAKUP Pr0rj . industrija za električna orodja Kranj Ceste Ja v Ljub|jani, Trg revolucije 3 niste stoaTeraVa'' električno ročno orodje pa tega doslej še 20%On '' potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila, stroje' ° Ceneie in na pet obrokov lahko kupite naslednje naše Kupci z SlSOh J^i00 vplačajo navedeni znesek na žiro račun: V ceni 3084' 'Skra El' °rodia Krani- ^včna^t*6 Že vračunan prometni davek. V mesecu januarju je Po|0q 0pnia povišana iz 28,9% na 30,9%. §e Q, 3 reclit ni. letna obrestna mera na glavnico pa je 28%. nivečna'^1'10 naročnikom za vrtalnik VV-602 D: teh tipov strojev ^aliteti inZP0la^0' Nadomestili jih borni s tipom VV-602 E, ki je po Preostale nCen' l30vsem enak, razlikuje se le po obliki ročaja. Za davčno stn eciernbrske naročnike velja še stara cena (z letošnjo Cen3 53 dn? 010 za naročnike po 15. 1. 1986 pa velja nova ' u'din. Tudi število strojev VV-602 E je omejeno. Vibracijski vrtalnik VV 508T je ustrezno oblikovan, da ga lahko trdno in z lahkoto držimo v rokah. Njego-• va moč in število vrtljajev zagotavlja uspešno obdelavo nairazličneiših materialov, lesa. jekla, barvnih ko-vin, plastike, opečnega zidu in tudi najtršega vibrirnega betona. 24.190 din VV 508 T: 520 W 0—540/0—1400 vrtljajev/min 30—10800/0—28000 vibracij/min vrtanje v jeklo 10 mm, v les 20 mm, v beton 12 mm, masa 1,9 kg Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna dela 20.525 din VS 401 A 380 W, 1600 vrtljajev/min, 08 mm za jeklo,015 mm za les 1,35 kg Povratna žaga PZ — 55 A. Z njo lahko ravno in krivuljno režete vse vrste lesa, iverk, barvnih kovin, mehkega jekla, umetnih mas. gume. trdega papirja in _ m E 'keramike. Režete lahko pod koti od 0 do 45°, v obeh smereh. Rezalna hitrost se nastavlja elektronsko. Elektronski regulator je izveden s povratno zvezo, kar omogoča, da se vrtilni moment pri nižjem številu nihajev le malo zmanjša. Nastavite lahko nizko število nihajev žage, zato je žaga zelo ustrezna za rezanje kovin in umetnih mas. Hladilni zrak je od ventilatoija speljan do lista žage in čisti črto, po kateri žagate. 3-stopenjska nastavitev podajalne-ga nihanja lista žage omogoča do 100% hitrejše žaganje. 34.558 din Tehnični podatki: moč 420 W, hod lista 17 mm, število nihajev neobremenjenega stroja 600 — 3300/min, nastavitev kota rezanjaO —45°,število stopenj nihajnega delovanja 3, masa 1,7 kg. Vibracijski brusilnik VB-23 A Prednosti: lahek, ergonomsko oblikovan, ima dva ročaja za lažje delo. veliko število gibov za fino obdelavo, tiho deluje, skoraj brez tresljajev, ima aretirni gumb za trajno delovanje in je dvojno izoliran v skladu z evropskim standardom 22.201 din 160 W, 18000 gibov v min. krog brušenja 2,6 mm brusna površina 92 x 190 velikost papirja 92 x 230 mm masa 1,9 kg Na voljo Staše močnejša vibracijska brusilnika VB 43 A in VB 45 A, oba po ceni 46,286 d/fl Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22,221, int.: 28— 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.: 15 — 95). Iskra UorauIT 'PVest servis — Vzdrževanje in tehnično 610°0 L ubi16 StaVb’ p-0-’ I bljana, Trg revolucije 3 Pogoji: KV strojni ključavničar in 4 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja kotlovnice. Opravljen tečaj za kurjača kotlov in upravljal-ca kompresorskih naprav. Poskusno delo 3 mesece. Delo je v izmenah. 