Poštnina plačana v gotovini Leto IX., št. 18* („jutro44 xvnM št, 102 a) Ljubljana, ponedeljek 4. maja 1936 Cena 2 Din L-^.avuwtvu. ujuuijaoió.. i\ nniljeva ulica o. — Telefon èt. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — Tel. 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St. 245Ö. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru ét. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja. Ponedeljska Izdaja „Živčenje in svet*4 Uredništvo: LJubljana: Kna'ijeva ulica &• Teleio* 6t- 3122. 3123, 3124, 3123 m 312t vsa t' pooeoeijen zjutraj. — Aa I roča se posebej ui velja po post preje mana Dto 4.-, po raznašai clh dostavli^n« Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. 1'eleloi. St. 2440. Celje: Strossmayer Je va ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi ta rifu. Ponedeljska L~ua j* .Jutra« izhai" insiti cesar na begu Halle Selasi je pobegnil v francosko Somalijo ter včerai prispel v Džibuti - V Adis Abebi plenijo roparji, meste samo pa je v plamenih London, 3. maja. AA. Vest, da je abe-einski cesar Halle Selasie z nekaterimi člani svoje rodbine nenadoma odpotoval iz Abesinije, je izzvalo po vsej Angliji silno globok vtis Vsi listi prinašajo o odhodu cesarja Hai la Selasija v Džibuti obzirno poročila in tudi že prve komentarje. Politični krogi so si sedaj na ja. snem. da je nastopil konec organiziranega abesinskega odpora proti Italijanom, če bo v Adis Abebi ali pa kje drugje sestavljena sedaj nova abesinska vlada, pravi »Evening Standard«, bo britanski vladi vsekakor silno težko priznati jo. Britansko pa\aništvo bo prisil jano zapustili abesinske prestolnico, če bo italijanska vlada po cesarjevem odhodu postavila vladi, ki bo ostala v Adis Abebi, nove mirovne pogoje. Vsekakor abesinski cesar Adis Abebe ni zapustil po nasvetu angleškega posila, nika. V ostalem je angleška vlada odredila že vse potrebno da se angleški državljani v Adis Abebi prepeljejo v britansko Somalijo. Na letališču v Adis Abebi I fioravi enih veš vojaških transportnih tal, ki bodo vso britansko kolonijo pre. peljali v Berbero. Tudi drugod je napravila vest o odhodu abesinskega cesarja iz Adis Abebe mučen vtis. V ženev' smatrajo politični icrogi Društva narodov, da je cesarjev beg zelo otežil nadaljnjo akcijo Društva narodov. Cesar je na ta način priznal, da ima napadalec sedaj pravico izkoristiti sadove svoje zmage. V Švici so presenečeni zaradi nenadnega odhoda abesinskega cesarja iz Abesinije tudi zaradi tega, ker so listi še včeraj objavili vest, da je cesar odredil prodajo svoje vile, ki jo ima v Veveyu ob severovzhodni oba]i ženevske, ga jezera v kantonu Vaudu, da bi dobil nekaj^ likvidnih sredstev za nadaljnjo "borbo proti Italijanom. Tudi listi v Nemčiji Franciji, češkoslovaški, Poljski in drugod ugotavljajo, da pomeni beg abesinskega cesarja in njegove rodbine iz Abesinije propast abesinskega cesarstva. Seja kronskega sveta O cesarjevem odhodu so se zvedele na. slednje podrobnosti: Abesinski cesar je imel nekaj ur pred svojim odhodom poslednji posvet s člani kronskega sveta. Na seji sveta se je ugotovilo, da je sleherni odpor proti Italiji zaman. Zato je cesar sklenil odpotovati iz Abesinije. Nato je imej daljši razgovor _ angleškim poslanikom Bartonom. O rezultatih tega razgovora ni bilo mogoč? zve deti nikakih podrobnosti, vendar pa vse kaže, da poslanik Bairton ni svetoval, naj zapusti cesar Abesinijo. Končno se je cesar sestal še s svojo soprogo Makonen in dvema članoma ce. sarska rodbine. Cesarica ga je že pred dnevi zaprosila, naj zapusti Abesinijo. ker je vsak odpor proti Italijanom nemogoč. Vse kaže, da so na cesarja še najbolj vplivale njene prošnje. Preden se je s svojim spremstvom odpeljal iz mesta, je odredil, naj se prebivalstvo po njegovem odhodu pusti na dvor in naj se mu razdeli orožje in razstreljivo, kar ga je še v ce. sarskih skladiščih Prihod v Džibuti Cesar se je s svojim spremstvom odpeljal z vlakom proti Džibutiju. Pred vlakom se je vozila izvidniška lokomotiva z nekaj vagoni, v katerih so namestili nekaj prtljage. Po nekaj vesteh so italijanska letala bombardirala ta izvidniški vlak, vse pa kaže, da so te vesti neresnične, ker je abesinski cesar točno po programu danes opoldne prispel v Džibuti. Po informacijah agencije Havas je bil ce^ar v Džibutiju sprejet z vsem; vojaškimi častmi. Na postaji so ga pričakovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti Pri. šoten je bil tudi komandant mesta v spremstvu večjega števila oficirjev v paradnih uniformah. Na peronu je bila postavljena častna četa somalskih strelcev. Po kratkem sprejemu se je cesar s člani svoje rodbine z avtomobili, ki mu jih je dala na razpolago francoska koflonijalna uprava, takoj odpeljal v palačo guvernerja francoske Somalije. Na poti v Evropo Abesinski cesar se bo jutri vkrcal na neko ladjo in odpotoval iz Džibutija, vendar pa še ni znano kam. Po nekaterih vesteh bo odpotoval v Aden in od tam dalje v Evropo z angleško vojno ladjo. Po še nepotrjenih vesteh se bo med potjo ustavil tudi v Palestini. Po mnenju angleških uradnih krogov, ki so glede na cesarjev beg zelo rezervirani, bo morala država, v kateri se bo cesar naselil, sma. trati cesarja Haila Selasija kot vrhovnega komandanta abesinske vojsk e za ujetnika, dokler se ne bo končala vojna med Italijo in Abesinijo, obenem pa bo morala skrbeti tudi za njegovo varnost. Abesinski cesar se vsekakor ni odrekel prestolu. Odhod vlade iz Adis Abebe Abesdnska vlada je davi zapustila Adis Abebo. člani vlade so se z avtomobili in cesarskim arhivom odpeljali proti zapadu. Po nekaterih vesteh se sedež vlade premesti v gore v pokrajini Džakorsi, po drugih v pokrajini Volego. Ropanje v prestolnici Po cesarjevem odhodu so v Adis Abebi, kakor je bilo pričakovati, nastali nemiri in neredi. Ljudje so pričali vdirati v trgovske lokale in jih pleniti. Pridružile so se jim tolpe abesinske neredne vojske ki so dotlej ostale izven območja mesta Po cesarjevem