Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
n/
b
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.
&	A
WLEFON PlfiARNE: 127t RECTO*
EbUrtd ae Oecond-Claea Matter, ftefttember 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Concreaa of March S, 187«.
NO. 90. — ŠTEV. 90.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 17, 1907. — V SREDO, 17. MAL. TRAVNA 1907.
TELEFON PISARNE: 1879 BXOTPft. VOLUME XV. — LETNIK XV,
Za slavjanske doseljence. Zavod v njih varstvo.
ZDRUŽENJE VSEH SLAVJAN-SKJH NARODNOSTI V SVRHO PODPIRANJA SL AVJANS KI H NARODNOSTI.
Ustanovitev vseslavjanskega naselni-ukega zavoda v New Yorku.
PO UZORU DRUGIH NARODOV.
Odo, kar j« ameriškemu Slavjan-atvu bila že oddavna živa potreba, se bode končno vendarle uresničilo. Med tem, ko imajo vae večje narodnosti v Ameriki svoje zavode za podporo do-<*eljeneem, Slavjani, izimii Poljakov, tega do s»edaj še nismo imeli. Kadi te-veseljem pozdraviti dej-v New Yorku ustanovil odl>or, če^ar namen je novi ti tak zavod, kteri bode skr-ra doseljence neodvi&no od ktere-druge take družbe, koja je ali >lrij->ka" ali pa "odrska*', ne-m-
itii., kteie naravno ne skrbe za
do »edi o ramo da se avjantu
flki
Sk
Vs»i resni ljudje čutijo in pripo-znajo veliko jnitrebo taeega zavoda. Vsakomur je znano po lastnih skušnjah, kaj znači priti v novo deželo, kjer ni človeka, da bi Vam želel "dobrodošel", da Vam da dobre nasvete iti nesebično potuiM*. Čestokrat so prvi koraki, ktere stori nevešči doseljenec v tej deželi, odločilni in uplivni ea vse njegovo bodoče življenje. Po-vimui drugačno bi bilo življenje marsikoga izmed nas, ako bi nam kedo povodom našega prvega izkrcanja povedal ouo, kar smo morali šele izvedeli po dolgili izkušnjah. Mi, ki živimo v New Yorku, smo skoraj vsaki dan doživeli tragične iznenade, kte-riiu bi Mi lahko izognili, ako bi imeli dobro urejevani zavod za naše doseljence.
Ni-rnei, Poljaki, Skandinavei, Irci, j Mad j ari in celo Židov« imajo svoja na.-elniška društva, kt.-ra j>otom svojih zastopnikov nudijo pomoč svojim i rojakom jH»vod*tm prihoda v to deželo. I>e Slavljani, izimši Poljako*, ni- 1 mamo taeih zavodov. Ali pumenja to. da jih ne potrebujejo*
Tu V7ap«»dajemo pregled z izka- ' ■um števila ,-lavjanskili in nemških doseljencev došlib tekom minolih sed-! tn i h let:	)
Ije-fco	Slavjani Nemci
190«	54,398 29,682
1901	58,358 34,742
1002	84,136 51,686
1«H>3	98.591 71,782
1IW>4	81,259 74.790
1905	1 25.900 82,360
]!XKi	133,638 86,813
veliko in resno delo, s kterim jedinim si pridobimo svetovni ugled. Dejstvo, da je ta načrt težaven, nam ne sme vzeti energije, pač pa nas mora spodbujati k resnemu in skupnemu poslovanju.
Glede dejanskih troŠkov za predlagani zavod, je lahko napraviti približen proračun na podlagi proračunov družili tacih zavodov, na primer ma-djarskega doma, ki ima svojo agencijo na Ellis Islandu in tudi posredovalnico dela. Ta zavod se vzdržuje z letno svoto od $10,000 do $12,000. Italijanska naselniška družba izda na leto nad $14.000 in nemška nad deset tisoč dolarjev. Slednji dve družbi ne vzdržujejo stanovanjskih hiš, ker to delo prepustila drugim organizacijam. Ako gospodarimo štedljivo, vidimo, da potrebujemo od $8,000 do $10,000, ako hočemo, da se delo vrši povoljno. Ako nam ta dohodek ni jamčen, potem s tem sploh pričenjati ni treba.
Ta svota se nam dozdeva velika, toda pomisliti moramo, da je v Zjedinjenih državah nad 150,000 organi-zovanih Slavljanov v dobrodelnih društvih, od kterih se pričakuje prav gotovo, da se bodo dejanski zanimala za to podjetje. Ako bode le del teh društev hotelo sodelovati, potem bodo t roški lahko pokriti potom malih let-i :li ns^essmentov pri društvenih članih. Slovaška Narodna Jednota je že izjavila, da lx»de v to svrho prispevala p i $1000 na leto samo iz svojega zaklada.
Radi tejra je vse odvisno od teira, kako Itodo naša društva nastopila napram temu projektu; radi tega se ne zanašamo na druge organizacije in ne zamudimo, ker omahovanje nikdar ne votli do zaključka. Zadeva ni lokalna, ki bi se nanašala le na New-vorčane in radi tega bi se morali za njo zanimati vsi Slavjani živeči v tej deželi. Naša društva zamorejo rasti in napredovati le, ako je za nase doseljenec dobro skrbijeno; doseljenec, boreč se s siromaštvom in nezgodami, je mesto, <tn bi bil nam jednak, vedno le breme naše splošnosti.
Zavod, kterega nameravamo ustanoviti. ne bode šel doseljencem le na roko ob njihovem prihodu, temveč jim bode tudi pomagal najti delo, dajal jim dobre nasvete in Informacije, kj<* naj se naselijo; skratka skrbel l»ode. da bodo čim preje natSIi srečo in napredek, radi ktere so prišli v to svobodno in plemenito deželo.
V odboru t t ira zavoda so zastopniki vseh slavjnnskili narodnosti in naravno tudi slovenske. Hvalevredno delo za plemenito podjetje sta prevzela za Slovenee rojaka Prank Sak-ser in Anton Burner v New Yorku. Vse tozadevne informacije je dobiti pri A. H. Koukolu, 35 Broadway v New Yorku.
Prepričani smo. da bodo to notico uvaževnla zlasti vsa slovenska društva.
Mirovni kongres
v New Yorku.
MILIJONAR ANDREW CARNEGIE IN ECLAT STA O TVORILA MIROVNI KONGRES.
Predsednik Roosevelt je doposlal kongresu pismo.
ZA RAZOROŽITEV.
Med Slavjani niso všteti Poljaki.
Predsednikov bratranec umrl.
Washington, 16. apr. Državnemu Za nemške doseljence skrbe* štirje oddelku se poroča, da je predsedni-dobro oskrbljeni zavodi s svojimi hi-, kov bratranec George W. Roosevelt Sami, poM-edovalnieami dela itd., do-i v Bruselju na Belgijskem umrl. Tam-<um Slavjani nimajo ni jednega tace-j kaj se je mudil kot ameriški konzul ,V)Kja	jod 1. 1905 nadalje. Pokojnik je bil
H prepustimo tisoče naših bra-i rojen 1. 1844 in se je udeležil držav-tov njihove j lastnej osodif Naj jih li l Ijanske vojne. Od 1. 1878 nadalje je
prepustimo milosti sebičnih agentov in neodgovornih človeških lovcev t Ali bi ne bilo lepo in človekoljubno, «ko bi slavjanska pomoč skrbela zia nje t Ako že ne iz Ijnbavi do naše narodnosti, potem naj vsled sramote
bil v konzularnej službi in sieer v Auciklandu, Avstralija, St. Helena, Matanzas, Bordeaux in Bruselju.
Požar v Montrealu.
Montreal, Canada, 17. npr. Tekom pred drugimi narodi pričnemo in dveh tednov je že v drugič nastal po-vztrajamo pri tem delu in sic, \ s ta- žar v McGiUmem vseučilišču. Včeraj ko vztrajnostjo in skrbnostjo, da bo- .je gorelo medicinsko poslopje, ktero de rievspeh izključen.	je požar popolnoma razdejal. Le s
Sedaj je čas za delo in sieer brez skrajnim naporom so rešili knjižnico, nadaljnja odlašanja. Bolgari, Rusi, Škoda znaša $350,000. Srbi in Slovaki skušajo ustanoviti neodvisne organizacije v svrho j>odpore svojim doseljencem — toda vsaka posamezna izmed imenovanih narodno-	pošiljamo:
V Carnegie Hall v New Yorku je milijonar Andrew Carnegie dne 15. t. m. otvoril prvo preliminarno sejo mirovnega kongresa, h kteremu je prišlo nad 300 delegatov iz vsega sveta. Geslo kongresa je: "svetovni mir!"
Navzoče, med kterimi je zastopano tudi uredništvo tl Glasa Naroda", ktero tvori na kongresu tretjo slav-jansko narodnost (Rusi, Čehi in Slovenci). je predsednik kongresa, Mr. Andrew Carnegie, pozdravil z naslednjim nagovorom:
"Napočil je čas, ko zamorejo vse narodnosti skleniti mirovno zvezo, ko >e zasnorejo vse diference poravnati jxitom razsodišča. Javni o mnenje je brezdvomno proti vojnam in narod ali ljudstvo, ktero prične z vojno, prevzame s tem veliko odgovornost. Vojno je obsojati, kajti velikanska je škoda, ktera nastane radi vsake voj-'iie. Svetovni anir ni več san, treba je ustanoviti le instanco, ktera even-tuelno prisili, da se miruje."
■Po Carnegiejevem nagovoru je navzoče pozdravil mayor McClellan v imenu mesta New Yorka, nakar je govoril govemer Hughes, ki je obsojal vojno kot barbarski čin.
Po govoru Hughsa so pročitali pismo predsednika Roosevelta, kteri obžaluje, da ne more biti osobno navzoč. Radi tega je pa poslal h kon-g'resu državnega tajnika Roota, kateri bode mnogo govoril.
* * *
Pri včerajšnjej seji mirovnega kongresa, ktera se je vršila v hotelu A-stor na Bmadwayu, -so prišle na vrsto žeiaske. M:i<>go jih je govorilo, toda povedale ■*<> le malo tacega, kar bi bilo splošno zanimivo. Mrs. Fred Nathanova je govorila o "obrti in miru", češ, da je vedino čudno in značilno. ako dve de/.eli skleneta medsebojno zvezo, kar ni druzega, nego neke vrste j.remi/rje v Lrajnej dobi vojne. Mnogo varneje pa je, ko je prod 11. leti 14 evropskih držav skle nilo prejx.vedati žeuiskam nočno delo, dočiim sta Francija in Italija sklenili izdati delavske varnostne zakone in starostno pokojnino. Ti zakoni bi bili tudi iimestaii za državljane nase republike.
Mnogo bi tudi odjemalci lahko storili za industrijeku mir. Bombaž, ki prihaja iz Alabame, izdelujejo o troci, stari niti 10 let. Tak bombaž bi se ne smel kupovati.
Govorile so tudi Mrs. Ellen Henro-tin o "vojni in rodbini".
Tudi v Carnegie Hall se je predavalo o "poljedelstvu in miru", kjer je govoril tudi bivši govemer države New Hampshire T. Bachelder; William Archer je govoril o "Zjedinjenih državah Evropskih".
Denarje v staro domovino
sti je prisiljena pri.xiznati, da je pre-	za $ 10.30 ........................50 kron,
slabotna izvršiti veliko delo isama. Pri	za ? 20.45 ........................100 kron,
posvetovanjih, ktera so se nedavno	za $ 40.80 ........................200 kron,
Tršila glede te stvari med zastopniki	za $ 203.50 ........................1000 kron,
raznih slavjanskih narodnosti, poja-	za $1015.00 ........................5000 kron.
vila se je ne le samo volja, temveč tu-	Pofctarina	je všteta pri	teh raotafc
di navdušenje za združeno delovanje! Doma ae nakazane vtote	popolnoma
▼ tej zadevi. Radi tega se obračamo do Vas v nadi, da bodete tudi Vi pripravljeni poslovati z nami v tej veli-kej stvari — kajti to je gibanje, pri kterem zamoremo vsi poslovati z ro-k« v roki,*ne glede na naša politična Mit oelo verska prepričanja. Tu se nudi prilika pokazati naše sl&v-to bratstvo, ne le samo z beseda-M, temveč tudi z dejanji. Ako ho-itopiti kot skupni civilizo-
fzplafiaje brez vinarja odbitka.
Kaše denarne poailjatve izplačuje i kr. poštni hranilni urad v 11. Cc 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriliČ neje do ^25.00 ▼ got«vini t priporočenem aH reefartrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Few Tork Bank Draft
FRANK SAKSJBB 00., 109 Greenwich Street, Few Tork. aerod, se moramo požrtvovati za ' §104 Sk Clair Ave. FE^ Olevelaad, O.
Osoda mornarjev.
