List 26.
Nekteri opomini za vinorednike.
Kjer je vino doma, semtertje pa kruha ni najti v hišah. Od kod pride to? Nekteri ubožni nimajo skorej druziga, kakor majhin vinograd, in v tega ves svoj trud obernejo; drugi, če ravno imajo polje in travnike; vonder je viditi, de veliko več za vinske gorice skerbe. In sicer se kaže , kakor de bi z vinogradi tako ravnali, kot nektera mati z otrokam, ki ga preveč mehkuži; ne store per vsim tem toliko
za nje, kakor drugej za polje store; hodijo jih vedno gledat, in vonder se vinograd, ki bi bil lahko v treh dneh okopan, dostikrat komej v tedni obdela; tako zgubljeni čas bi se lahko drugam ober-nil, doma ali na polji kaj popraviti. Ne ljubite vinoredniki samo lepih vinskih goric; ljubite tudi polja rumene in travnike zelene; ti so morde kmetu k večimu dobičku, ko vinogradi.
Po vinskih krajih v vino veliko zaupajo; vino ¦ da moč, vino da zdravje, pravijo; — drugej misli-
102
jo: kriih da moč! Ktera je resnična? Vsaka po svojim: vino res človeka razveseli in pokrepča; vonder brez kmha bo malo teknilo, se še ne bo lahko pilo; veliko ljudi pa, ki vina malo pijd ali celo nič, so pa močneji korenjaki, ko senitertje vinopivci. Pa za leto naj ne bo z nikomur prepira. To pa vonder je žalostno, de ker v vino toliko se zanašajo, kjer je doma, večkrat z njim si škodo napravijo ne le po nezmernosti, ampak posebno v boleznih. Bodi si bolezin še tako huda in vročinska: Tle vino pij, bo gotovo boljši", mu pravijo. In bolnik, če ravno se mu ne poljubi, ker natora sama se zoperstavi h\ kaže de ni za-njo, se vonder sili — bolezin pa huji postane, in še smert pernese. Dobro vedo, de voda še v čevlje ni dobra; pazabijo pa, de vsak sod vina ne derži, in de ni vsak meh dober za-nj, h\ torej tudi ne vsak želodec. Verjemite, ljubi kmetje, saj nekoliko svetovanju zdravnikov; saj vonder ni vsaka njih beseda napačna.
Pravijo tudi: Vino nam da denar! Res, de ga da, pa včasih več drugim, kakor delovnimu kmetu. Koliko truda vonder vinograd potrebuje! kako po redkim se z dobrim pridelkam obnese! koliko vina zastonj poteče, ker ga že vsaka plevica, ki jo kmet najme, hoče piti! Tako se v zadnje ne dobi vselej toliko denarja iz njega. Pa zato naj ne bo prepira. Drugo pa je huji. Ubožni kmetic, ker se na vino zanaša, vzame v potrebi, ali še brez potrebe, per bogalincu dnarja na posodbo, rekoč, de bo z moštam plačal. Posojevavec, ki se tukej imenuje namoštnik, v jesen pride, pipo ali cev nastavi, in toči, dokler se njemu zdi, in ceno vina vzame, kakor sam hoče; ubogi vinorednik pa ne ve, ne koliko je dolžan, ne koliko je plačal; le vina mu male ostane, in morebiti mu v zadnje še vinograd prodajo. Ne bodite neusmiljeni, kteri ste bolj premožni, ne krivični; vi reveži pa tudi bolj rajtajte in prevdarite, in si bolj po pameti pomagajte,    p.h.