odhodu je nad tisoč Abe. sincev vdrlo v cesarjevo palačo in si prisvojilo vse, kar so tam našli, preproge, puške, streljivo in druge predmete. Ljudje so pričeli pustošiti tudi drugod in Zlasti so iz gostita in drugih takih lokalov odnašali cele zaboje pijač. Napadali so tudi stanovanja bogatejših Abesincev. Na raznih krajih je prišlo do kratkih spopadov in streljanja. Hkratu so izbruhnili na raz. nih krajih mesta požari, ki so se širili z vso naglico. Po informacijah, ki jih poslal ameriški poslanik Engert po radiu ameriškemu zunanjemu ministrstvu, je bilo snoči že sre. dišče abesinske prestolnice v plamenih, pa tudi v nekaterih drugih mestnih okrajih se je požar zelo razširil. Goreti je pričela tudi hiša v kateri je stanoval ame. riški vicekonzuQ v Adis Abebi, Cranipe. Tolpe Abesincev so vdrle v poslopje v času, ko se je vicekonzul mudil v ameriškem poslaništvu, kjer je poslaniku refe-riral o položaju. V poslopju ni bilo nikogar in so ga Abesinci do kraja oplenili, nato pa zažgali. Do večjega spopada je prišlo tudi v bližini ameriškega poslani, štva in je nekaj izstrelkov po naključju zadelo tudi palačo poslaništva. O tem incidentu je ameriški poslanik oddal zunanjemu ministrstvu krajiše poročilo, ki pa ga je sprejela newyorška pomorska radiote-legrafska postaja. Ker je bila vest slabo sprejeta, so se po Ameriki in snočd tudi po Evropi razširile vesti, da so Abesinci napadli tudi ameriško poslaništvo, kar je poslanik Engert davi odločno demanti ral. V ostalem se niti drugim diplomatskim zastopstvom v Adis Abebi, niti kakemu tujemu državljanu ni pripetilo nič hudega. Večina tujih državljanov se je zatekla v angleško poslaništvo. V ameriško poslani, štvo so včeraj prišli trije ameriški misio-narji. Poslaništvo je prevzelo v svojo zaščito tudii okrog 30 grških državljanov in Rusov. V angleško poslaništvo se je zateklo 7 ameriških misianarjev in 5 drugih ameriških državljanov. Ker so bile pre. kinjene brezžične zveze ameriškega poslaništva z ameriškimi misijami po deželi, je poslaništvo razposlalo iz Adis Abebe več posebnih odposlancev z navodili za posamezne misije. Ameriški misijonarji ki delujejo v notranjem Sudanu, so sklenili vztrajati na svojem mestu. Pred vkorakanjem italijanske vojske Neredi so snoči dosegli vrhunec in so trajali tudi vso noč. Po informacijah agencije Reuter je francoska vlada vse svoje informacije o položaju, ki je nastal v abesinski prestolnici poslala italijanski vladi, ki je takoj odredila maršalu Ba-dogliu. naj pospeši prodor italijanske vojske do Adis Abebe. Maršal Badoglio je izdal ukaz, da morata obe koloni, ki prodirata proti Adis Abebi, takoj pospešiti svojo akcijo. Obe koloni sta nadaljevali svoj pohod proti Adis Abebi tudi v pre. tekli noči in je vsak čas pričakovati, da bodo Italijani že jutri zavzeli abesinsko prestolnico. Sprednje straže kolone askar-jev, ki je prodirala po karavanski poti preko šoanskih planin in je včeraj zavzela večjo vas Egrso severno od Adis Abebe, je snoči prodrla na razdaljo 40 km od prestolnice. Po italijanskih informacijah se šoanei kljub nasprotnim ukazom cesarja Haila Selasija ki jih je pozval k sabotaži pridružujejo Italijanom i Adis Abebi Godsdar je poslal zxmai.jemu ministrstvu v Pai-i-Äu radiogram, po katerem gori polovica mesta Adis Abebw. Požar se je razširil feudi na cesarjevo palačo, ki je najbrže ne bodo voi mogli rešiti. Po cestah mesta so se -ponoči vršili krvavi boji med Abesmci, fci so plenili. Povsod po oestaih leži.jo trupla. Razširjene so govorice, da so domačini «bili tudi nekaj Evrop-cev, vendar pa ta vest še ni potrjena. London, 3. maja. g. Kakor je razvidno iz poročil štirih angleških poročevalcev iz Adis Abebe, ki so jih oddali na oddajni postaji angleškega, poslaništva, je Adis Abeba v posesti pijanih tolp, ki so ponoči priredili po cestah prave bakanalije in so neprestano streljali, število ubitih in ranjenih še ni ugotovljeno, štirje Evropci so se le komaj rešili v utrjena poslaništva. Ko je prispela vest o odhodu cesarja ter maloštevilni policisti niso več vršili službe v mestu, je vse letelo proti cesarski palači, ki jo je, kakor se govori, cesar sam prepustil Abesincem, da jo oplenijo. Pri teh plenit-vah so sodelovale tudi ženske in otroci. Množica je plenila tudi trgovine v mestu ter skladišča orožja in municije. Oropana skladišča Džibuti, 3. maja. o. Vesti iz Adis Abebe so zelo skromne, ker je prekinjena telefonska zveza ter obstoja samo še brzojavna. Potrjujejo se vesti, da je središče Adis Abebe v plamenih. Na mnogih krajih je prišlo v abesinski prestolnici do krvavih spopadov med policijo in roparji ter leži po ulicah mnogo mrtvih in ranjenih, ki jim nihče ne nudi pomoči. Inozemci se nahajajo na varnem ter ni nobene bojazni, da bi jih napadli razbojniki. Roparji, ki so včeraj prodrli iz okolice v mesto, so oplenili vsa skladišča z orožjem in municijo. Tz-ropali so tudi vsa vojaška skladišča živil. Menijo, da bodo imeli Italijani mnojro dela, preden bodo odvzeli prebivalstvu vse orožje in municijo. Italijani pred Adis Abebo Adis Abeba, 3. maja o. Prihod italijanskih čet v Adis Abebo se pričakuje vsak čas. Opoldne so bile italijanske predstraže že v neposredni bližini mesta in menijo, da bodo italijanske čete vkorakale še pred mrakom. V mestu trajajo neredi dalje. Predaja plemenskih poglavarjev Desie, 3. maja. o. Iz krajev v okolici Adis Abebe, ki so jih zavzele italijanske čete, so prispeli plemenski poglavarji k italijanskim poveljništvom ter jim izrazili svojo pokorščino. Po zadnjih vesteh je prispela tudi delegacija iz Adis Abebe, v kateri so zastopniki mestnih oblasti in ki je iskala maršala Badoglia, da bi mu izročila ključe mesta v znak predaje. Neguš na angleškem ruš il cu Džibnti, 3. maja. o. Angleška vlada je dala negušu in njegovi rodbini na razpo. lago torpeoni rušilec, ki je že prispel v tukajšnjo luko. Neguš je s svojo rodbino odšel po prihodu v svojo vilo v bližini mesta, bržkone pa bo že ponoči