S pan:iikom Seguranza dospelo je i včeraj v .našo luko 6 m-onharjev jad-| ranke Trinidad, ktera se je dne 6.
aprila potopila pri Bahamskem ot<jč-' ju. Mornarji so bili na jamboru 5 •dni brez jedi in vode. Potem so se rešili na rt Hatteras.
Samomor vsled strahu.
Vsled strahu pred zdravniško operacijo se je v Norway, Me., ustrelil John L. Cummings.
Mraz na jugu.
Memphis, Tenn., 16. apr. Iz Shelby eountyja v Tennessee in držav Mississippi ter Arkansas, se poroča o izrednem mrazu, kteri je napravil veliko škode. Sadje in sočivje je po nekodi popolnoma uničeno.
2llflk •Ml
Ufeo si namimjeii__
NnMkt ter nijitoQe t Ameriko vzeti, piii za pojasnila in vožne cene na: FBANB SAKSER, 109 Qrccawlck SL, New Yeck, N. Y, ker tu bodei najpoSteneje in najbolje postreicn. Fr. Sakscr je priznani zaatop-oik vseh irKpitnih	' "
Južne republike. Roosevelt posreduje.
PREDSEDNIK ROOSEVELT JE PONUDIL POSREDOVANJE V PRID MIRU V SRED-
Mirovna konferenca med srednjeameriškimi republikami se bo vršila v Amapali.
GUATEMALA IN SALVADOR.
San Salvador, 1(5. aprila. Predsednik Roosevelt je brzojavil salvador-skemu predsedniku Figuerri, da sedaj, ko je nicaraguajski predsednik Zelaya naznanil, da je vojna proti Hondurasu končana, ponuja zajedno z mehikanskim predsednikom Diazom A'se, kar je potrebno, da se prepreči nova vojna, ktera preti med republikama Salvador in Guatemala. V obeh imenovanih republikah se strastno agituje za vojno.
Predsednik Roosevelt odločno zahteva, da se čete, ktere so se zbrale na meji, odpozovejo, ker le potem je v Srednjej Ameriki mogoče ustanoviti mir.
Predsednik Zelaya je pozval predsednika Figuerra k posebnej mirovne j koaiferenei, ktera se bode vršila v Amapali, kjer se bode ustanovila baje trdna baza za bodoči trajni mir.
Križarko Chicago od Zjedinjenih držav so dali na razpolago predsednikoma Zelaya in Figuerra, da od-plujeua *na njej v Amapalo.
Washington, 17>. aprila. Vladi se poroča, da je topničarka Boston od-plula iz Amapale, Honduras, v Co-rinto, Nicaragua, da dovede potem predsednika Zelava v Amapalo k mi-rovnej konferenci.
■' Tukajšnji nicaragulajski poslanik, senor Corea, je obiskal včei-aj nadomestnega državnega tajnika Bacona in naznanil, da bode mirovna konferenca imela najboljše uspehe. Corea želi. da bi se konferenca vršila v Wafehingtanu.
Washington, 16. aprila. Generalni štab zvezine vojske je izdelal načrt za ustanovitev stalne vojske na Cubi, let era naj šteje 12,000 mož. Člani te vojske naj bodo domačini. Število vojake ne sme nikdar prekoračili 12 itisoe mož.
DVE PSOVKI ZA $8000.
Milijonarka je razžalila učiteljico in mora sedaj plačati.
White Plains, N. Y., 16. apr. Milijonarka Naomi Dun comb Ringova je bila včeraj pri porotnem sodišču obsojena v plačilo denarne kazni $8000, ktero svoto mora plačati učiteljici Grace Raymond, kterej nasproti je izustila dve psovki. Za vsako psovko mora plačati po $4000. Miss Raymond je bivša učiteljica iz Mount Vernona. Kot priča proti go spe j Rin-govi je nastopil njen mož, kteri je tožbo Raymon dove podpiral.
Tožnica je pripovedoval®, da jo je milijonarka na ulici ustavila in jej očitala, da ljubi njenega moža. Pri tem je izustila tudi dve psovki in jo je hotela napasti.
Ringova ima $2,000,000 premoženja. —
PRIČETEK SEZONE KONJSKIH DIRK
Na dirkališču v New Torku je bilo včeraj nad 20,000 ljudi.
Pri prvej konjski dirki letošnje sezone v New Yorku je zmagal konj "Glorifier", kteri je dobil carter-handicap. Nad 20,000 športov ga je z navdušenjem pozdravilo, dasiravno so se mnogi vrnili domov siromaSnej -ši, nego so prižli na dirkališče.
Velikanska udeležba je dokazala, da so za naše meščane konjske dirke prepotrebne. Poletnih krasnih toalet je bilo le malo videti, pač pa kožuhe in zimske suknje. Ljudje po bili radi otvoritve sezone tako veseli, da so pozabili psovati Long Island železnico.
Katastrofa v Mehiki. !Vesti iz Rusije. Pet mest razdejanih.; Sumaricno postopanje,
ŠKODA, KI JO JE NAPRAVIL POTRES, JE VEČJA, NEGO SE JE PRVOTNO MISLILO.
Pet mest je popolnoma razdejanih in mnogo zelo poškodovanih.
OVIRAN PROMET.
Mexico Ciudad, Mexico. 17. aprila. Škoda, ktero je napravil po-tres, je mnogo večja, nego so javljala prvotna poročila. PVve zamujene brzojavke so dospele iz južnih krajev včeraj popoludne in iz njih je razvidno, da sta tudi mesti Ayutla, iztočno od Acapulco, kakor tudi O me topeč, 70 milj daleč od Ayutle razdejani.
Potresni sumki so se v Chilpancingo nadaljevali vso včerajšnjo noč. Mnogo poslopij, ktera so še stala, se je podrlo. Poveljnik itamošnje posadke je težko ranjen. Zapori, bolnice in šole v Ohilpancingo so razdejani. Prebivalstvo biva sedaj na prostem v o-kolici mesta.
V	kolikor je dosedaj znano, je tamkaj 37 osob ubitih. V jednej hiši so našli 14 trupelj. Število mrtvecev bode naravno mnogo večje.
Promet med Mexico Ciudad in Vera Cruz je popolnoma u sit a vi jen, kajti želeaniena proga se počasi pogreza.
Luka mesta Acapuleo se polagoma pogreza. Na pacifičnem obrežju med Acapuleo in Salina Cruz je škoda ve-likanska.
Razun mest Chilpancingo in Chi-lapa je razdejano tudi mesto Tixtla. Tudi mesto Tlapa, 80 milj zapadno od Chilpancingo, .na meji države Oaxaca, je T&zdejano.
Ker je brzojavna in železnična zveza zelo pomanjkljiva, prihajajo vesti iz juga zelo počasi.
V	Tixtli so izkopali iz razvalin 12 trupelj . Ranjenc<f so prepeljali na prosto v provizorično bolnico.
Potresni sunki se še vedno ponavljajo. Pri Aeapulco je postalo morje tako valovito, kakor ob času najhujšega viharja, dasiravno je bilo vreme mirno. Koliko luke se je pogiez-nilo, 'ni še znano. Vse hiše do glavne cerkve so pod vodo. Pajrniki so ob potresu od pluli na prosto morje.
IZREDNA ELEKTROKUCIJA.
V Auburnu, N. 7., so elektrokucijo-nirali Sertona; petkrat so mo- -rali odpreti električni tok.
Auburn, N. Y., 16. apr. V tukajšnjem državnem zaporu .so danes elek-trokucijonirali Edwarda Sextona, ker je dne 29. apr. 1904 v Farmingtonu, N. Y., umoril Thom. Mahaneya. De-linkvent je bil majhen in slaboten, toda kljub temu je električnemu toku kljuboval bolj nego kterikoli pred njim.
Državni elektrik Davis, kteri je izvrševal elektrokucijo, moral je petkrat spustiti tok {»o obsojencu, pred-no so ga zamogli zdravniki spoznati, oziroma proglasiti mrtvim.
Med drugimi se je od delinkventa pri električnem stolu poslovil kaznjenec Chester Gillette, kteri je ubil svojo zaročenko Grace Brown.
Zahteva $100,000 odškodnine.
Asbury Park, N. J., 17. apr. Mrs. Howard Trimpijeva iz Bradley Bea-cha je vložila tožbo proti svojemu tastu William W. Trimpiju iz Newarka, N. J. S tožbo zahteva od njega 100 tisoč dolarjev odškodnine, ker je ščuval njenega moža proti njej. Trimpi-jev sin se je oženil z njo pred štirimi leti v Bradley Beachu. Kasneje se je pa njegova ljubezen napram njej o-hladila in njegov oče je zahteval pri sodišču, da se poroka razveljavi. V to sodišče ni privolilo in posledica temu je sedanja tožba na plačilo odškodnine.
Umor ▼ New Mexico.
V boju med polieaji in Elmer Her-nom ter dvema njegovima tovarišema, kteri so se aretaciji upirali, je bil v Tucumari, New Mexico, John Wilson ustreljen. Hern je nedavno ustrelil svojega tasta.
V PETROGRADU SO ZAPRLI 25 REVOLTJCIJONARJEV, MED TEMI TUDI SEDEM ŽENSK.
Iz dume so začasno izključili reakei-jonarnega poslanca V. V. Šulgina.
TERORISTI V MINSKU.
Petrograd, 17. apr. Tukaj so včeraj zvečer aretovali 25 članov bojne organizacije soeijalnih revolucionarjev, med kterimi je tudi sedem žensk. Večina jetnikov dospelo je šele nedavno v Petrograd. Med temi je tudi jeden, ki je skušal dne 25. avgusta m. 1. umoriti ministerskega Stolypina. S tem je policija preprečila več na-daljnih napadov. Jetnike so zaprli v Ključevskajo trdnjavo.
Podpredsednik gos. dume Paznav-skij je včeraj izključil reakcionarnega delavskega poslanca V. V. Šulgina od nada.ljnih sej dume, ker je imenoval člane levice "metalce bomb".
Minsk, 17. apr. Posledica izsleditve zarote proti gubernatorju je ta, da so sedaj zaprli vse tukajšnje teroriste.
Iz Avstre-Ogrske.
Cesar v Pragi.
VSLED NJEGOVEGA OBISKA POSTALO JE SOVRAŽTVO MED ČEKI IN NEMCI ŠE VEČJE.
Nemcev se pri sprejemu vladarja niti vpoštevalo ni.
CESAR GOVORIL ČEŠKO.
Praga, 17. aprila. Povodom obiska cesarja Pran Josipa, kterega so tukaj Cehi kar najsijajneje sprejeli, se je sovražtvo med Čehi in Nemci zelo povečalo. Nemci se čudijo užaljene, ker se jih pri sprejemu cesarja niti vpoštevalo ni. Užaljene se čutijo, ker je ipraški župan pozdravil cesarja v češkem jeziku in ker je cesar potem govoril tudi češki govor. —
S cesarjem sta prišla na Češko tudi oba miuistra-rojaka dr. Pacak in Prade.
Ministerski piredsednik Beck je naznanil Nemcem, da do obravnav glede poravnave med Čehi in Nemci ne bo prišlo. Položaj je vladi znan in ona dobro ve, da je nas pro tet va med obema narodnoetima nemogoče poravnati. —
THAWOV NOVI ZAGOVORNIK.
Bivši governer Black bode v nadalje zagovarjal mladega milijonarja.
Buffalo, N. Y„ 16. apr. Ako bode zamogel Harry K. Thaw dokazati, da bode bivanje v ječi do prihodnje obravnave škodovalo njegovemu zdravju, ga bodo proti poroštvu do tedaj izpustili.
Njegov prihodnji zagovornik bode bivši governei Frank S. Black, kterega je naprosila Thawova mati, da prevzame zagovorništvo. ' Dosedaj Mr. Black ponudbe še ni sprejel, ker se mu ponujena nagrada dozdeva premajhna.
Vendar je pa Thawova mati sklenila, da denarja v tej zadevi ne bode vpoštevala in želi potrošiti vse svoje premoženje za svobodo svojega sina.
Linčanje t Loulsiani.
New Orleans, La., 17. apr. Včeraj je množica linčarjev odvzela uradnikom zamorca Charley Straussa, kteri je v nedeljo napadel neko belo žensko. Zamorca so šest milj daleč od Bunkee obesili na dreve, aa kar je vse nanj streljalo.-
Razne novosti
iz inozemstva.
t °
KRALJ EDWARD V ITALIJI. — DIREKTNA ZVEZA Z LONDONSKO VLADO.
Španska si nabavi novo vojno mornarico za $64.000,000.
JAPONSKI GENERAL KUROKI V JAMESTOWN.
Neapolj, 17. aprila. Kakor hitrt. pride semkaj kraljeva aaigležka vaeh-ta s kraljem Edwardom, bodo napravili meti Neapoljeui in Londonom direktno brzojavno zvezo. Iz tegu je izvajati, da se bodo vršila med Italijo in Anglijo važna diploma t ima posvetovanja.