4. Izvrševanje zahtevnejših del mizarske stroke — 2 delavca Pogoji: KV mizar in 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževalnih del mizarske stroke, poskusno delo 2 meseca. a za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in No?vn,>anye 'n analiziranie poslovanja 'zl0S| 'kii; kih, f°d( :ain \Zahvale Ob smrti mojega očeta Alojza Forščka se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stik ^ tehnična kontrola in obdelovalnica, za izrečena sožalja in denarnok ^ -Iti \wK hi 'kirr % °Po k, Nk Nt Ne le i; sin Lojze z Ob boleči smrti mojega dragega očeta Franca Vehovca N v • Preč lrot h v SO; me«1, ki se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v DO Iskra Kib®r' ^ Kranj, TOZD TSD — oddelek termoplasti (stroji, tiskanje, ra^i:f r?e kontrola, pomožna orodjarna in obratna pisarna) — za izraze sc-- • -darjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji p®1 f n'v žalujoča hčerka Stanislava Zor z 0 t V* Za, 5»lll0|Zei3' Pr'vredni vjesnik je ob koncu lanskega leta izvedel tradicio-.89enera|n: dovo|etno anketo Poslovna očekivanja, v kateri je sodelovalo i S6stav!i6'.hdirektoriev in predsednikov poslovodnih organov delovnih i^anje 0r9anizacij. V anketi, ki je tudi tokrat naletela na izredno cas'č- Predsw0Sli' *e sodel°val tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris s ^Posebn n'^ ^ asic je izrazil bojazen, da bo leto 1986 težje kot leto a Položaj i7° Za izvoznike' Iskrine izkušnje v letu 1985 namreč kažejo, da r,altlornačemVtOZn'*lr0niotorini^ Pdudarja, da gre v tem primeru za izvoz posebnih m 6'ektromV» namenjenih izključno za pogon kompresorjev. Izvoz Isk-^adjavo, Dn !">toriev' ki jih proizvajajo v Idriji, bo predvsem pogojeval 'zdeiujem Kateri bodo iz ZDA pošiljali kompresorje, ki jih v Jugoslaviji sig atnosoo nn° sedanjih predvidevanjih bodo idrijski Iskraši poslali v f » °beh Sm-000elektromotorjevza hermetične kompresorje. Obseg po-l>r ^el° je pa nai bi v petih letih dosegel 35 milijonov dolarjev. PrnhSedstva epe''0 informacijo o pogovoru, ki ga je imel predsednik F blem-.,, “S France Pnnit z delavci, ki se ukvarjajo s kadrovsko jjn^iarnatiko ^ Prance Popit z delavci, ki se ukvarjajo s kadrovsko Sn)dru*benihnekaterih vedi'h slovenskih organizacijahzdruženegadela r < 22. ctrar -----------------—TgjjČ It- _ št. 7, 24. februarja [st. 7 >* igre Široke potrošnje DO Elementi Veleslalom na Krvavcu Ženske: skupina A: 1.) Potočar J., Upori (42,42), 2. Sever D., M. E. (44,64), 3. Jagodič T., M. E. (44,74)... skupina B: 1. Bevc. H., Polpr. (39.06), 2. Mlinar D., M. E. (49.14), 3. Nastran V., Feriti (57.70)... Skupina C: 1. Lavrič N. Polpr. (53.32), 2. Kovačič