odpotoval z angleškim torpednim rušilcem. Doslej še ni znano, v katero smer bo krenil torped-ni rušilec z abesinskim cesarjem. Točno piaču) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Priprave za kongres JNS — Pospešena reorganizacija Kongres bo ob koncu junija Seja strankinega vodstva -Jtranke po banovinah — Beograd, 3. maja. p. Danes je bila se-i aikcijiäkega odbora JNS; o seji je bil /dan naslednji komunike: Danes, 3. maja 1936, je bila seja akcijskega odbora JNS pod predsedstvom podpredsednika senatorja g. Jo vana Hanjanina. Po poročilih predsedujočega X. Banjanina in generalnega ta;,nika g. Jr. Kramerja je odbor z zao'ovo|-«tvom prejel na znanje, da je vodstvo stranke vložilo tožbo proti ljubljanskemu dnevniku »Slovencu«, kj je na podlagi 2pokriine okrožnice obdolžil JNS. da pripravl'a revolucijo v državi. Akcijski odbor ie zatem sklepal o organizacijskih vprašanjih. Določeni so bili posebni odbori za vse posamezne j banovine, ki bodo v sodelovanju s se-natorji, narodnimi poslanci in zastopniki stranKinih organizacij pripravili ter izvedli delo na terenu potom banovln-skih odborov, ki se imajo organizirati v teku meseca maja. Izvoljen ?e bil nadalje poseben odbor, da izvrši priprave za kongres stranke, ki se bo sestal ob koncu Junija v Beogradu. Končno je akcijski odbor sklepal o tekočih vprašanjih ter je med drugim potrdil banovinskj odbor, ki je bil že ustanovljen za primorsko banovino v Splitu. Prihodnja seia akcijskega odbora je sklicana za torek 5. maja ob 5. popoldne. onSerenca državnikov Balkanske zveze Sprejem predsednika grške vlade Metaxasa an turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa v Beogradu Beograd, 3. maja. p. Beograjska jav. nost je pod vtisom bližnjih velikih političnih konferenco, ki se bodo pričele jutri v Beogradu, že jutri dopoldne se bodo v Beogradu pričela posvetovanja zunanjih ministrov držav Balkanske zveze Davi je prispel v Beograd delegat Nikolaj Po-litis, grški poslanik v Parizu. popoldne ob 16.30 pa sta prispela predsednik grške vlade in zunanji minister general Me-taxas ter turški zunanji minister Ruždi Aras, ki so jima na. postaji priredili pri. srčen sprejem. Grškega in turškega državnika so pozdravili na kolodvoru predsednik vlade zunanje minister dr. Milan Stojadinovič, njegov pomočnik Martina«, pooblaščeni minister Bodi, načelnik dr. Andrič, šef protokola Novakovič, veliko število višjih uradnikov zunanjega ministrstva. osebje češkoslovaškega poslanika s poslanikom Girso na čelu, osebje rumun-skega poslaništva razen poslanika Gure-raesca, ki je odpotoval naproti zunanjemu ministru Titulescu, ter osebje grškega in turškega poslaništva. Grški in turški poslanik sta odpotovala že prej do Mlade-norvca predsedniku grške vlade Metaxasu in turškemu zunanjemu ministru Ruždiju Arasu naproti. ' Med tem, ko je posebni v]ak čakal v Mladenovcu, sta se grški im turški državnik odpeljala z avtomobilom na Oplenac, kjer sta se poklonila na grobih kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Uedinitelja. Z Oplenca sta se vrnila z avtomobilom v Mladeno. vac, odkoder sta nadaljevala pot v Beograd. Rumunska delegacija bo prispela v Beograd jutri ob 10. dopoldne z zunanjim mi. nistrom Titulescom na čelu. Konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze se bo pričela takoj nato ob 10.30 dopoldne. Zaradi velike važnosti, ki jo pripisujejo sedanjim posvetovanjem zunanjih ministrov Balkanske zveze in Male antante v Beogradu, so poslali mnogi inozemski listi ter časopisne agencije v Beograd svoje posebne poročevalce. Grški in turški novinarji so prispeli danes, rumunski pa bo_ do prišli jutri. Metaxas pri preds Iku vlade Beograd, 3. maja. A A. Po prihodu v Beograd je predsednik grške vlade Metaxas ob 18. obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Izjava turškega zunanjega ministra Atene, 3. maja. AA. Tik pred odhodoiu v Beograd je turški zunanji minister Ruždi Aras sprejel novinarje in jim podal več izjav na njihova vprašanja. Na vprašanja o ponovnem utrjevanju Dardanel, kakor tudi, ali so odgovori vseh držav brez izjeme povoljni za turško tezo, je odgovoril: Kar se tiče procedure se bo vsa zadeva reševala v krogu Društva narodov, bržkone še letos. Na turško vlado in narod so napravile globok vtis izjave grške vlade in manifestacije v grškem parlamentu, ki so dokazale grško zvestobo napram balkanskemu sporazumu in grško-turški zvezi. Na vprašanje, kakšen bo dnevni red zasedanja sveta Balkanske zveze v Beogradu. je izjavil, da so vse štiri vlade določile in odobrile dnevni red, ki bo naknadno ob. javljen. Solidarnost držav Balkanske zveze je popolna in ni treba v tej smeri ničesar več želeti. Glede revizije trianonske pogodbe je na-glasil, da Balkanska zveza ni neposredno zainteresirana v tem vprašanju. Mi smo glede tega zainteresirani le kot člani DN, če pa se bo to vprašanje sprožilo, bomo razpravljali o njem v smislu naših simpatij napram državam Male antante. Govoreč o splošnem položaju je dejal, da je resen, da pa nikakor ne gre izgubljati poguma. Treba je dokazati svoj optimizem. Vlade in odgovorni državniki morajo proučiti težave in najti rešitve. Upamo in želimo, da bo sedanja kriza premagana. V vsakem primeru bo Balkanska zveza storila vse v mejah možnosti, da doprinese svoj del k ureditvi spornih vprašanj in k ohranitvi miru. Na vprašanje, ali je mogoče, da bi Bolgarija odpovedala neuillsko mirovno pogodbo, je zunanji minister Ruždi Aras izjavil, da tega ne pričakuje. Mi se popolnoma zanašamo na garancije, ki nam jih je dala Bolgarija. Grško-turški odnošajž Na banketu, ki ga je priredil ministrski predsednik Metaxas v čast turškemu zunanjemu ministru, sta oba državnika v obliki zdravice podala daljši izjavi. Ministrski predsednik Metaxas je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je mogel sprejeti Ruždija Arasa kot predstavnika turške vlade. Naš prvi uradni kontakt, je dejal, je najboljši dokaz o prisrčnosti, ki je