Madrid, 17. aprila. Španski mor-narični minister uazuanija, da hod* parlamentu predložil načrt za prenovitev vojne mornarice. Po uth načrtu bode vlada za mornarico izdaia vsako leto jh> $16,000.000. dokler t* ne doseže svota $64,000,000.
Tokio, Japonska, 17. aprila. Ameriški nadposlairik E. Wright je včeraj priredil banket v počasi generalu Kurokiju, kteri odpotuje danes s pai^ nikom Aki v Norfolk, \sk.3 da prisostvuje otvoritvi razstave v James'-townu.
BELI IN ZAMORCL V Mississippiju je pričakovati bojev.
Liberty, Miss., 17. apr. Tukajšnje belo prebivalstvo se je oborožilo is išče s pimočjo krvnih psov osem zamorcev, kteri so skušali umoriti sina šerifa eountyja Amity, W. H. Bateea. Nemiri so se pričeli dne 15. t. m., k» sta Bates in beli Louis Radcliffe skušala aretovati zamorca Will Harrisa. Zamorci so na nje streljali in oba ranili. Pri tem sta bila tudi dva zamorca ranjena.

KRETANJE PARNIKOV,
Dospeli ae:
Kronprinz Wilhelm 16. aprila iz Bremena s 1225 poimiki. Fran o esc a 16. aprila iz Trata. Nieuw Amsterdam 16. aprila iz Rot-
•terdama z 2692 potniki. La Gascogne 16. aprila iz Havre a
1462 potniki. Finland 15. aprila iz iVirft n m jpim (žeporočano) s 1527 potniki.
Dospeti imajo:
Gerty iz Trat«. Zeeland iz Antwerpena. Carmania iz Liverpoola. Oceanic iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. Barcelona iz amburga. Chemnitz iz Bremena. Moltke iz Genove. Philadelphia iz Southamptona Etruria iz Liverpoola. La Provence iz Havre. Regina iz Trsta. Pretoria iz Hamburga. Zeeland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdaima. Gera iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bo vie iz Liverpoola. Barbarossa iz Genove. Pannonia iz Reke. Teutonic iz Liverpoola. Dei*tehla>nd iz Hamburga. Patricia iz Hamburga. Main iz Bremena. Califomie iz Havre.
Odplali eo:
Potsdam 17. aprila v Rotterdam. Majestic 17. aprila v Liverpool
Odvluli bode:
Batavia 18. aprila v Hamburg. Kaiserin Augnste Victoria 18. aprili
v Hamburg. Brandenburg 18. aprila v Rreaae* Finland 20. aprila v Antwerp««. St. Louis 20. aprila v Southampton Campania 20. aprila v Liverpool
Irene 20. aprila <r flftw
"GLAS NARODA"
lUt slovenskih delavcev v Ameriki.
Izd^fa slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorjiorirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Svobodna Bolgarija...
(Konec.)
V bodoči novi senat hoče vlada spraviti le svoje ljudi, pri kterih se | ~ Porotniki bi «e tam lahko vsaki1 ne vpraša toliko za strokovno sposob-
Tudi za obtožsnea Harry K. Tbawa ki bilo bivanje na morskem obrežju ■elo dobro. Aks ee priuči na dijeto Coney Island«, «a pum-c lam-chowder, na wauwau in most rich, potem bi inneli njejflovi odvetniki z -njim manj sitnosti.
ža leto velja list za Ameriko .
" pol leta............
Sa Evropa, za vse leto.....
" pol leta......
14 " " četrt leta.....
$3.00 1.50 1.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
*GLAS i A KODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA
("Voice of the People")
ued cverv c
<LCT
Ir,
S ubscri

Ad\
7;
evrept Sundays and
Holidays, t ion yaarly $3.00.
71 shed by the iBl ISHING COMPANY under the laws of the of New York.
it on agreement, set vrstic se plača 30 pis;> in osobnosti se
'l.igovcli pošiljati po
n.nrc šnje
likov
«01»
i peš:Ij.itvam nare ite
is Naroda"
Street, New York City, ton 1-JTsJ Rector.
dan parkrat peljali po "Loop the loop", da bi tako preje verjeli na 'brains storm" ali možganske viharje in 11a "dementia americana", ktero bi 1 ali ko pri Feltmanu na Bowery naročili zajedno % lobster-salato.
Tudi zdravniškim ekspertom se nudijo na Coney Islandu izvrstne prilike, kajti fakirje tam vedno potrebujejo...
Politične stvari.
»j. A"
.1 i
Italijanska kultura v New Yorku.
Skrajni <-a> je, da nastopi new-a policija kar n a jenergič ne je pf-'»ti tu / i ve i mi zastopali kom najbolj divj^pra evropskega naroda, proti si-•lovuiu "kulturne*' Italijo, kteri boli pn nas uvesti svojo "ven-Tekom 4S ur so v našem Be.«tu Italijaui izvršili ]>et umorov m osvete za dozdevno razžaljenje. Na Wa>hinyto« Square je italijanski morilec ustrelil svojega lastnega rojaka 111 dva polieaja brez najmanj-autra povoda, in v Iiro-nx Borough je ■opot drugi "dago" zaklal dva mla-d«tu«-a, ktera .sta »e z njim nekoliko ^uHnlila.
■krivično bi bilo. ako bi te umore pripisovali vsej tukajšnjej italijanski koloniji. Italijani tvorijo v Ame-mki najnižjo stopinjo prebivalstva in oi niso znali kljub svojej starej "kulturi"' j k maga t i do verjega ugleda.
kitajski kuliji. Oni marajo o-pravljati naj'</.,j:i in najbolj uinaza-K9t dela, kleiili nil i zamorci ne lotijo. Kljub temu ]*a ]**stane nji-fcoa druga irfnerarija v toliko eivi-laovana, da >e jej nima kaj oči-te*.. —
Glavno rlo med Italijani je, da je
»vad bko
4 viri ■
Ht tH>

lovimi nižjimi -kiji ravno tolarjev in morilcev, kakor je utvo ,,inteligwu^»" goljufov, je v in uličnih korifej, kteri "bluffa" za«-as rut pomagajo ia jiotem zginejo z nabranim larjotn svojih rojakov. Meni itali-jan^kimi l«»|*»\i prve vrvte je največ 4ari*b, kieri rabijo za vsako stvar l>o-' £ai<> ali revolver.	1
Da morajo pred takimi lopovi naj-1 I0t tirj»eli njihovi lastni in t-esto k rat « ■)rutri 4* rojaki", je samoumeven, kajt i najboljša žrtev je do-
•vilo detektiwv in policajev, ki > italijanski, je v New Yorku v ?ri z velikim števil<«n dajjotov majhno in umestmo bi bilo na-več 1 miš; enih Italijanov za poli-
■n«j<! prim! »•k. maj frti več ešjsko si Kaj um wet jeva kajti s t kako rlo, a tudi z:
stneje bi pa bilo, ako bi se jje Italijanov zabranilo, m bi bilo odvrtnjeno marsi-tak » za tu živeče Italijane, Hrvate in domačine...
Proti Thavvu.
Pokrajinski pravnik Jerome bode pre^lairal. da se prihodnja obravnava "" narju Harry Thawu pre-nvtvja New York v kak
\z
prut 1 Wrsti
»odeli nrvpt.'l ali •£1 in jamo m »rt n-ski
•len «nne -s t.»m predlogam le. ne vemo, vendar se j»a > prodi«»rum, ker vemo, da prve obravnave velikanski iim nan county v bo-
tn Želimo, da Ai'e iz.o'jTie.
Sajuri!'^!iu'jšp bi bilo obravnavo premotiti na Coney Island, kajti ra-itin Manli-Orasa bi bila to največja ■Krakcija za ve-<lno veseli otok. Podjetja Luna Park in Dreamland bi plavala veliko svoto za tako ptridobitev. Ako bi se odvetniki in priče pri dru-|ej obravnavi pred vsakim nastop m T »orju okopali, Ki bila druga obrav-■ara brezdvomno iistejša nego prva. 9udi bi lahko na Coney Islandu v bo-4oČe porotnike zaprli v kako plavajočo kopel j, kjer bi se gotovo tako a« razgTeli, da bi prišlo med njimi 4o dejanskih -spopadov. Razun tega pa tudi "highballi" v saloonih na Coney Ialarvdn n'wo slabši, nego oni •a Center ia E3m Street
Avstrijski prestolonaslednik v Bero-linu. — Izolacije Nemčije. — Madjarski poveljeval-mi jezik.
Y>i listi dan z.a dan rešujejo vprašanje. zakaj j« avstrijski prestolonaslednik skrivaj obiskal v P»erolinu nemškega cesarja Štirje listi pridejo tu posebno v poštev; dunajska •' Zeit ' % itnlijanski dobro informirani "Giornale d'ltnlia". nekoliko sen-začni "Petit Parisien" in "Augs-burger Abemdzeitung". V najresnej-;Pm tonu je poročala 'Abendzeitung'. Njena izvajanja so sledeča: V bero-linskih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je avstrijski prestolonaslednik s cesarjem Viljemom obravnaval o velikih svetovnopolitiskih vprašanjih. Baje je angležka diplomacija zadnji ča« delala na to, da še Avstrijo odvrne od Nemčije, tako da bode slednja docela in povsod osamljena. Konstelaeija je ravno sedaj zelo pripravna. Angležka je domala vse velevlasti spravila na svojo stran ter izravnala tako med seboj in vele-vlastmi, kakor tudi med velevlastmi samimi	nasprotstva, določila in-
teresne sfere, do kam sme ta, do kam oni s bvojimi zahtevami in tako vedno se bolj odtujuje vse Nemčiji, ki je docela izolirana in se samo še opira na svojo zvesto staro zaveznico Avstrijo. Baje »e je posrečilo an-•_'le/kim in francoskim diplomatom pridobiti za svojo politiko tudi av-strijskega prestolonaslednika, ki je začel o tem problemu-premišljevati. lvone»mo pa da «0 zmapali tradicio-nalni vplivi in »veza med Avstrijo in Nemčijo da se je še bolj utrdila, ko je avstrijski prestolonaslednik bil v Berolimi ter se je ondi vse poravnalo in prerešetal«.
je sveto\Tiopilitični položaj za Nemčijo zelo ■eufoien, je res; baje je šel Buelow xato v Rapallo k it ali-j janskemu ministru za zunanje zadeve Tit toni ju, da Italijo, ki je že v rokah Angb/.ke, nago« vsaj nekoliko na nemško stran. Čel je krpat staro ZV.-ZO. Res je tudi, da ho vsled tega duhovi na Ne-mskera pretej vznemirjeni; centrum hode vložil interpela-o s vato vno| w rlit ienem položaju. !>a ixi bi bil obisk avstrijskega prest obmaslednika s <em v zvezi, je nekoliko neverjena. Najbrž se je obravnavalo o t ran vprašanju mimogrede in .postrani, ker je pač za Nem čijo velike važnosti, ako izve, kaj misli in namerava Avstrija.
Najbolj vero jetrna pa j« Tei?t dunajske "Zeit", ker se je baje vršilo na Ihinaju	marca vojaško posveto-
vanje na dvoru, kjer se je obravnavalo o madjarskem poveljevalnem jeziku. To je bojda plod posvetovanja med avstrijskim prestolonaslednikom in neafflkim eesaTjem Vilje-mi>m. Sicer je nemška mrad-na Bue-lowova "Norddeuteche Allgemeine Zeitung" to ve»t deaneiatirala, pa tako odločno, da ji ramo zaradi tega nečejo verjeti. Dejstvo je, da je v sled te v«ti v Badimpešti vprašanje o madjarekem poveljevalnem jeziku postalo zopefc aktnalno in da bujno cveto ognsk« aodfi. Neki visoki vojaški dostojanakrenik iz Budimpešte je izjavil nekemu dunajskemu časnikarju, da je Cisto gotovo, da se bode Mad j arom dovolila koncesija vojaška koneesija zato, da bodo glasovali za povišanje števila novincev in reformo obrambenega zakona. Madjarski listi pišejo že, da je za njih čisto vse jed no. ali bode vlanla dememtirala vest, da se je presto h »naslednik posvetoval s eesarjem Viljemom zatratli uvedbe mad jurskega poveljevainega jezika in da se je o t-e<m vršilo na Dunaju vojaško posvetovanje: sedaj-rre za to, da se krona odloči, ako je voljna izpolniti madjarske želje ali ne. —
Kakor se vidi, milu j o Marijari kovati železo v pravem času.