A., M. E. (1.12.58), 3. Kovačič M., Upori 2.54.46). Moški: skupina A. 1. Goličnik M., Feriti (37.32), 2. GrubarS., Hi pot (37.38), 3. Oblak B„ M. E. (39.66)... skupina B: 1. Fifolt Jože, Keko (37.44), 2. Kamnikar J., Polprev. (38.54), 3. Zupančič S., Feriti (39.74)... skupina C: 1. Selak J„ Upori (35.71), 2. Koritnik D., Polpr. (36.70),3. Bitenc D., M. E. (39.98)... skupinaD:1.Sla-pšak S., Polpr. (41.69), 2. Zalaznik F. , Feriti (41.88), 3. Glavič E., Keko (42.76)...skupina E: 1. Baudek J., Keko (40.50), 2. Skedelj B„ Upori (42.50), 3. Peitl A„ Polpr. (46.46)... skupinaF:1.SladičT.,M.E.(45.16), 2. Grubar K. Hipot (53.06)... skupina G: 1. Dolničar D., Feriti (43.18), 2. Planinc F., Polpr. (43.64), 3. Kovačič T„ Upori (52.18)... Te ki na Banovcu: - Ženske: 1. Mlinar D., M. E. (11.55.00) , 2.-3.: Bevc H. Polpr., Sever D„ M. E. (13.27.00), 4. Gorjanc N., M. E. (15.22.00)... Moški: 1. Gornik l„ M. E. (11.22.00) , 2. Zalaznik F., Feriti (13.00.00), 3. Bučar S., Upori (13.03.00) ... Ekipni rezultati: Veleslalom: 1. Polprevodniki, 2. Mikroelektronika, 3. Upori Teki: 1. Mikroelektronika, 2. Polprevodniki, 3. Feriti Udeležba: VSL: 186 tekmo- valcev, teki: 25. slabemu vremenu množična udeležba j ^99ni2 Žlo10d,nie^dr![skm|v^t0^n*ih zimskih sind*kalnih športnih iger Široke potrošnje, Iskrašem ^“"teno pa nič za to. Od doslej rekordnega števila prijavljenih tekmovalcev organizacij široka potrošnja — kar 320 jih je najavilo svoj prihod — jih je javilo |e 'n zel° nizka temperatura (živo srebro se je spustilo pod minus 10 stopinj) ^ izPn.° št6vilo nastn. • *.u . rA n Ekipno so prvo mesto zasedli domačini—ekipa TOZD Montaža iz Spodnje Idrije je bila v veleslalomu s 1049 točkami kar za krepek zamah pred tekmovalci iz Železnikov, ki so ekipno v tej disciplini zbrali 940 točk. Tretje mesto z 232 točkami so zasedli tekmovalci izTOZDTV Pržan, sledili pa so smučarji iz vrhniških Anten (77 točk), iz Reteč (74 točk), Sežane (30 točk) in na zadnjem mestu ekipa DSSS, ki jezbralatolažil-nih 22 točk. Tudi v tekih sozmagali tekmovalci iz valke z Vrhnike (zmagovalke) in Železnikov. Splošna ocena letošnjih zimskih športnih iger je vsekakor dobra, saj tako udeležba, kot vzdušje upravičujeta smisel takih prireditev, čeprav jih je zaradi finančnih težav vsako leto težje organizirati. Stane Fleischman Sl6i!kamorKTqnakustike in skupne ekipe roda?ak'h Sknr? 'u6 lužili tekmovalci iz e iaM RaZisTnih,sl.užb, ljubljanskih TOZD >'SLe dl dogovr^-'3 ni inst‘tut. Množičnost pa eki^°.prispe!=,i®ne9a sistema točkovanja Skoi?lnidiscinMlekmovalci Pomerili v»novi« ^špnl6, kjer KiPJni~smučarskih tekih, glede Si^miin^o^ladanzaširokopotrošni-rai!6v Trnovci1 s edit' daleč naokoli znana aie>liivaOHr'Jarat0n. seveda popolno-ls^ŠDSni6en^°člt®vVzatovrstneigrenovost p. Ze|o pm Aurel1 glasnejših zahtev te med <9 6irno šl, )ene šP°rtne discipline. kitati^6’ ki ji nra,Zultate dobro organizirane % kHectoul!9 s|abega vremena ne gre nekoiik0 ’ A morda za sindikalne špor-, Premalo »sfrizirano« progo: ^