značilna za turško-grško bratstvo. Prepričan sem, da bo prišla ista prisrčnost do izraza tudi pri razgovorih, ki se bodo vršili v lepi prestol, niči prijateljske in zavezniške Jugoslavije, in da bodo ti razgovori vsekakor doprinesli k ureditvi solidnih zvez, ki obstojajo med državami Balkanske zveze. Turški zunanji minister je v svoji zdra-vici med drugim dejal, da pač ni potrebno ponovno poudariti pomena zvez, ki obstojajo med obema državama in narodoma. Naše skupno potovanje v lepo prestolnico zaveznice Jugoslavije bo najbolj jasni izraz prisrčnih zvez in simbola, ki veže naši dve državi na idejo balkanskega sporazuma, na balkansko bratstvo in na stvar občega miru. Zunanji minister Ruždi Aras je bil v av-dijenci pri kralju Juriju n., ki je potekla v zelo prisrčni atmosferi. Nato se je sestal r. grškimi vodilnimi politiki Tsaldarisom, Maximosom in Sofulisom. Občinske volitve v Šenčurju Šenčur, 3. maja. Danes so se v Šenčurju pri Kranju vršile občinske volitve. Volilnih upravičencev je bilo 1.081, volitev pa se jih je udeležilo 770. Lista Antona Umnika (JRZ) je dobila 694 glasov, lista združene opozicije z nosilcem Antonom Verbičem pa 76. JRZ dobi vseh 24 odborniških mest. Poljski narodni praznik Beograd, 3. maja. p. V Beogradu so danes proslavili poljski narodni praznik. V katoliški cerkvi v Krunski ulici je bila slovesna služba božja, ki ji je prisostvovalo veliko število tukajšnjih poljskih državljanov s poljskim poslanikom Dembickim na *elu. Po službi božji je bil v poljskem po-"mištvu sprejem za prijatelje Poljske. Zahvala predsednika egiptske vlade Beograd, 3. maja. A A. Ob smrti egiptske-ga kralja Fuada je predsednik vlade d nim zakonom pooblastil ministrski svet, da na predlog ministra financ z uredbo ize. nači prejemke upokojencev. Osnutek je ljubljanski poslanec g. dr. Fux izročii finančnemu ministru. Društvo se je tudi borilo za izboljšanje uredbe o draginjskJi do-kladah ter je v tem pogledu predložilo finančnemu ministru posebno spomenico. Govornik se je dotaknil vprašanja kulu-ka in naglasil. da je ena izmed glavnih nalog društva opozoriti odločilne činitelje, da se plačevanje odkupnine, ki jo morajo plačevati tudi upokojenci, odpravi vsaj za vse one, ki so dosegli starostno dobo 55 let. Ob priliki redukcij plač državnim uslužbencem in upokojencem v septembru je društvo poslalo vladi spomenico. Z oktobrsko uredbo je bila prvotna septembrska uredba nekoliko omiljena. Tajnik je tudi poudarjal ,da se pripravlja nov uradniški zakon. Razpravljal je dalje o vprašanju znižanih voženj državnim uslužbencem. Ljubljansko in zagrebško društvc sta v tej zadevi poslali posebno delegacijo v prometno ministrstvo v Beogradu, da dosežejo vsaj 12 voženj za tja in nazaj, torej 24. Delegacija je dosegla lep uspeh, ker je verjetno, da bo to vprašanje ugodno rešeno. H koncu je tajnik še obširno razpravljal o železniških legitimacijah. Upokojenci se že leta zaman bore, da bi uživali iste udobnosti na železnicah kakor aktivni nameščenci. Zahteve društva so: izenačenje po. kojninskih prejemkov starih upokojencev s prejemki novih, redno izplačevanje pokojnin. neomejena znižana vožnja po državnih železnicah, dovolitev zaposlitve upokojencev v državnih in samoupravnih uradih, hitro priznavanje in nakazovanje pokojnin, odprava kuluka za upokojence, uki-njenje plačevanja prispevkov v pokojninsk: sklad, predvsem pa ukinjenje zadnjih uredb o znižanju prejemkov. Društvo ima lastno glasilo »Upokojenec« in šteje že nad 2000 članov O stanju blagajne je poročal upokojeni ravnatelj g. Vidmar, nato pa ie vladni svetnik v pokoju g. dr. Vidic poročal kot delegat deputacije za večje število zn;žanih voženj. Povedal je, da je deputac ja naletela na zadostno razumevanje in je prav verjetno, da bodo uživali upokojenci že lete" to ugodnost. Inspektor g. W'ester je naglasil važnost delovanja društva, ki je gotovo potrebno vsem in ki je lani doseglo prav lepe uspehe. Pozival je na složnost. Za njim se je oglasil še enkrat ravnatelj g. Vidmar n se je spominjal v preteklem letu umrlih članov. Navzočni so stoje počastili spomin pokojnih in trikrat vzkliknili »Slava«. Sledile so volitve, pri katerih je bil na predlog direktorja g. Košnika iz Kranja soglasno izvoljen nastopni odbor: predsednik dr. Vrtačnik Ivan, predsedn'k upravnega sodišča v p.; odborniki: Antloga Jakob, sodnik apelacijskega sodišča v p., Arko Franjo, inšpektor finančne kontrole v p.. Abra.m Ivan, pisarniški ravnatelj v p.. Adlešič Albin, inšpektor drž. železnic v p.. Juvanc Rudolf, kapetan I. ki. v p., Lipo-glavšek Ivan. orožn. stražmojster v p., Mo-dic Karla, poštna uradnica v p., Minkuš Anton, okol. nadzornik varnostne straže v p.. Dr. Papež Milan, višji zdravstveni svetnik v p., Spende Anton, ravnatelj zemljiške knjige v p., Stegnar Viktorin, sodnijski oficijal v p., Stritar Josip, šolski upravitelj v p., dr. Vidic Franc, vladni svetnfk v p., v Kamniku, Wester Josip, prosvetni inšpektor v p.: namestniki: Jagodic Anton, pisarniški ravnatelj v p., Poharc Ivan, samt. narednik vodnik v p.. Janežič Alojzija, vdova viš. sodnega oficijala, Klemene Franc, orožn. narednik v p., Virant Ivan nadkomisar fin. kontrole v p., Abram Vladimir. višji pisarn, ravnatelj v p.; pregle-dovalca računov: Goritschnigg Franc, finančni inšpektor v p., in Kovač Martin, oblastni inšpektor fin. kontrole v p. Maribor preko nedelje Maribor, 3- maja Občni zbori Starešine Triglava so se sestali danes dopoldne pri Orlu k rednemu občnemu zboru, ki ga je otvoril in vodij zaslužni predsednik starešinstva Triglava g. dr. Toplak. Funkcionarji »o v svojih poročilih zlasti naglašali lepi potek Triglavove 601etnic^>. Pri Novem svetu so imeli svoj občni zbor nacionalni zasebni nameščenci, organizirani v Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev. Zbor je vodil predsednik g. Tomo Trop, tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Leban, nadzorstveno pa g. Dolin sek iz Ruš. Društvo je zelo agilno delova'o v prid obmejnemu nacionalnemu zasebnemu nameščenstvu. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z g Tropom na čelu. Sledil je izčrpen referat zveznega delegata g. Tavčarja, ki je poročal o aktualnih problemih zasebnega nameščen-stva. Mariborska Pedagoška centrala je imela danes dopoldne v slavnostni dvorani učiteljske šoie redni občni zl>or, ki ga je vodil predsednik profesor Šilih. Poročila so |M> dali predsednik profesor šilih, tajnik g. Mlačnik in blagajnik g. Rode. Pedagoška centrala je marljivo delovala in je bil zlasti nedavni pedagoški teden deležen lepega td-ziva mariborskih vzgojiteljev in roditeljev. Pedagoška centrala vrši vzvišeno poslanstvo zbliževanja šole in doma. Od 10. do 31. maja priredi Pedagoška centrala poučno ekskurzijo po češkoslovaški republiki, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali razne ta-mošnje pedagoške institucije. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbo-- Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine, ki vzdržuje in osk buje Počitniški dom kraljice Mari;e na Pohorju, si j.' na rednem otčuem zboru ki je pričal o živahnem človekoljubnem delu za našo mia dino izvolilo naslednji novi odbor; predsednica Marija Maistrova, podpredsednik dr Vrtovec, tajnik Ivan Womer taimkov namestnik Vladimir Biček. blagainičarka An toi.ija Pinterjeva blagajnik Vladimir Biček, gospodarica Q'.ga Balionova gospodarjev namestnik Ivan Lukman Odbornic- in odborniki so; Ana Majcnova. Ivanka U poldova. Eia Senkovičeva Mania Rapo™, va, dr. Viktor Kac Gr'ar dr ft'ška. inž Baran Bezlaj. dr Jagoodič di Pučnik, d' Rebernik in Marija ?urajeva Mariborski gasilci so proslavili praznik svoiega patrona sv Florijana s svi-to mašo ki je i>lla dopol- dne v stolnici. Zaradi močnega deževja je morala izostati tradicionalna kratka cerkvena slovesnost pred Florijanovtm spomenikom v Tattenbachovi ulici. Gasilci so po maši v sprevodu odkorakali v Gasilski dom, kjer je bil tovariški sestanek. Simrltanka velemojstra Pirca Snoci je gostovala kot Madeletna v »Plesu simultanea našega velemojstra Vasje Pirca, ki je igral proti 30 najboljšim mariborskim šahistom-srednješolcem Simultan'ka je trajala od pol 21. do četrt na 1. zjutraj. V svojo korist je odločil Pire 25 partij, v štirih je remiziral. proti enemu pa je izgubil. Vsi dohodki šahovske produkcije gredo v prid podmladku Jadranske straže. PRI LJUDEH. NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna *Plesu v Savoyu« v tukajšnjem gledališču naša mariborska rojakinja in odlična igralka zagrebške opere gdč. Erika Diruzovičeva. Gledališče je bilo polno zasedeno in številno občinstvo ni štedilo s toplim aplavzom. Dru-zovičeva je tudi to pot pokazala svoje odlične pevske in igralske kvalitete. Samomor je izvršila 47 letna delavka Marija Kosova 7. Mute. Vlegla se je s triletnim otrokom v posteljo in nato izpila večjo količino lizo-la Naslednjega dne so jo mrtvo našli na tleh poleg postelje Najbrže je zaradi silnih bolečin padla s postelje na tla, kjer je obležala v nezavesti in nato izdihnila- Avtomobilski karam bol na Aleksandrovi cesti Snoči je vozi! celjski mestni avtobus proti Glavnemu trgu po Aleksandiovi cesti-Nasproti je prihajal osebni avto neke tvrd-ke Na oglu A'eksandrove ceste je osebni avto švignil proti Cankarjevi ulici, pri tem je nastal karambol z nasproti prihajajočim mestnim avtobusom. Človeških žrtev k sregi ni bilo. pač pa sta ole vozili poškodovani, V Dravo je skočila z mostu v samomorilnem namenu daues dopoldne neka mladenka. Poklicani reše- Ljubljana, 3. maja. Nacionalna svečanost na Aleksandrovi univerzi Dopoldne je ti! odkrit v avli naše univerze spomenik kralju Mučeniku S tem je dobilo naše vseučilišče svojemu visokemu naslovu ustrezajoče vidno znamenje ki t>o na pragu najvišjega vzgojevalisga opominjalo naš inteligenčni naraščaj na visok-* nacionalne in državne ideale tako pojxlno poosebljene v Njegovem liku. Lepemu in j*>membnemii dogodku je prisostvovalo predvsem veliko število akad • mikov da dà izraza zvestobe tn hvaležno sti svojemu mrtvemu voditelju in pokrovi teliu. Iz Zagreba je prisnelo mo^no za top stvo jugoslovenske nacionalne mladine pod vodstvom vseuci'iskega profesorja dr I>-šiča. Številno ie bil zastopan profesorski zbor naše univerze z rekioriem na čelu KomemcvacHO. ki ie bila boli pod «M na zakletri zvestobe nacionalni in državni koncepciji viteškega kralja, je otvoril s pomembnim govorom predse.I lika .INAI) > J r drana« g. Zupan Za njim ie iznregovori' v ininu združene nacionalne mladine član •Edinslvat g. Kutin. Sledili govorniki Akademske «veze K'uba jugoslovens'.h akademikov I«tre. Trsta in Go ice, Sa-ve?a jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij im g. Jalšič kot član pokloni-tvene delegacije iz Zagreba. Potem ko je predsedujoči položil na spomenik jugosio-vensko trohojnico s srebrno pa'movo vejico in zlato vtisnjenimi imeni organizacij, ki so sodelovale pri svečanosti, ter predložil vdanostno resolucijo mlademu kralju Petru II- ki je bila navdušeno sprejeta, je bila lepa svečanost zaključena. .Iugoslo*-en ska nacionalna omladina ?e je dostojno od dolžila Njegovemu spominu. Strelci otvarjajo svojo sezono Na vojaškem strelišču ob Dolenjski ce. sti je naša Strelska družina davi s'ovesno otvorila svojo strelsko sezono. Čemerno vreme z neprestanim deževjem je scer zadržalo mnogo prijateljev strelskega sporta, da so ostali doma, a množca od ličnih prdstavnikov naše vojaške in civilne javnosti, ki so se malo pred 9 uro zbrali na prikupno okrašeni terasi streli-škega poslopja, so dali sicer skromnemu, intimnemu slavju tudi prav dostojanstveno obeležje. Med drugimi so prisostvovali otvoritvi generala Popadič in Jovanovič, komandant 16. artiljerijskega polka pol. kovnik Lukanac tn garnizijonar podpolkovnik Radojkovič, magistrata! direktor Jamčigaj* generalni direktor TPfD Skubec in zastopnik Društva ostrostrelcev Franc Hetarftta/r. Namesto predsednika Strelske