J O MIN VeiNZUL, 1017 E. 62od Street, N. E„ Cleveland, OMa
izdelovalec kranjskih in nemSkih
MAR Al O IN I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerao nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče ia aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $8a
nk>st, kakor za dobro voljo, da hočejo izvrševati poklic akademiškega učitelja po Petkovem receptu: vsajati v srca slušateljev rešpekt pred vsako-kraitino vlado. Po postavi morejo le tisti stari profesorji zahtevati pen-zijo, ki že služijo najmanj 15 let, druge namerava Petkov ukloniti ali pognati s trebuhom za krnhom. In ako bi še novi senat proti pričakovanju ne hotel parirati, se pa neljubi elementi "z motiviranim dokladom na kneza" odstranijo in nadomestijo z ubogljivo dušico. Pri dijaku bi se že lahko rudeea srajca smatrala za politični prestopek in vzrok, da se mu zaprejo vrata almae matris. Bi-li mogel profesor, ki je odvisen od milosti vsakokratne vlade in ki mora vedno trepetati pred modro polo, mogel in hotel vse sile. duševne in gmotne, posvetiti svojemu poklicu; bi-li imeli dijaki pred profesorjem rešpekt, o kterem bi lahko sumili, da ga 11a katedro ni poklicala sposobnost, ampak mogoče naklonjenost ministrove žene: tega Petkov, ki se ni nikdar navduševal ob svobodni aka-demični besedi, ni razmot rival.. .
In kaj pravi evropska, zlasti tista tenkočutna avstrijska nemška žurnalistika, ki se vedno dela, kakor da je vzela svobodo v zakup in ki voha za vsakim škandale kom na srbskem dvoru? Na Dunaju vedo ceniti Ferdinandovo nemško pokolenje in njegovo zanimaje za dunajsko geografsko društvo. "Neue Freie Pres-se" je dobrohotno namignila, da zlasti z ozirom na razžaljenje knežje postave poostren tiskovni zakon Ferdinandu ne bode v korist, nasilno smrt akademične svobode je pa tiho odobrila. In ko je hotel vzbuditi dremajoeo nemško javnost najkom-petentnejši dunajski poznavalec bolgarskih razmer, vsoučiliški profesor dr. Konstantin Jireček, bivši generalni sekretar bolgarskega naučnega mi niste rstva in nekaj časa tudi na-ut-ni minister v Sofiji, se je prav dobro zavedal, da bi dunajski listi njegove kritike ne sprejeli, zato jo je poslal v Monakovo. Še predno mu je bila nova bolgarska vseučiliška postava v podrobnostih znana, piše Čeh Jireček, stari bolgarofil, v "Beilage zur Allgemeinen Zeitung" št. 37 med drugim:
" ... V Runnuiniji, kjer tako mislijo nazaj na čase cesarja Trajana, v Srbiji, kjer cvete kult narodne prošlo-sti, kjer se visoko eenijo stara narodna pesern in novejši pisateljski proizvodi, pri Grkih, ki se ozirajo nazaj na nepretrgano literaturo in u-rmetnost iz časov klasične davnine,
domače univerze ponos naroda. Zraven so nekak magazin bivših in dočih ministrov.... V Bolgariji je fcjtvar drugačna. V mladem društvu se še ni ukoreninila literarna narodna samozavest in nepristranska ocena domačega duševnega dela... Vseuči-liške profesorje, vse uradnike in višji klerus izključuje postava od pasivne volilne pravice. Bolgarsko narodno sobranje ni več ono samozavestno zastopstvo narodne inteligence, kakor je bik> v prvih časih po o-svoboditvi, ampak več ali manj od vlade odvisna kamor* deputatov. Vlada je smatrala zato vsak pojav političnega interesa profesorjev slušateljev kot prekoračenje kroga, kot nekak upor...
K temu pridejo ee socialna na-^protstva... V Bolgariji so dospeli ni/.ji sloji na vlado. Sedanji mini-sterski predsednik Dimitrij Petkov... spada v generacijo zarotnikov in prostovoljcev osvoboditeljnih vojsk. Kot prostovoljec bolgarskih polkov je izsrubil pri Šipki (1- 1S77) roko. Kot nižji uradnik v notranjem mini-sterstvu za kneza Aleksandra Batten-ber-a je bil Obsojen v ječo, ker je razmnožil s hektografom minister-etva proklamacijo proti knezu. Potem je urejeval bnmorističm časopis " Svirka" (pišea.l), s silnimi napadi na kneza Aleksandra, in je bil pO v«ej Bolgariji dobix. znan kot žvižgač "srirčo", ki je brezobzirno izžviž-gaval \ise. kar imi ni do^radlo ter per-sifliral vsa vlad.ua dejanja. ^ Pod St am bulo vim je postal sofijski župan in vawna opgrra vladajoče stranke. Da ^ morejo taki eamorastli elementi težko razumeti s študiranimi sodeže-lani. je naravno
Pravi vzroki zadnje krize so ostali zapadnemu eitajočemu občinstvu nejasni. Univerze ni zatvorila skopost ali šitedljivost Bolgarov. Časi so minili, ko je narodno sobranje črtalo plače im preglasovalo nepovoljne številke. Bolgari so postali razsipači. Država in občine so nakopičile dolg na dolg. Draga podjetja se začenjajo lahkega srca ia ravno tako hitro opustijo. V Sofiji je položil minister Kara velo v fundament novi justioni palači; prišla je droga vlada in dala osnovno zidov je zasipati. V iztočni Korneliji se je začela ob črti orijen-taJskega železniškega društva konkurenčna proga; toda denarja oi bilo
in
delo-
dosti in začeti tir ae je pustil v razvalinah.
Vzroki propada bolgarske univerze so drugačni. V deželi sta dve struji. Nadarjeni samouki in ljudje, ki so študirali v inozemstvu, stremijo za vzorci civilizovanih dhržav in se želijo približati po razvoju duševnega življenja na narodni podlagi idealu moderne pravne države. Druga stru-ja predstavlja staro ignoraneo, združeno s fizično močjo. Tekom petletnega ivanja v deželi pred četrtletjem sem imel često priliko opazovati in-dividue, ki so s svojo vsiljivo nevednostjo javno brez sramu paradirali. To stirojo spremlja pomanjkanje pravnega čuta in zlasti neuvaževanje domačih postav...
Bitka pri Slivnici pred več nego 20 leti je priborila Bolgarom v Evropi veliko spoštovanje, ki pa se mora ohraniti, ne podkopavati___ Državnikom Bolgarije bi se pa vendar naj zasvetilo, da napad na narodno univerzo, ognjišče znanosti in literature, ne more pridobiti simpatij izobražene Evrope in Amerike..."
Knez Ferdinand sodi drugače. Istega 13. februarja, ko je izšel Jire-škov članek, naroča Petkovu v re-skriptu, s kterim razpušea sobranje: "... Posebno zadovoljen sem s skrbno in razumno zakonodateljnost jo narodnih predstavite! je v____ Prosim
Vas, da jim poveste mojo presrčno zahvalo za njihovo odloenostlll!" — Vlada, ki je bila zagrozila srbski vladi, da bode smatrala sprejem bolgarskih dijakov v Belgradu za akt sovražtva, je že obljubila dijakom, da univerzo v kratkem otvori, ter je že tudi odpoklicala one dijake, ktere je bila vtaknila za kazen v vojaško suknjo, objednem pa tudi "komandirov-ce", ktere je bila poslala s štipendijami na tuje univerze. Slušateljicam je bila obljubila novo, višje žensko nčilišče, "kjer se bodo vzgajale za dobre žene in matere". Petkov bi si zadovoljno lizal svojih pet prstov, da ni — bivših vseueiliŠkih profesorjev. Naključilo pa se je, da so profesorji ravno istega 13. februarja izdali na narod nov oklic, kterega končajo: "...nam bivšim bolgarskim univer-zitetskim profesorjem, docentom in lektorjem, ki smo imeli in imamo pri srcu interese tega našega najvišjega izohraževališča, je žal, da ne moremo sodelovati, da se oživotvori predlog novega vseučiliškega zakona..."
Leksikon štrajkov se torej pomnoži za jednega najopravičenejših, za št raj k bolgarskih vseučiliških profesorjev. Zadnja "Večerna pošta" se sicer tolaži, da profesorji ne mislijo tako hudo. Petkov je celo grozil, da pokliče profesorje iz inozemstva. Nu izvedljivost te nepremišljene in za njegovo omejenost in kratkovidnost značilne grožnje menda sam ne veruje .Teden ivših profesorjev mi zatrjuje, da bodo profesorji vztrajali ki čakali paid ca postave ali vl:ide. Mlajši Bolgari mi pravijo, da je knez Ferdinand skrajno nepriljubljen, in da v Bolgariji vre, jnjčasi pa sigurno___ Bolgarske univerze danes mi, in ako se zavod obnovi z novim štatutom, ne bode to univerza, zavetišče svobodjie znanosti, ampak j>eč, kjer «e bodo greli ljubljenci vsakokratne vlade, fabrika, kjer se bodo fabricirali vladni mame-luki. F. K.
(Olp. ured. Ta-le članek je bil pisan še pred umorom bolgarskega mi-uistenskega predsednika Petkova.)
NAZNANILO.
Slovensko katoli&o podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nefcterega izmed izvrŠujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pr. dedniik Josip Čekuta, 34 VUla St., Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Villa St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St.. Allegheny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše, 23 Tell St., Allegheny; Fran Golob. 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie, 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-šček, 853 Perry St., Allegheny. —
Kje sta moj brat ŠTEFAN JAKLIČ in prijatelj FRAN HAJDE? Brat mi je pisal enkrat iz Rock Springs, Wyo., in enkrat iz Baltimore, Md., potem pa že 3 leta nič več. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, naj blagovoli naznaniti: John Jak-litch, 502 Santa Fe Avenue, Pueblo Colo.	(15-1S—i)
^lovenskJ katoiUk
podp. društvo

svete Barbare
Zladliijcne driave Severne Amerik«,
Sedež: Forest City-, Pa.
&K lanuurla 1903 v	Cwn^Vi^^:
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, 7,T. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
OGLAS.
Pred par meseci me je nekdo izmed rojakov iskal v "Glasu Naroda". Ce mi ima poročati kaj važnega, naj se obrne na upravništvo "Glasa Naroda", 309 Greenwich St.. New York, N. Y. (16-1S—i)	Josip Božič.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box «07, T4 rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Kje je FRAN BRODNIK? Doma je iz Velkih Lašč, Dolenjsko. Pred 5. leti je bil pri meni na stanu in mu imam nekaj važnega poročati. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Therese Laushe, Box 812, Collinwood, Ohio.
(12-18—4)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo„ naznanjamo, da je za ta mošnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo.
Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
Roiaki naročajt« na "Ola« Na roda*', največji in najcenejši dnerrik.
Trade Mart rej.
Najboljše in nnjbcdj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARtJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je ral>i', ve, k;ik<»neprecenljivo je to zdravilo za ti.-te, ki trpoiiashihem želodcu slaltosti in glavobobi, >lnl>ctu pre}»avljanju 111 težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jili torej nobena družina ne fKjgrešu. Cena za 3 stoki. $1.S0, za ( i ste k I. $2.75, za 12 stekl. $5.(X)
Varstvena znamka
ČUDODFLNO MAZILO ZA L,ASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najl>«>;je smlstvo, ki zanesljivo prepreči izpa-lanje ia.-, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje ]>rijeten hlad. 1 skatuja $1.50, J ska t. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase r;izp>>šilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY R I V O * *__ • •
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čt?kf pn In ela. ke.di te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kaker tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Leii;y pivo je mjboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti ivesie pri ueo. Travnikcr-ju Č102 Clair Ave. N.E. kteri Vam draeevi.lje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O«
br scHUH j
BOLNIKOM NA ZNANJE.,
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Zjedinjenih državah, posebno pa Igranja Makrovšek in Lovrenc Ko-privšek v Winter Quartern, Utah. Z Bogom!
New York, 16. maL tb-avna 1907.
Louis Blazich.
Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znanee in prijatelje
in posebno tiste, kteri so nas prem-ljevali na. kolodvor. Na zdar! New York, 16. maL tlravna 1907 Urban in Agnesa Istenie.

ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 30 let, premogar in ne pijanec, želi se seznaniti s Slovenko staro od 2o do 30 let in je lahko tudi vdova brez otrok. Delo imam stalno in dobro plaoo. Opla-site se:
J. K.,
P. O. Box 33,	iKeota, Mo.
(17-18—i)
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, d» ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prost« lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih našik
zdravnikov zdravila.	—
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 & Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih ha svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoa mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovenca že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	_y
.	Kdo Yam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	^
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo "bolezen in mi Yam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
-fcbedeo drori Idravoik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi I Zato bolnik'
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili Kjer smo prepričani da .bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje m ne vidite da \ as bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Espressu plačano 8 dozvolbo pregledanja m ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Maši po celem svetu slani profesorji.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praikom, kdor feli poskuinjo naj pošlje 30c v znamkah na lcar m a takoj praSek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če m to resnica plačam Tsakomu $500.