družine Sterlekarja, ki je odbite] na strelsko svečanost v Celje, je zbrana goste pozdravil podpredsednik Minko Heinrihar, ki je po udaril, da priča že današnja udeležba na slavju, da bo lepi. a v interesu obrambe naše domovine tudi nadvse koristni strel skl sport vzbudil v novi sezoni v naši jav. nos ti Se več aktivnega zanimanja kakor doslej. Hkratu je izrekel toplo zahvalo naši vojski za pomoč, ki so je strelske družine zmerom deležne pri njej. in ki ji gre glavna zasluga, da se njih delavnost pri nas tako lepo razvija. Za njtm je povzel besedo še general Popadič. ki je naglasiil zgodovinski pomen strelskih dru. žin v borbi za osvobojenje male predvojne Srbije in za ustvaritev velike naš? skup ne domovine. Strelska družine predkuma-novske Srbije so zbirale okrog sebe fante in može vse tja do 80, pa že dečka od 14 leta, da so se vežball v streljanju in se tako pripravljali na veliko borbo za osvo bojen je. Delovanje strlskih družin po vojni je najbolj zgovorna priča, kako da. našnje generacije slede visokim vzorom svojih junaških predn;kov in tako se je pokret tudi v Sloveniji prav lepo razvil; dokaz, da prebivalcem na skrajni zapadni meji naše države ne manjka pravega ra zumevanja za velike naloge narodne ob rambe. Z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II je general Popadič zaključil svoj govor, vojaška godba pa je intonirala narodno himno. Po otvoritveni svečanosti so posamezni gostje segli po puškah, da preizkusijo varnost svojih rok in oči, in v mokro tiši no Golovca so odjeknili prvi streli v zna menje da se strelci shajajo v zbor. Uspeh Ostrovskega v drami Lep večer le v soboto pripravila svojim obiskovalcem naša drama. Dajali 6o Ostrovskega zanimivo in že danes aktualno komedijo iz družabnega življenja., kakor ga je živela Rusija sredi prejšnjega stoletja. »Gozd«. Delo je v režiji Bratka Krefta ter z Nablocko pa Cesarjem in Danešem v glavnih vlogah doživelo prav lep uspeh Nekateri sodelujoči s( za svoje kreacije prejeli za celo naročje cvetja, a posamezne scene so izzvale viharen aplavz. Po nekaterih razočaranjih, ki jih je zadnji čas prinesel dramski repertoar, smo z »Gozdom« dobili nov lep. vesel komad ki lo gotovo vzbudil v naši javnosti mnogo hva ležnega zanimanja Podmladkarji JS so koncertirali Med prireditvami, ki jih podmladki Ja dranske straže na naših šolah prirejajo na prehodu od šo'skega leta v počitnice, spa da akademija ki so jo danes popoldne pri redili podmladkarji I drž realne gimnazij ■ v veliki Kazinski vorani. brez dvoma nied najbolj skrbno pripravljene in zato po pravici tudi med najbolj uspele- Akademiji, ki se je vršila pod pokroviteljstvom gospe soproge divizionarja generala Nedeljkovič"-ve, je poleg pokroviteljice prisostvoval načelnik prosvetnega oddelka prof- Breznik kot zastopnik bana in še lepo število drugih predstavnikov naše kulturne javnoati. pa tudi množica staršev ki so prihiteli, da vidiio. kako njihov naraščaj napreduje v raznih umetnostih, ki jih posreduje šola poleg auhega umskega znanja. Zasluga za uspelo prireditev gre predvsem prof. Fr. Gra fenauerju in prof. Buncu. Program je otvori! Številni, harmonično ubrani mladinski zbor pod vodstvom prof Rančigaja z veličastno lomčevo »Jadransko himno«, ki je vzbudila v dvorani kar viharno navdušeno odobravanje nakar je sledil pozdravni govor načelnika PJS, sednio-šolca Vratuše Nič manj 'epega uspeha ni dosegel Böhmov »Trio«, ki so ga izvajali š^stošolci Sever (violina) Kuščer (klavir) in Osredkar (čelo), in poznejši solistični na.-top Severja, ki je ob Kuščerjevi spremljavi z virtuoznostjo in toplino zaigral W'il-he'move »Romance«. Vmes sta prvošolca Eržen in Pelan pogumno z efektom deklami rala Župančičevega >Mornarja« in Aškerčevega »Ribiča«, sedmošolka Stritarjeva pa je žela mnogo pohvale za svoje sonorno petje. Koncertni spored je zaključila »Triglavska koračnica«, a poleg mladinskega zbora, ki je izvaial še ciklu« narodnih ».e-smi so med vsemi sodelujočimi izzvali največ burnega odobravanja pač mali pevci in harmonikarji iz šole prof. Rančigaja Rančigajev dečji pevski zbor, ki ga tvorijo I sami malčki iz zgodme predšolske dobe, so ' s svojim pogumnim izbrpnim nastopom iz-p-ičali. da je njihova pevska vzgoja v najboljših rokah, a mali harmonikarji. ni"d katerimi so n«i-*Wijgj komaj tolikšni, da morajo večji tovariši mehove prenašati za njimi, so [Kjslušalce razmajali v tako zidano voljo, da je dvorana kar odmevala od plavža in cepetania. Po umetniškem delu sporeda se je razvila prijetna zabava s plesom ob sodelova-uju RonnJ-jazza- KOLEC DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA Skladišča: BEOGRAD. Tel. 26—270 29—129 * 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78, PRAGA — SMI. CHOV Tel. 407—66. KOLIÒEVO VINO DOBI IE V VSEH PRODAJAL. NAH NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. DOVIH IN TUDI WAG ONS LITS. Kolo jugoslovenskih sester sporoča ljubljanskemu prebivalstvu, da bo imelo tudi letos dva nabiralna dneva: 9. in 10. t. m. Odbornice bodo prodajale cvetlice v prid ubogim materam. Odsek Kola jugoslovenskih sester »Jugoslovenska majka« bo posvetil materam v dneh od 5. do 8. t. m. predavanja (5. t. m. ob 20. bo predavala v Zvezdi profesorica Kokalj-željezno-va, 6. t. m. ob 20. bo predavanje na Viču, 7 t. m. ob 20. bo predavala na srednji tehnični šoli ga. dr. Lunačkova in 8. t. m. bo predavala ob 20. v Mostah ga. dr. Tavčar-Konvalinkova). Dne 12. t. m. bo za zaključek proslave materinskega dne ob 20. v gledališki dvorani šentjakobskega odra v Mestnem domu slavnostna akademija s pestrim sporedom. Dolžnost prebivalstva je, da poplača delo in trud članic KJS z obilnim obiskom predavanj in slavnostne akademije. Strelski praznik v Celp Blagoslovitev okrožnega prapora in okrožna skupščina Celje, 3. ina ja Danes se je Celje odelo v državne zastave v počastitev udeležencev slovesne blagoslovitve nove zastave celjskega strelskega okrožja in letne skupščine okrožja. Zjutraj je krenil sprevod z zunanjimi udeleženci izpred postaje z vojaško godio na čelu v telovadnico. Blagoslovitev prapora V telovadnici so se zbrali zastopnih kuma novega prapora Nj. Vis. kraljeviča Andreja, poveljnik vojaškega okrožja in mesta g. polkovnik Joso Milkovič zastopnik ministra dr. Kreka celjski župan g Mihelčič, zastopnik bana sre^i načelnik g. dr. Zobec, celjski podžupan g. Stermecki in drugi, med njimi Sokoli in gasilci. Ob igranju vojaške godbe je opravil opat g. Ju rak službo božjo, nato je pa z lepim nagovorom blagoslovil prapor. PoJkovnik g. Milkoviè je kot kum pritrdil na prapor krasen svilen trak darilo visokega kuma. Predsednik strelskega okrožja polkovnik g. Stojkovié je naglasil v govoru pomen strelskega športa in pozval zastavonošo g. Janka Wagnerja, naj zvesto čuva prapor Prosil je tudi zastopnika kuma naj sporoči zahvalo okrožja na najvišjem mestu. Vzkliku >Živel Nj- Vel kralj Peter H. in vm kraljevski dom!« so se z navdušenjem pridružili vsi navzočni. Vojaška godba je zaigrala državno himno sokolski in gasilski prapori pa so obkrožili no>vo zastavo, ki ima napis »Vse za vero, kralja ln domovino!« Skupščina strelskega okrožja Po blagoslovitvi se je začela v Narodnem domu letna skupščina celjskega ok; ožja. Predsednik podpolkovnik g. Stojkovič je sporočil, da so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru H-, knezu namestniku Pavlu in kraljeviču Andreju, pozdravne pa ministru za vojsko Ln mornarico, ministru za telesno vzgojo in strelski zvezi v Beogradu. Predsednik je nato med drugim poročal, da je odbor priredil 'ani okrožno strelsko tekmo v SoUanju, na kateri si je med posamezniki priboril prvo mesto 0,mar Rautner s Planine, pri pokalnem tekmovanju je pa dosegla celjska strelska družina z 220 točkami od 450 dosegljivih prvo mesto- Uprava ]e osnovala sklad za podpore strelskim družinam pri gradnji strelišč. Odobrena sta bila pravilnik o skladu za snovanje strelišč in pravilnik o varovanju okrožne zastave. Tajnik g- Gajšek je poročal, da šteje celjsko strelsko okrožje 60 družin. Poleg okrožne strelske tekme v Šoštanju Je priredilo okrožje ludi strelsko zabavo v Celju. Član strelskega okrožja Fric Blu mer je na zvezni strelski tekmi v Beogradu zasedal 16 mesto. O stanju blagajne je poročal g. Jerin, za nadzorni odbor pa direktor g. Mravljak. Odboru je bila soglasno p°(^ana razrešnica s pohvalo blagajniku. Zborovalce je nato pozdravil ter jim čestital k novemu praporu g. Milan Stelekar iz Ljubljane v imenu Strelske zveze, ljubljanskega strelskega okrožja in ljubljanske družine, g- dr. Miloš Vanhnik iz Maribora pa v imenu tamošnjega okrožja, celjski župan g. Mihelčič v imenu ministra dr. Kreka. sreski načelnik g. dr. Zobec za g. bana, a celjski podžupan g Stermecki v imenu celjske občine. H koncu je še čestital starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hrašo-vec v imenu župe in društva. Sledilo je zabijanje zlatih žebljev v droa okrožnega prapora, nato pa je bil podpolkovnik g. Stojkovič v priznanje njegovih zaslug za organizacijo izvoljen za častneg3 predsednika okrožja, ki bo tudi predlagalo njegovo izvolitev za častnega Člana Strelske zveze. Proračun za leto 1936-37. je bil sprejet. Za delegata za zvezno skupščino je bil izvoljen g. Janko Wagner. Tekma strelskega okrožja bo v Celju. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen piodpolkovnik Krasni'k, za jxxlpredsed-nika Karel Pajk za tajnika Gajšek. za blagajnika Jerin. za odhornike Wagner, Natek, Confidenti in Radzivil iz Celja. Pavlič iz Štor, dr. Medic iz Šoštanja in Kompare z Vranskega in za namestnika Schwentner z Vranskega. Člani nadzornega odbora so ravnatelj Kralj in polkovnik Nečak iz Celja Ln Razpotnik z Zidanega mostu namestnika pa direktor Mravljak in R raupner. Popoldne je bi! koncert vojaške godb-i v Celjskem domu. kjer se je vršilo tudi nagradno sobno streljanje. Cbjave Umrl je v Ljubljani v soboto 2. maja g. Jožko Blanč, uradnik državnih železnic. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na poko pališče k Sv. Križu. Blag mu spomin ža. lujočim naše iskreno sožalje! Tri komorne trie bomo slišali drevi ob 20 v Hubadovi dvorani v Vegovi ulici. Znamenite trio ge Brandlove bo izvaja! komorni trio Maksa P.cgerja, dalje Josipa Suka in eno izmed najnovejših del sklada telja škerjanca. Vse tri dame (ga Brand-lova. ga Reichertova in ga. Rusyjeva so prvovrstne umetnice z veliko koncertno rutino in še večjim umetniškim uspehom Nocojšnji koncert bo brez dvoma nudil izreden umetniški užitek Prodaja vstop nie po 10 in 5 Din v naprej v knjigarni Glasbene Matice »Lepa Vida«. Znano narodno balado „Lepo Vido« je uglasbil Zorko Prelovec za soliste moški in mešani zbor s sprem, ljevanjem malega orkestra Delo je bilo napisano še v Idriji, a skladatelj je delo izpopolni, in namesto klavirskega sprem Ijevanja napisal spremljevanje godalnega orkestra. Solistične vloge bodo peli; Vido Tinka Dolenčeva, kraljico Evica Bitenče va in zamorca Mirko PremJČ. Spremljalo bo orkestralno društvo Glasbene Matice, dirigiraj boakladatelj sam. »Lepa Vida« «e bo v novi obliki prvič izvajala v petek 8. t. m. na Prelovčevem koncertu v Filhar-monični dvorani. Vstopnice v knjigarni G'asbenc Matice. Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani priredi ob priliki poljskega narodnega praznika v ponedeljek 4 t. m. ob 20. v beli dvorani hotela Uniona pro slavo združeno s spominom na največjega poljskega pesnika moderne dobe Jana Kasprowicza ob priliki desetletnice njegove smrti. Spored: 1. Uvodne besede o pomenu praznika bo govoril profesor dr. Rudolf Molé. 2. Jan Ka^provicz: Dies irae (himna) in Prošnja Bogu za odpuščanje (legenda); poslovenil dr. Tine Debeljak; recitiral bo Ciril Debevec. 3 Pesniški lik Jana Kasprowicza; govoril bo profesor dr. Tine Debeljak. Vabljeni! Vstop prost. SAMOPOMOČ Gledališkim ravnateljem prede večkrat trda. Oni dan sta se rodila ravnatelju nekega podeželjskega gledališča že drugič dvojčka. Ko je zvedel to šepetalec, je dejal: Naš ravnatelj hoče kar sam napolniti gledališče. Naše gledališče D B A M A Ponedeljek, 4 maja; zapito. Torek 5. maja: Gozd Gostovanje v Celju-Sreda. 