Jakob Wahcic,
339 south front
8TEELTON, PA.
Spominjajte m ob raznih prilikah lai* preko ristne družbe ww. Cirila in Metoda t Ljubljani! Hal položi dar a oltar t	(t d)
pravijo__________________________________■^■■■■■■■^■»■■pwppb ^^^
bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni bo tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ pnma ozdraviti morejo.
• * • zopet nova knjiga za slovence! • • •	.
Samo Se kratek Čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v katen bodo bolniki najdli vse moJ IjoOe bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da Se v človeka razširi in kako da človeško telo propade ako 8 ousti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen rdravniku povedati ali popisati Še nobena Zdravniška -£njiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta kniiira bode Vsakemu od Tolike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima- Vsaki dan dospejo
• ® _	«	t_____* V .	L.1 - -■ -	Ita« «	4 mr»iV»	a nrn i no niV/loT* V
In to je dober dokaz, da bo naši zdravili neprekoBlivi in da so priepeL do največjega človeškega znanja. VaaU kateri nam pošlienaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izggtovljena. VjBftČat HA SLOyEKSKI ODDELEK:	W » \
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New Yorkr.
i an. Tarhtetilfcvttel

			®	
Jugosli	ivan	ska		Katcl Jednote.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
ITRADN IKT:
Predsednik: MTHAFL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. boi 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424. Ely, Minn. Pomožni tijnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Fuintr Ave., So. Clueago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B- x 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISN1K. Ill, nadzornik. Box 13S, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOP ZAl*UKOV"EO, predsednik porotnega odbora,
Blnekbenj St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PKZmRC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTlN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Kr;
:i druge listine linn., po svuj( e
Den; JOHN GO srem. Zast tudi na g!a Vse naj se j* -Si 481'4 Black vsakt
t:a društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ■ o na glavnega tajnika : GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, ,jt m Tajniku in nobenem drugem.
pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika:
OB03XQSr
NOVICE.
KRANJSKE
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. marca 1007. Aktiva: Gotovina 5223 kron 45) v. p.s.gila 9,455,271 K 15 v, naložen denar 1,612,918 K 17 v, zadružni dom 205,541 K 38 zadružni hiši 136.614 K 77 v, vrednostne listine 400.361 K 75 v, prehodni zneski 2214 K 28 v, inventar 5378 K 24 v. zaostale obresti 31. decembra 1906 89,145 K 36 v. Pasiva: Deleži 26,162 kron, hranilne vloge 11,727,839 K 62 vinarjev, rezervna zaklada 180,784
kron 86 v, predplaeane obresti poso-j Dv jil 31. decembra 1906 42,317 K 01 v. tajska na Nemškem, da se vsa kitaj Upravno premoženje 12,007,445 K 10 j ska armada enakomerno oboroži, vinarja v. Denarni promet 13,746.854 Bivši angleški poslanik na Dunaju kron 13 v.	j Ilenry Elliot je umrl.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesec« marcu 1907 je 278 strank vložilo 150,335 K 41 v, 180 strank dvig- ■ Sehwarz nilo 76.029 K 49 v. petim strankam ! pe je izplavalo hipitečnih pisojil 72,950 K, stanje hranilnih vlog
Ker ima kitajska pisava za vsako besedo posebno znamenje, jih mora stavec vse poznati, in kdor to zmore, velja pri Kitajcih za učenjaka. Ta znamenja imajo zložena v omarah in sicer, da si olajšajo delo, po nekem posebnem redu. Pod besedo "hiša" na pr. se nahajajo znamenja: vrata, okni, soba, streha itd. Pod besedo "mesto" so spravljeni znaki: ulica, trg, cesta itd. — Tudi uredniki so samo stari in izkušeni učenjaki in pišejo, oziroma rišejo rokopise z drobnimi čopiči. Kaki so kitajski tiskarski 'sla-niki" in kako obliko imajo razne "ribe", je še tajnost.
Premoženje iz napitnin. Listi poročajo o Francois Dumontu, mlademu francoskemu natakarju, ki se je iz Denverja v Coloradu povrnil po petih letih v svoje rojstno mesto, da si je tekom tega časa prihranil samo pri J napitninah 150,000 frankov. Prva štiri leta je imel Dumont dohodke kot dober zdravnik ali odvetnik, peto leto pa je prekosil samega ministra. Seveda mu je bilo mogoče priti do tolikega premoženja le, ker govori popolnoma gladko precej jezikov. — Tudi Charies Miller, ki je služil za natakarja v newyorškem hotelu Astor House, ne more tožiti o slabih dohodkih, kajti tekom trideset let so mu gostje darovali 500,000 kron, s kterimi se je mož odtegnil zadovoljen iz dobiekanosne javnosti. Seveda se pa nikakor ne more kosati z newyor-škim stanovskim tovarišem Henry ITudsonom, ki je na napitninah spravil skupaj približno deset milijonov frankov. Seveda je tako srečnih ljudi malo, vendar pa je v New Yorku in drugih večjih mestih mnogo natakarjev, ki služijo na leto po 25.000 frankov. Višji natakar prvega newvor-šekga hotela je n. pr. lastnik hleva, yachte in avtomobila. — V Evropi so napitnine seveda manjše, a navzlic temu tolike, da mora n. pr. natakar v najfinejši dunajski kavarni lastniku plačevati letnih 8000 kron, da sme pri njem služiti. Zapad se je začel glede napitnin bližati — bakšišu Vzhodu, kar se zelo občuti že na Dunaju.
Koliko časopisov je na celem svetu.
V Evropi je glede časopisja na prvem mestu Nemčija, kjer izhaja 5500 raznih časopisov, med temi 800 dnevnikov. Na Angleškem je 3000 časopisov, a dnevnikov je med temi 1608. Na Nizozemskem je 250 dnevnikov, pred 60 leti pa je še bilo vseh časopisov komaj pet. V Italiji izhaja 1400 časnikov. V Avstriji imajo 3320 listov, in sicer 172 dnevnikov, 723 tednikov, 959 pol mesečnikov in 1102 mesečnika, ostali izhajajo že v večjih odmorih. ' Pred letom 1848 je bilo v Avstriji sa-Samomor milijonarja. V Budapešti J mo 79 listov, med temi 17 uradnih, je ustrelil večkratni milijonar t Največ jih pride na Nižjo Avstrijo,
namreč 3312. Dve tretjini listov, t. j.
cdjalnem in vzgojevalnem oziru. "Narodna družba za obrambo otrok pred nasilstvi" se posebno goreče zavzema za novo ministerstvo ter pravi v svoji okrožniei,da ima Angleška že ministra za svinje, govedo in žito, zato bi pač mogla plačevati tudi ministra za otroke.
105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-: ::iki krajevni k društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve vnega tajnika Jednote.
pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov 1 jaio ria predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, Haekberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
jih je podaril neki Lechleitner. "Vrli utega je dobrotnik pri novih orgijah vlekel med celo službo božjo mehove. Naj bi mu Bog dopustil sodelovati tudi v nebesih pri rajski godbi." Upajmo. da se nebeseani ne bodo trgali za tak posel, temuč ga bo Bog prav lahko izročil dobremu Lechleitnerju.
Princesinja Chimay, bivša soproga cigana Riga, je kupila graščino Seis-senburg pri Pettenbachu za 500,000 kron.
V treh dneh 16 samomorov. V globok vodopad Ikora pri Wyborgu je v treh dneh poskakalo 16 samomorilcev, večinoma deklet.
Vest o bolezni belgijskega kralja se uradno dementuje.
Dva milijona pušek je naročila Ki-
1,520,986 K 78 v, stanje hipotečnih posojil 1,161.930 K 09 v, denarni promet 454,015 K 16 v.
PRIMORSKE NOVICE.
Ciganska vedeževalka. V Trstu se
je že leta 1905 seznanila neka gospa Ivanka Filipčič s prebrisano 351etno ciganko Marijo Kariš iz Lonjera pri Trstu. Ciganka je hodila k Filipčovki vedno vedeževat in prorokovat ji srečo. Iztisnila je iz gospe s časom lep denarček — 220 kron vsega skup — zraven pa je še v hiši po malem kradla in zadnjič po Deki večji tatvini Ogrska zginila. Policiji se je seveda sedaj po- Španija srečilo čarovnico prijeti.
Bomba se je razletela na glavni ce-i >ti v Carigradu. Ena osoba je ubita, več pa je ranjenih. Atentator je pobegnil.
Kako se množe narodi. Po najnovejši statistiki o ljudskem štetju so se jK>kazali sledeči uspehi:
1895	1905
125,000,000 141,200,000 68,934,000 83,143,000 52,279,000 60,605,000 42,271,000 47,975.000 39,221,000 43,221.000 38,459,000 39,300.000 31,296,000 33,604,000 24,971,000 27,241,000 18,257,000 20,114,000 18,000,000 18,900,000 51,160,000
Rusija
Amerika
Nemčija
Japonska
Angleška
Francoska
Italija
Avst rija
Male države 47,732.000
Nov vijak za ladje. Elektromeha-	Potemtakem se je najbolj pomnoži-Bik Ivan Sraka v Trstu je iznašel nov	1q prcbivalstvo Rusije> a najmanj vijak za ladje, ki ga imenuje turbin- j Francije> Italije in Španije, t. j. roški vijak. Boljši je zato, ker se ž	mams.ka plemena. Za Rusi so se naj-n jim prihrani 10 do 40 odstotkov mo-	^j - p^^ii Nemei. Glede avstrij-Či. Sraka je svojo iznajdbo patenti-	skih Slovanov statistika nie ne pove, ral in stopil v dogovor glede njene	kako M napredovaii, praktične uporabe s "Stabilimento	^ parlamentarni ^ Tecnico Triestino" in Llovdovim ar-	socijm]istigki poslanec skrajne ^
žena m.	. .	v belgijski poslanski zbornici. Hek-
Tatinska družina. V Gorici so za-	tor ^^ ^ ^ ^ ^
prli Antona Škrlja, nočnega čuvaja v	^^ ^ ^ izračunaH slatigtikij
Solkanski tovarni pohištva, ker je iz-	^^ ^ in ^ ^^ da ^
mikal vedno gradivo, njegovo deset-	ena ^ 1000 frankoVj v kar ^ tudi
letno hčer, ki ie kradla pri sosedih	, -
' J	.i všteti stroski za tisk njegovih govo-
in njegovo ženo Loizo, ki je ukrade-	r*,.-^« i i	i
J ^	.	: rov. Dostavke k posameznim zakon-
rie stvari *krWali». Deklico so po za- . .	..	OA nAn c
r .	skim predlogom cenijo na 20.000 fr.
s!i:aniti iznnstili, starše pa so izro-	.. . . . .	, .
1	,vv 1	Na la naein je stal poslanec državo
čili okrožnemu sodišču.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Trboveljska premogarska družba je '
imela lani kosmatega dobička kron j 2,792,616 (za 89,544 K manj, nego predlanskim), od čistega- dobička1 648.546 K je plačala dividende 8 K. i
HRVATSKE NOVICE.
Ia Dalmacije. V okraju Hvar-Sta-
rigrad-Brač-Vis (otoki) kandidira dr. A. TrešiČ-Pavieiž. V dubrovački srbski stranki je nastalo tako nesoglasje glede kandidata, da je strankino vodstvo odstopilo. V Splitu kandidira profesor L. Borčie, v Zadru dr. Ale-oevu-, v Sinju so proglasili kandidat torn don Iv. Ivančeviča (protikandidat dr. Mazzi). V Šibemiku bo izvoljen dr. Dulibič.
RAZNOTEROSTL
Ii klerikalnega časopisja. "Brixe-oer Chronik" piše v svoji zadnji šte-
naein je stal poslanec čez 100,000 frankov. Hvala Bogu, da tii mnogo tako zgovornih poslancev.
Največji zvon na svetu imajo na Japonskem v Osaki. Visok je osem metrov, v obsegu meri 17 metrov, talita pa 180,000 kilogramov. Preje je bil največji zvon na Ruskem v Moskvi, ki je še sedaj najtežji. Najv-čji zvon v Nemčiji je v Kolinu: visok je 3:1 im, težak pa 25,250 kg. Na Kranjskem imajo najtežji zvon pri D. M. v Polju, ki tehta čez 100 starih sto-tov.
250,000 frankov kazni je plačal av-tomobilist grof Novilles v Caeni na Francoskem; povozil je namreč nad-poroenika Croiseja, da je le-ta umrl. Sodiišče ga je obsodilo, da mora plačati vdovi pokojnika za njegove štiri nedorasle otroke odškodnino v znesku četrt milijona frankov.
Kitajski stavci. D asi se naši stavci upravičeno nazivajo najinteligentnej-ši delavci, zaostajajo vendar daleč za
vilki o novih orgijah v Wendelsu, ki svojimi rumenimi kolegi s kitami.
VABILO
VELIKO PLESNO VESELICO,
ktero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K J.
v Conemaugh, Pa., v soboto dne 20. malega travna 1907
Na veselici bodo tamburali tukajšnji tamburaši pod vodstvom g. Ivana Grahek. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, dame vstopnine proste. Pivo brezplačno.
T 'm povodom vljudno vabimo cenj rojake in rojakinje iz Conemaugh, Pa., in okolice, da se naše veselice polnoštevilno udeleže. Istotako vabimo vsa tukajšnja nam bratska društva, kakor: Mladeniško društvo "Danica" iz Conemaugh, Pa-, vrla društva "Adrija" in "Slovenija" ter nase bratsko društvo sv. Cirila in Metoda v Cambria Citj*, Pa.
Nadejamo se obilnega obiska.
Za dober prigrizek in prijazno zabavo skrbel bode	ODBOR.
FBOČHJA.
Podpisani sem bolan že leto dni j, tako da nisem aa nobeno delo. Prej sem delal v tukajšnji tovarni za sekire. Ko nisem mogel več delati, sem se preselil radi boljšega zraka v Colorado; toda bolezen ee mi ni zboljšaia. Bil sem tudi pri podpornem društvu, a ne dobim nobene podpore, ker je zdravnik izjavil, da sem jetičen. Zdaj sem brez zdravja in denarja. Prosim pred vsem moja dva hrata, ktera sta nekje v Coloradu, da bi mi pomagala. V skrajni potrebi se obračam tudi na moje številne •znance in dobrosrčne sorojake, da mi pomorejo v toliko, da bodem mogel živeti. Zahvaljujem se že v naprej za vsak dar!
Charleston, W. V a.
John Kapel, P. O. Box 247.
2034, je nemških, 694 Čeških, 365 poljskih itd. V celi Evropi se tiska približno 20,000 listov. Tudi Amerika ne zaostaja, samo v Zjedinjenih državah je lani izhajalo 12.050 listov. Celo zamorci imajo 120 listov. Leta 1905 se je v Zjedinjenih državah tiskalo na dan 19.624,757,000 številk raznih časopisov. Skupni kapital teh listov je znašal 1.456,000,000 kron.— V Aziji izhaja Čez 3000 časopisov. Največji del odpade na Japonsko in Indijo. Samo v Tokiju izhaja 120 časopisov. — V Afriki izhaja okoli 200 listov, v Avstraliji pa le neznatno neznatno število.
Sv. Jožef — hišnik. Kako razpolagajo klerikalci po domače s svetniki, dokazuje poročilo v "Neue Tiroler Stimmen" povodom jubileja inorno-ške dekliške sirotišnice, kjer je či-tati: '4 Ker je bila kupna cena za hišo in zemljišče 78,000 gld., a plačati se je mogel le primeroma majhen znesek, napravila je plemenita gospa sv. Jožefa za svojega hišnika in pobožna ustanovitev se je obnesla."
Iz malomestne občine. Župan nekega malega mesta na Nemškem predlagal je v občinskem svetu: "Gospoda moja, naš stari policijski stražme-ster Greifer je z ozirom na svojo starost prosil za odpust in za primerno drugo mestno službo. Predlagam, da mu damo službo nočnega Čuvaja. Vsled svojega dolgoletnega zvestega delovanja pač zasluži mirno službo."
Paganini in fijakar. Sloveči goslar Pfganini je moral neki večer iti v Parizu v veliko opero, da priredi koncert na G-struni, s čimer je zaslovel I>o vsem svetu. Ker se je bil nekoliko zakasnil, skočil je v fijakarski voz, dasi je bil sicer skop ter je vedno hodil peš. Ko ga je pripeljal fijakar pred gledališče, zahteval je 10 frankov. "Kaj," zavpil je Paganini, "ali ste znoreli? 10 frankov za pet minut?" — "Vem, da je nekoliko mnogo," je odgovoril voznik, "toda kaj je deset frankov za človeka, ki samo na eni struni zasluži tisočake." Paganini pa je zahteval cenik ter odštel le toliko, kolikor je bilo vozniku predpisanega ter pristavil: "Kadar e^ bodete tako izurili, da bodete vozili samo na enem kolesu, pridite k meni in izplačal vam bom 10 frankov."
Otroški minister. Na Angleškem snujejo z vso resnobo zakon, da se ustanovi nova imdnisterska služba za otroke. Edina skrb bodočega ministra ' bo, skrbeti za otroke v moralnem, so-
WIN METOD,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
PARiNIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO iN NEW TORKOM.
PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTK I KO V TRETJEGA R tZREDA.
odpluje iz N°v Torka cLi 25. aprila,
odpluje iz New Torka dne 2» maja.
odpluje iz New Torka dne 16. maja.
ITLTONIA, SLAVONIi
CABPATHIA
.	-	AN NO NI A so parniki na dva vi
Jaka. li parniki so napravljeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra ill potnikom trikrat na dan pri naizi postrež na.
- Vožnje listke predajajo pooblaščeni agentje in
Tie Ciari Steamship Co., Ltd,
BOSTON s	MINNEAPOLIS:
26 State St- Guaranty Building.
21-24 STATE ST., NEW
CHICAGO« Dearborn St. YORK.


APSTEO-AMMICAK LINE
Regularni potni parniki "Francesca" odpluje 2a. april«, odpluje 4. maja.

Eugenia" odpluje II. maja. "Sofia Hohenbe/g" odpluje 15. maja.
vozijo med New Yorkom, Tr«tom>|Reko.
Najpripraviiejša id najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. t& Co., General Agents,
3 Washington St„ New York.
Bratom Slovencem in Hrvatom
namanjam, da imam na prodaj izvrstna DOMAČA VINA, bodisi bala ali črna. 0«na je 40c galena • posodo vred in pri naročili izpod 60 giloa računam za posodo $2.00. Z naročilom naj ss poiljs polovico maska in osti nek se vlača pri sprejemu lina Za obilna naroČila se toplo priporočam.
Frank
B. Ko. 7, Bes 34,
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= „ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zaston| razdeli
med Slovence
zK^sr-Tia-A.	vctie"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
0" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku l' r obsega preko 160 strani z mnoqrimi slikami v tušu in b.ir-8 vah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ;iii za-■ starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne Bspolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On Bedini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boieznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumati.ma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Ptfutilo Colo,
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mujo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za V a-a zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz s--in sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem Več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsaki mu \ s priporočuioč, lj ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajie njega za frvet, predno se obrnite na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo ka-tero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za H poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
iO" F, 0, COLLINS ME10AL iSB "i'7E
KO W. 34ih St.	Hew York li. V.
Petem ?mete mirne duše biti rrepričani v kratkem \>
i ozdravljenja.

KOLIKO JE URA?
To Tam Elgin ali Watham nre vedno najtočnejše kažejo ! Veliki ce-nik, opremljen z več sto slikami teh nr In druge različne zlatnine po iiaj-nižih penah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
Compare Generale Transatientipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRfA DO HAVRE, PARIZA, ŠViCE, INOtfOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki s c :
"La Provence" na civa vijaka "La Savoie" ,, ,, ,, "La Lorraine" ,, ,, ,, "La Touiaine" ,, ,, ,, "L'Aquit ine" „ „
"La Bretagne" ..........
"La Champagne" ............
"La Gascogne" .............
.......la.ooo
........ 12,000
........ 10,000
........ 10,000
...... 8,01)0
.......8,l!tM>
........ 8,000
14,-200 ton, 30,000 konjskih moči-
25,000 25,(M K) 12,000 12,000 9,000 «),(¥X> D.UOO
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki od pin jejo od sed^j naprej vedno ob četrtkih f;b 10. uri dopoludne iz pristanišča St 42 North River, ob Morton St-, N. J.
*LA SAVOIE	18. apr. 1907. *LA SAVOIE	9. maja 1907.
La Oaseogme	20. - apr. 1907. *IiA TOURAINE 16. maja 1907.
*LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Gascogne	18. maja 1907.
•LA LORRAINE 2. maja 1907. *1LA PROVENCE 23. maja 1907. La iBretagae	4. maja 1907. *LA LORRAINE 30. maja 1907.
Pamika x zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
JVI.	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
iK Kis
t«
Winnetou, rdeči gentleman"
Spiral Karl May. Priredil za tfGlaa Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Glavarji se spogledajo začudeno, kajti na ta slučaj niso mislili.
"Tega Šotora ne more dobiti moj beli brati"
"Zakaj nef"
"Ker je comanških sovražnikov."
"Kdo ]>a so tit"
"Dva bledoličnika in jeden rdeč mož."
"Kako jim je imet"
"Rdt-ri mu/, je Winnetou, glavaj- apaški, beli pa morilec Indijancev, 6ans-ear."
Ali ne vedo še, da sem tovariš vjetnikovt Res je, da nisem rekel ničesar pred Ma-ramom, a jim je moral povedati Patrick.
"Old Shatterhand hoče videti te može."
S temi besedami vstopim; oni mi slede.
Vjetniki leže na tleh zwzani na rokah in nogah; vrhtega so privezani še h kolom. Spoznali so me že vsekakor po glasu, a nijeden izmed njih ne izda svojih veselih občutkov vsled moje navzočnosti.
* Ka j
:rivih ti možje'
vprašam.
"Morili so vojnike eomanške."
"Ali je tj kij rdeči brat to videl?" "Vojniki racurraški vedo to." Vojniki racurraški l>odo moraii to dokazati! trije možje to moji gcjstje!"
Potegnem no/, da bi prerezal vezi, a glavar me zgrabi za roke: "Ti možje morajo umreti. Moj beli brat jih ne bode imel za svoje goste!"
Imenik uradnikov
krajevnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 1 ▼ Ely, Minn.
Matija Agnie, predsednik; Štefan Pavlišič, tajnik, Box 4; Martin Petek, blagajnik; Fran Verant, zastopnik; Ivan Habian, bolniški nadzor-niik.. Vsi na Ely, Minn,
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v cerkveni dvorani.
Družtvo sv. Srca Jezusovega štev. 2 v Ely, Minn.
Josip Lovšin, predsednik; Ivan Prijatelj, tajnik. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopni,. Box 95. Vsi na Ely, Minn.
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Sikale.
"Kdo uii more to prepovedati?"
"Štirje glavarji racurraški!"
"Naj poskusijo!"
Pu-staviro se mednje in vjetnike. Razven glavarjev in Boba ni bilo nikogar za menoj.
*' Bob, prerezi vezi, in sieer najprej pri Winnetouvu!"
Zamorec se je /e splazil do svojega gospodarja, a me vendar uboga. Mogočo si Inliko misli, da nam Winnetou več koristi kot Bernard.
"Naj črni mož spravi svoj nož!" zapove glavar, a med njegovimi besedami je Winnetou že prott.
"UIT!" ostruii glavar, ker se ni spolnilo njegovo povelje. Hoče planiti na Boba, kteri oprašča že Sama.
Zastavim mu j»ot. Zamahne z nožem proti meni, a jaz se mu hitro umaknem; vendar me zadene v roke nad komolcem. Ne utegne potegniti nož iz rane. Udarec s pestjo ga podere na tla. Z drugim pobijem druzega. Nato zgrabim tretjega za goltanee, Winnetou pa skoči med tem na To-kei-chuna ter ga zgrabi za vrat kljub temu, da ima od vezij otekle roke.
S i m- le kratek "uff!" Zunaj so stražniki, a smo kljub temu mi gospo 1 ar;' k«jGlavarji leze na tleh zvezani ter imajo zamašena usta.
Heavens, to je bila pomoč v sili!" pravi Sam in si drgne skoro popol-noma otrdele ude. "Charlie, kako si recimo to naredil?"
••To povem pozneje. Pred vsem se oborožite. Ti štirje imajo dovolj orožja seboj!"
Za vse slučaje nabijem mojo brzostrelko. Medtem zapovem, naj te štiri glavarje pomore v trenutku, Če bi si nas upal kdo napasti! Potem grem iz koče. Straža se je iz spoštovanja pred glavarji malo odmaknilo. Malo dalje je precej Comanchov, kteri so nas sledili; zdaj čakajo, kako se bode to kon<'-alo. Grem najprvo k straži.
"Ali so moji bratje slišali, da je postal Old Shatterhand glavar eo-manški t"
Povesijo obrvi, kar pomeni kot pritrjevalen odgovor.
"Rdeči vojniki naj dobro stražijo kočo in naj nikogar ne puste notri, dokler ue napovedo glavarji drugače!"
Grem k drugim.
"Naj odidejo moji bratje in skličejo vse vojnike v posvetovanje!"
Razkrope se; jaz grem sam proti določenemu mestu. Kdor ni znan z obir-aji divjakov, se mu zdi nekaj tacega izredno nevarno; vendar pa ni tako. Indijanec ni divjak, za kterega ga smatrajo. On ima trdne postave in običaje. Kdor jih pozna in se ravna po njih. ni v nevarnosti. Sploh pa se je šlo že prej za življenje in smrt: več kot svojega življenja itak ne stav-Ijam v nevarnost. Posreči se mi spotoma ustaviti kri na rani; nato sedem tam, kjer sem sedel prej. V desetih minutah je ves prostor poln vojnikov. V sredi ostane prostor, kterega zasedejo tisti odlikovani vojniki. kot pri prvem posvetovanju. Na drugih krajih se taka zborovanja nikdar ne vrše brez hrupa: med divjaki pa je vse mirno. Vsak pride tiho in resno ter sede ua prostor; tam sedi mirno kot kip in čaka, kaj pride.
Pomignem, naj pridejo že prej imefiovani odlični vojniki k meni. Po-sedejo v polkr« gu, na kar začnem:
"Old Shatterhand je postal glavar comanški. Ali so moji bratje slišali t"
"Mi verno." odvrnejo drug za drugim. "On je imel na izber, da si poišče k««'-o, kjer hoče stanovati. Izbral si je tisti šotor, kjer so vjetniki. Ali je torej njegova lastnina?"
"I)a. ta je njegov!"
"A kljub teran se mu ga je odreklo. Ali so glavarji oomanški lažnikit; Vjetniki so prosili varstva od Old Shatterhanda. Ali mu ga sme odreči t"
Ta šotor je moj in ti i Družtvo sv. Barbare štev. 3 v La
SaUe, El.
Josip Bregač, predsednik, 110S 4th St.; Ivan Marušič, tajnik, Box 201; Ivan Urbane, blagajnik, 427 La Harpe St.; Anton Jerutz, zastopnik, 1026 Main St. Vsi v La Salle, 111.
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Matije K um pa.
Družtvo sv. Barbare štev. 4 ▼ Fede-raln. Pa.
Ivan Virant, predsednik, Box 66; Burdine, Pa.; Josip Kuhar, tajnik. Box 21S, Burdine. Pa.; Fran Miklav-čič, blagajnifk, Box 96, Morgan. Pa.; Ivan Kržisuik, Box 13Sj, Burdine, Pa.
Družtvo sv. Barbare štev. 5 v Soudan,
Ml TITI,
Matija Nemanič, predsednik; Josip Znidaršič, tajnik, Box 772; Martin Struikelj, blagajnik; Fran Dergane, zastopnik. Vsi v Soudan, Minn.
Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih Jos. Znidaršiča.
Družtvo Marija Pomagaj štev. 6 v So. » Lorain, Ohio,
Ivan Klemene, predsednik, P. O. Box 48; Andrej Vidrih, 508 10th Avenue, I. tajnik; Fr. Kranjc, blagajnik, 508 10th Avenue; Fran Krištof, zastopnik, 405 llth Avenue. Vsi v So. Lorain, Ohio.	^
Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Ane Zev-nik, 510 10th Avenue.
Društvo sv. Barbare št. 8 v Piper, Ala.
Urban Istinič, tajnik in zastopnik, Box 116, Piper, Ala.
Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich.
Mihael Sunie, predsednik* 423 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik in zastopnik. 2140 Log St.; Josip Sunič, blagajnik, 115 7th St. Vsi na Calumet, Mich. *
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanske j dvorani.
Družtvo sv.Štefana št. 11 v Omaha, Neb.
Mihael Mravinec, predsednik, 1234
Xe."	S. 15th St., Omaha; Jurij Chepuran,
"Vzel jih je v svoje varstvo in rekel, da so njegovi gostje. Ali je smel tajnik, 195 S. 21st St., South Omaha; storiti to?"	i Mihael Papež, blagajnik, 2502 Jack-
"Imel je pravico in dolžnost. Toda ne sme jih varovati pred sodnijo; son & 25th St.,Omaha; Josip Pezdertz, orne jih sicer v z preje t i v *.voje varstvo, a mora potem ž njimi umreti." zastopniki. 1401 South 13th Strefet, "Ali jim sme porezati vezi. če jamči zanjet" "Sme."
"Potem je storil samo kar je smel. Kljub temu ga je hotel ubiti jeden glavarjev. Nož je zadel samo njegovo roko. Kaj sme storiti Comanch, če ga kdo napade v njegovem lastnem stanut" "Sme ga ubiti." V "In vse, kteri so pomagali morilcu t" "Vse!"
"Moji bratje so modri in pravični. Štirje glavarji racurraški so me hoteli umoriti; jaz jih pa nisem umoril, ampak le s peetjo pobil na tla. Zdaj •o zvezani v moji koči; stražijo jih moji gostje. Kri za kri, milost za milost. Jaz zahtevam prostost mojih gostov za prostost mojih morilcev! Naj se posvetujejo moji bratje ; jaz hočem čakati. Toda naj ne vznemirjajo mojth gostov, ker bi ti takoj pomorili glavarje, če bi kdo drugi stopil v šotor kot Old Shatterhand!"
Nob",.a poteza ne izdaja silnega utiša, kterega je moral napraviti moj v Baggaley. Pa. r t ivi.i tulil.o ;>:•«>•". da ne morem .-lisa t i njihovih besedij. Že pri prvt*a> j m »sv et« »vanju *em zapazil, da tvori skupina odličnih vojnikov ožji Družtvo SV. Jožefa Št. 14 V Crockett, posvetovalni kroj;. Na njih migljaje priteče od raznih stranij po nekaj !	California,
mož, i p..•.!•>, kako t oje stvari in jim naroče, naj sj»oroče ostalim. Ko . Matija Rogina, predsednik, Box 64; i*- v- zve. najine precejšno gibanje med vrstami, ne da bi me kdo ua d- j Mihael Nemanič, tajnik, Box 64; An-
zas topn ik,. Omaha.
Drnžtvo sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa.
Josip Cekuta, predsednik, 34 Villa St., Allegheny; Josip Mušfca, tajnik, 57 Villa St., Allegheny; Fran Strniša. blagajnik, 101* Villa St., Allegheny; Ferdinand Volk, zastopnik, 122 42nd St., Pittsburg.
Društvo sv. Alcjsija št. 13 v Bagga-ley, Pa.
Fran Božič, predsednik; Fran Pavlin, tajnik, Box 45; Anton Rok, blagajnik; T van Arh. zastopnik. Vsi
le^al. Poten - lol;^<»T <[» i-j. posti-tu je jo, dokler se trije ne dvignejo in pridejo naravi«.-t k n «i:i. .leden začne govoriti:
"Na-i beli brat ima glavarje raetirroške vjete v svoji koči?"' "Tako je!"
"Izročiti jih mora vojnikom comanškim, da jih sodijo." "Moji bratje pozabljajo, da ne smejo nikdar soditi svojih glavarjev razven če so bili strahopetni v boju. Glavarji racurraški so hoteli umoriti Old Shatterhanda. V njegovem -wigwamu so, zato jih lahko sam kaznuje." "Kaj na»merava ž njimi t"
"Pobije jih, Te ne doseže prostosti za svoje goste." "Ali pozna te gostef" "Da."
"Jeden je Sans-ear, pobijalec Indijancev." "•Ali so videli moji bratje, da je pobil kakega Comanchat" "Ne. Winnetou, "Pimo", je pobil na stotine Comanchov!" "Ali je pobil kakega Racurrahat",
"Ne. Kdo je tretji t"
"Jeden iz severa, kteri ni še nikdar pobil kakega rdečega sina." "Če ubije nas brat glavarje, ga hočemo potolči z njegovimi gosti vred P (Dalje prihodnjič.)
ton Baznik, blagajnik. Box 64; Marko Drago van, zastopnik. Box 43. Vsi v Crodkett. Ca .
Drnžtvo sv. Petra in Pavla štev. 15 v Pueblo, Colo.
Ivan Merhar, predsednik, 1210 Boh-me.n Ave.; Fraa Mehle, tajnik, 1208 Bohmen Ave.; Ivan Zupančič, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan Jerman, zastopnik, 1207 S. Santa Fe Av. Vsi v Pueblo, Colo.
■Seje se vrše vsacega 13. v mesecu v dvorani g. Jermana, 1207 So. Santa Fe Avenue.
■Družtvo sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstoirau, Pa.
Josip Intihar, predsednik, 519 Power St.; Gregor HreSčak, tajnik, 407 8th Avenue; Frmn Slabe, blagajnik,
R. F. Dl 1; Fran Gabrenja, 1105 Virginia Avenue. Vsi v Johnstown, Pa.
Redne mesečne seje ee više v last-mi društveni dvorani, 725 ffiradly Alley.
Drnžtvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont.
Ivan Šbamfel, predsednik;. Box 65; Gregor Zobec, tajnik, Box 65; Pavel Rigler, blagajnik, Box 102; Fran Prešeren, zastopnik, Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Družtveue seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Dru-
Družtvo sv. Alojzija štev. 18 v Rock Springs, Wyo.
Anton Fort una, pr>,dsedniik. Box 294; Maks Keržišnik, tajnik7 Box 326; Lovrenc Bozovičar, blagajnik, Box 151; Anton Justin., zastopnik, Box 563. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Družtvo sv. Alojzija št. 19 v South Lorain, Ohio.
Fran Durjava, predsednik, 539 11th Avenue; Ivan Palčič, tajnik, 548 11th Avenue; F. Ambrožič, blagajnik, 562 llth Avenue; Alojzij Verant, zastopnik). Cor. Globe & 10th St. Vsi v South Lorain, Ohio.
Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani brata g. Alojzija Veranta.
Drnžtvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta,
Minil,
Miha Jerina, predsednik, P. O. Box 31; Ivan Zalar, tajnilk, P.O.Box 183; Matija Majerle, bilagajnik, Box 43; Josip Kern, zastopnik, Box 34. Vsi v Sparta, Minn.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mestni dvorani.
Drnžtvo sv. Jožefa štev. 21 v Elyria, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4600 Humboldt St.; Matija Sadar, 4600 Humboldt St.. blagajnik; Ivan Cesar, zastopniJk, 5115 Emmerson St. Vsi v Denver, -Jolo.
Drnžtvo sv. Jurija št. 22 v South Chicago, HL
Fran Medoš, predsednik. 9478 Ew-ing Avenue; Josip Sebohar, tajnik, 9500 Ewing A venule; Fran Gorenc, blagajnik, 183 E. 95th St.; Fran Medoš, zastopnik, 9478 Ewing Avenue. Vsi v South Chicago, HI.
Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Drnžtvo sv. Jožefa it. 23 v San Francisco, CaL
Josip Stariha, predsednik, 2000 19th St.; Ivam Stariha, 2000 19th Sr., tajnik; Mairtin Smaker, 711 San Bruno Avenue, blagajnik; Matija Blat, 163S G t.h St., Berkeley, Alameda Co., Cal.
Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Golobiča na 19th & Vermont St.
Drnžtvo Sveto Ime Jezus štev. 25 v Eveleth, Minn.
Ivan Nemgar. predsednik;	Jakob
Kotnik^. tajnik, Box 558;	Alojzij Kotnik blagajnik, Box .558; Anton
Fritz, zastopnik, Box 728.	Vsi na Eve.eth, Minn.
Drnžtvo sv. Štefana štev. 26	v Pittsburgh Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Allegheny, Pa.; Jakob Za-bukovec, tajnik in zastopnik, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.; Anton Škerbec, blagajnik, 5116 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.
Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu od 3. uri popoludne v slov. cerkveni dvorani na 57 Butler Street.
/
Drnžtvo sv. Mihaela št. 27 v Diamond-ville, Wyo.
Gregor Sternal, predsednik, Box 113, Frontier, Wyo.; Josip Penca, tajnik, Box 35; Fran Peterlin, blagajnik, Box 95; Anton Anko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamond vili e. Wyo.
Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani rojaka Josipa Gačnika.
Drnžtvo Marija .Danica št. 28 v Cumberland, Wyo.
Ivan Šifrar. predsednik; Vinko Vr-hovnik, tajnik; Ivan Narod, bagaj-nik; Ivan Konček, zastopnik. Vsi v Cumberland, Wyo.
Drnžtvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial, Penn'a.
Fran Rebernik, predsednik, Box .38; Zmagoslav Kantz, tajnik, Box 327; Ivan Mandelj, blagajnik, Box 327; Anton Ta vzel j, zastopnik, Box 62. Vsi v Imperialu, Pat
Društvene seje se vrše v dvorani g. Pavel Vincat
Drnžtvo sv. Jožefa it. 30 v Chisholmu, Minn.
Josip Lani, predsednik, P. O. Box 122; Alojzij Kocevar, tajnik, P. O. Box 118; Fram Ravšel, blagajnik;
Ivan, Kočevar, zastopnik, P. O. Box 11S; vsi na Chisholm, M'n=".
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mestni dvorani.
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v prostorih g. Ivana Koeevarja.
Drnžtvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docka, Pa.
Ivan Germ, predsednik, Box 57; Anton Sotler, tajnik, Box 266; Matevž Kikel, blagajnik, 854 Cherry Alley. Vsi v Braddocku, Pa. Alojzij Erovat. zastopnik. Box 154, Linhart, Pa.
'Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani pod italijansko cerkvijo na 6. ulici v Braddocku.
Drnžtvo Marija Zvezda št. 82 v Black Diamondu, Wash.
Ivan Petek, predsednik. Box 654; Alojzij Breznik, tajnik, Box 706; Josip Rihtar, blagajnik; Josip Plaveč, zastopnik, Box G44. Vsi v Black Diamondu, Wash.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Družtvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Penn'a.
Anton Primožič, predsednik. Box 26; Fran Šifrar, tajnik, Box 26; oba v Trestle, Pa. Jakob Vičie, blagajnik, F. R. D., Wieksburg, Pa., Box 130; Peter Jeram, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Drnžtvo sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dnnlo, Pa.
Anton Poje, predsednik, Box 105; Fran Lozina, tajnik, P. O. Box 56; Anton Zgonc, blagajnik, Box 64; Ivan Jereb, zastopnik, Box 16. Vsi v Lloy-dell, Pa.
Društvo zboruje v dvorani g. Petra Valko.
Drnžtvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa.
Josip Jakoš. predsednik Bok 203; Karoi Vidrič. tajnik, Box 174; Ivan Kukavea, blagajnik; .b«>;p Dremelj, zastopnik. Box 227. Vsi v C:.-ne-maugh, Pa.
Mesečne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v društvenej dvorani.
Družtvo sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio.
Anton Oštir, predsednik, 1706 St. Clair St.; Ivan Avsec. tajnilk, 3946 St. Clair St.; Ivan Grdina, blagajnik, 1757 St. Clair St.; Anton Ocepek, zastopnik, 78 Dana St. Vsi v Clevelan-du, Ohio.
Drnžtvo Sokol štev. 38 v Pneblo, Colo.
Ivan Ribič, predsednik, 1219 South Santa Fe Avenue; Peter ČuJig. tajnik, 1245 South Santa Fe Avenue; Ivan Pluth, blagajnik, 1245 South Santa Fe Avenue; Sava Radakovič, zastopnik, 1714 Abriendo Avenue. Vsi v Pueblo, Co o.
Družtvo sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash.
Anton Janaeek, predsednik; Anton Stonič, tajnik; Ivan Pleše, blagajnik ; Lovrenc Jadro, zastopnik. Vsi na Box 1SS, Roslyn, Wash.
Drnžtvo bv. Mihaela itev. 40 v Cla-ridge, Pa.
Anton Jerina, predsednik in zastopnik, Box 204; Anton Somrov, tajnik, Box 284; Valentin Rednak, blagajnik, Box 463. Vsi v Claridge, Pa.
Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v nemški dvorani.
Drnžtvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio.
Josip Vider, predsednik, Box 223; Anton Juijevič, tajnik, Box 31; Fran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran Jur-jevčič, zastopnik, Box 209. Vsi v E. Palestine, Ohio.
Drnžtvo Marija Pomagaj štev. 42 v Pneblo, Colo.
Fran Ahčin,. predsednik, 1213 Bohmen Avenue; Ivan Gaber, 1251 So. Santa Fe Avenue, tajnik; Anton Per-ko. blagajnik in zastopnik, 1220 Bohmen Avenue. Vsi v Pueblo, Colo.
Družtvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont.
Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Josip Amibrožič, tajnik, Box 104; Anton Smole, blagajnik in zastopnik, Box 162. Vsi v East Heleni, Mont.
Mesečne seje se vrše vsacega dvajsetega v mesecu v prostorih brata Fr. Hudoklina-
Družtvo sv. Martina št. 44 v Ba-ber-tonu, Ohio.
Anton Štrukelj, predsednik; Anton Luzar, tajnilk; Peter Luzar, blagajnik; Matija Kramar, zastopnik, Box 223. Vsi v Barbertonu, Ohio.
Društvo zbon\je vsako drugo ne-de.jo v mesecu v Tim dvoni ni, vogalu Tucson & 2nd St.
Drnžtvo sv. Jožefa it. 45 v Indiana-polisu, Ind.
Fran Stangelj predsednik, 710 Warm an Avenue; Alojzij Rud m an, tajnik, 2708 W. Walnut St.; Josip
Gaenik. blagajnik, 901 Ketchem St.; Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indian apolisu, Ind.
Društvo zboruje vsako drugo nede-Ijo v mesecu v Bischat dvorani na 715 Warm m St.
Družtvo sv. Barbare it. 47 v Aspenu, Colo.
Alojzij Lesar, predsednik; Ivan Dukovič, tajnik; Fran Marolt, blagajnik; Ivan Plautz, zastopnik. Vsi na Box 55, Aspen, Colo.
Družtvo sv. Jurija štev. 49 v Kansas
City, Kansas Ivan Janžekovič, predsednik, 441 Ferry St.; M. Novak, tajnik, 422 N. 4th St.; Peter Špehar. blagajnik, 422 N. 4th St.; Mihael Novak, zastopnik. 437 Orwell Avenue. Vsi v Kansas City, Kans.
Redne mesečne seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov na 4th St. & Baraett Ave., Karsas City, Kans.
Družtvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.
Anton Štucin, predsednik. 22 Scholes St.; Fran G. Tassotti, tajnik in zastopnik, 135 Scholes St.; Fran Žagar, blagajnik. 209 14th St. Vsi v Brooklvnu, N". Y.
Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v Adolf Haebig Orchestrion
dvorani na 7 Boerucn St.	|
j
Drnžtvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v ■ Murray, Utah
Jernej Kamnikar, predsednik. Box 246, Murray, Utah; Fran Malovic, tajnik, Box 39, West Jordan, Utah; Vineenc Padar, blagajnik in zastopnik, Box 8. Murray, Utah.
Redne seje se vrše vsacega 12-tega v mesecu.	I
Drnžtvo sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas.
Martin Oberžan, predsednik, Bos 51; Fran Augnstin, tajnik, Box 466; Fran Kikel, blagajnik, Box 302; Ignacij Gross, zastopnik. Box 131. Vsi v East Mineralu. Kansas.
Družtvo sv. Jožefa št. 53 v Little Palls N. Y.
Fran Rožanc, predsednik, 583 Mili St.; Fran Masle, tajnik, 129 Elizabeth St.; Anton Keržič, blagajnik, 39 Danube St.; Fran Stezinar, zastopnik, 22 Danube St. Vsi v Little Falls, N. Y.
Družtvo sv. Frančiška št. 51 v Hib-bingu, Minn.
Ivan Pavša, predsednik in zastopnik, 123 Pine St.; Mihael Peskar, tajnilk; Anton Gerzin, blagajnik. Vsi v Hibbingu, Mino.
Drnžtvo sv. Roka štev. 55 v Lemont Furnace, Pa.
Josip Kromar. predsednik, Post Percy, Pa.; Jakob Novšek, tajnik, P. O. Box 336, Union town. Pa.; Andrej Skerl, blagajnik in zastopnik, Brown-field, Pa.
Drnžtvo sv. Alojzija št. 56 v Superior Penn'a.
Fran Gerčman, predsednik; Petei Smit, tajnik; Andre.) Su.mh.I, blagajnik ; Ivan Jakel, zastopnik. Box 33. Vsi na Superior. Pa.
Drnžtvo sv. Alojzija št. 57 v Export, %	Penn'a.
Anton Hribar, predsednik, Box 18; Martin Špec, tajnik, Box 129; Fran Nagode, blagajnik. Box 192; Josip Pavletič, zastopnik, Box 164; vsi v Exportu, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Hrvatski dvorani.
Društvo sv. Štefana itev. 58 v Bear Creekn, Mont.
Ivan Luzar, predsednik; Ivan R. Rom, tajnik; Jakob Mavrič, blagajnik in zastopnik. Vsi na Box 65. Bear Greek, Mont.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Drnžtvo sv. Petra štev. 59 v De Kalb, SL
Pavel Sikič, predsednik, 5 Oak St.; ■ Matija Cink, tajnik in zastopnik. I Box 453; Ivan Durjaeič, blagajnik, i 5 Oak St.. Vsi v De Kalb, 111.
Drnžtvo sv. Barbare štev. 60 v Chisholmu, Minn.
Anton Bambič, predsednik; Ant<*n Poderžaj. tajnik, P. O. Box 155; Anton Stark, blagajnik; Ivan Zupančič, zastopnik. Vsi na Chisholm, Minn.
Drnžtvo sv. Jurija štev. 61 v Beading, Pa.
Matija Gregorič, predsednik, 143 N. River St.; Simon Luzar, tajnik, 301 Lafayette St.; Fran Špehar, blagajnik, 381 N. River St; Simon Luzar. zastopnik. 301 Lafayette St. Vsi v Readingu, Pa.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani g. Jakoba Drevs, 120 Little Garden St.
Drnžtvo sv. Cirila in Metoda itev. 62, v Colorado City, Colo.
Ivan Starec, predsednik, Box 746; Ivan Mramor, tajnik, Box 746; Fran Starec, blagajnik, Box 652; Ivan Ko-
Bolečine v tirbiu in nogah
izginejo popolnoma, ako s9 ud parkrat nariba z
Dr. R?CnTE&?EViM SidroPaitigxpeilerjeat
Rodbin:-ko zdravilo, katero se rabi v o.i.ogiL li.ežv i ali proti reuinaiizmu, seiatiki. bolečinam na straneh, neurciljjiji, boleč m; t m vr>rsib. uroti glavo- m zotmboiu.
V vseh lekarnah, 2."» in 50 centov.
F. AD. RtCHTER & Co.
215 Pearl St.	Nev/ Yorl^
zina, zastopnik, Box 6S3. Vsi v Colorado City, Colo.
Društvo zboruje vsakega 17-ga v mesecu v dvorani g. Fran Starca.
Društvo sv. Roka štev. 63 v Denver, Colo.
Fra
n Skubic, predsednik; Ivan Kljun, tajnik. Oba na 4881 Washington St., Denver, Colo.
t
Družtvo sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich.
Mihael Muhvič, predsednik. Box 156. Baltic. Mich.; Anton Mušič. tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Josip Lasič, blagajnik in zastopnik, Box 156, South Range, Mich.
Društvo
sv, Petra in Pavla štev. 65 v Manistique, Mich.
Ivan Krušee, predsednik; Ivan Kocjan, tajnik; Mihael Kobetič, blagajnik in zastopnik, 117 W. Walnut St. Vsi v Manistique. Mich.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivana Costelo.
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu. HI.
Anton Kosiček, predsednik, 1151 N. Broadway; Mihael Vardjan, tajnik in zastopnitk, 903 N. Scott St. ; Anton Koste c. blagajnik. Vsi v Jolietu, 111.
i i
Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas.
Ivan Petek, predsednik; Josip Cvetkovič, tajnik; M. Dernulovič, 'blagajnik; Ivan Prislan, zastopnik; vsi na Box 147, Yale, Crawford Co., Kansas.
Društvo Jezus Prijatelj Malenih št. 68 v Monessen, Pa.
I Fran Dusič, predsednik; Mato Zo-retič, tajnik; oba na Box 498; Ivan Matan, blagajnik. Box 503; Fran Duralia, zastopnik. Box 37. Vsi v Monessen, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va.
Ivan Urbas predsednik. Box 38; Josip Drolc, tajnik, Box 250; Mihael Varhank, zastopnik. Vsi v Thomas, W, Va.
Društvo "Zvon" št. 70 v Chicago, I1L
Ivan Stržinar, predsednik, 406 W. 18th St.; Josip Medic, tajnik. 1 W. 23rd St.; Martin Lavrič, blagajnik, 515 Blue Island Avenue; Kornelij Gorup, zastopnik, 517 Bliae Island Ave. Vsi v Chicago, HI.
OPOMBA. Ta imenik uradnikov krajevnih druitev J. S. K. Jednote bode priobčen v glasilu Jednote vsaki mesec po enkrat, in sicer okolo 15. Vsa družtva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni nemudoma poročati vse nedostatlke in premembe njih uradnikov. Ta imenik je priobčen, kakor mi je bilo dosedaj poročano. Društva, ktera še niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, gl. tajnik.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo Čez DuJuth, Minn., priporočamo našega zastopnika r.
Josip Scharabon=a,g
40» WBST MICHTOAK IT., DULUTH, MINK.,
kteri ima svoj
SALOON
pfar blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovine najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nae v vseh poslih; torej pazite, da se ne vaedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
F&ANK EAK8EB CO.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejii dnevnik.