6. maja; Gozd. Red Sreaa. Četrtek. 7. maja: Juarez in Maksimilijan. Red Četrek. Petek. 8. maja; Ob 15. Družinski oče- Dijaška predstava po cenah od 5 do 14 Din. njeni krst SK Ljubljane »ričetek ožjega tekmovanja za prvenstvo LNP — SK Ljubljana je komaj rešila obe točki, Hermes pa se vrača iz Maribora brez uspeha — ČSK ima prav dobro moštvo Železničar : Hermes Din Rada m peni,. še bel] osvežuje, Izdatna prt uporabi. Včeraj se je v Ljubljani pričelo ožje tekmovanje za prvenstvo LNP za Katerega so se v predtekmovanjih kvalificirali SK Ljubljana in 2SK Hermes iz Ljubljane. SK Železničar iz Maribora in Čakovečki SK. Po-Mnno zanimanje je vladalo za tekmo med Liubljano in ČSK v Ljubljani, ker je Ljubljana prvič pod tem imenom nastopila v prvenstveni borbi. Pa res ne moremo ioti da je bil prvi nastop novega ljubljanskega moštva zelo posrečen. Toda zdi se nam, da so to pač prve težkoče. ki se ')«>do sčasoma že odpravile. t>rko da bo Ljubljana res imela moštvo, ki bo enakovredno ■zagrebškim in beograjskim moštvom. Saj je dobrega materiala dovolj na razpolago. Druga kombinacija Ljubljane ki je nastopila v prijateljski tekmi proti kombiniranemu moštvu Celja, se je vsekakor >>olie izkazala. V naslednjem poročila: Ljubljana : Celje komb. S s 1 (3:0) Ljubljana; Rožič: Cene. Petrič: Šinkovec Kukanja, Lah II; Šlamberger, Slapar. Pupo Luce, Zemliič. Celje; Koprivšek I (Celje); Koprivšek II (C). Končan (Atletiki); Wohlgemut (A), Pressineer (C) Brunšek (C)- Schuh I (A). Schuh II (A) Dobrajc (C) Koželj (A), Gobec (C). Ta garnitura Ljubljane je zadovoljila Si-rer ni bil nasprotnik baš najmočnejši, vendar je vsaj od začetka dal dober odpor in prisilil ljubljansko enajstorico. da je razvila prijetno igro To je trajalo nekako do začetka drugega polčasa in ta del igre je bil obenem lepši del. Potem so Celjani popustili, pa so jil sledili v tem še domači. Na koncu ni lila igra več zanimiva. Ljubljansko moštvo se je dasi je bilo precej pomešano kmalu znašlo in so s-3 po-edini deli. ki so sicei v igri zelo hanno-nirali. povezali v lepo celoto. Dot>ro je igrala predvsem srednja linija, v kateri se je zopet odlikoval Kukanja s koristno igro v obrambi in v napadu Šinkovec je čedalje bolj ustaljen igralec, a mali Lah kaže, da se bo razvil v prvovrstnega krilca. Tudi napad je bil precej homogen Malo komodno in počasi, pa vendar dobro ga je vodil Pupo Luce je bil zelo prodoren ln obenem s prejšnjim nevaren strelec. Slapar je igral tehnično in komliniatnrno dobro strela pa ni pokazal Krili sta bili v p°hu dohri pred golom neaktivni. Qhramba ni in,ela velikih problemov in je svoj stvar zadovoljivo rešila Celjanom se je mnoso l>olj poznalo, da so sestavljeni iz dveh moštev Kompletne reprezentance Celja ni bilo mogoče dobiti ker sta bila Olimp in Jugoslavija^ zaposlena v domačem prvenstvu Od začetka so Celjani zaigrali resno, bili so v polju pridni toda do gola niso mogli skoro nikoli nevarno prodreti Čedalje bolj so so morali omejevati na obrambno delo. Opazen je bil Pressinger na srednjem krilu., priden in požrtvovalen; desno stran napada sta zavzela brata Schuh, od kterih ie bil oni na spojki uspešnejši «icer pa ni bilo v napadu nič kaj prida Obramba je bila raztrgana. Desni branilec se je držal, levi že mani, vratar pa je zakrivil nekaj prav zacetni- ikih napak Po poteku igre rezultat povsem ustreza. Sodil je skoro površno g. Martelanc. LJubljana : čakovečki SK 4 s 3 (1 • 3) Jug. Bertoncelj — Janožič, Gnn- Ljubljana: Logar Boncelj. Herman, Sočan tal, Lah I, Jež, Jug I. Čakovečki: Istvanovič —Vamplin. Janič — Vaš, Megla, Veh — K a vez. Mekovec, Hrebak, Takač, Novak. S to garnituro ni imela Ljubljana toliko sreče. Vsaj ne od začetka. Kakor bi bili spustili na igrišče enajst sicer individualno dobrih igralcev, ki pa so se menda zrXleii. da bo delal vsak na svojo pest. Niik mor ni šlo. Obramba je silovito plavala, srednje vrsta se nikakor ni mogla znajti, napad ves raztrgan. A nasprotnik je od vsega začetka brezobzirno pritisnil s tehnično zglajeno igro. z neverjetno brzino poedincev, s frapantnim startom , s popolnoma povezano igro. Še čudo božje, da ni bilo do polčasa hujše kot »samo« 1:3! Igra je bila v resnici do črke prvenstvena. Zraven tudi lepa. Začetek in ves prvi del igre pripada gostom. Potem so se domači vendar znašli, mala sprememba v napadu je ta del moštva kar prerodila: tudi v krilcih so se spomnili boliše igre. pa je šlo kot po loju. Sicer so gostje po odmoru, hoteč držati doseženi rezu't a t. igro zaprli ki ni nič koristilo vse obleganje, k; so go Ljubljančani uspešno izvajali tja do '-azen skega prostora. Potrebna ie b la naposled sprememba taktike: igro odnreti. po*em. ie ilo. Šlo. toda s težavo in z ve'iko muko. le toliko, da sta prvi točki na va m en Novo moštvo Ljubliar.e se ie dolgo zv:-.jalo v porodnih bolečinah Mn-og^ je k temu prispevala ožja obramba, ki se kar n1 mogla otresti nervoz-e. Bertoncelj je bil tj-a do srede drugega polčasa od sile nervozen in nezanesljiv. Vimko. niegov sicer tako flegmatični drug, se je te bolezni takoi na-lezel Polet1 tega moštvo gotovo ni bilo brezhibno sestavljeno. Skratka, vse skupaj je bilo hudo narobe, in ko je stal oib odmoru rezultat na 1:3, ie povsem kazalo, da brez male bl imaže ne bo šlo. Pa je po odmoru le šlo Sedai so igrali giusti e proti soncu, v toliko so bili domači na boljšem. Srednja" vrsta se je naposled le znašla, v napadu je prevzel vodstvo Jež, Grinta' je šel na pol-levo. Lah pa v desno zvezo. Tako je bil trio povera", k temu je Jež zelo leno n usne-"no razdeljeva' žogo po krilih, zlasti je Jugu servirai sijajne predložike. ki jih je sicer nekaj «propast i, par pa zelo uspešno uporabil ; t reti? in četrti gol. oba mojstrska, sta bila rezultata ta-k;h akcij. Ožja obramba nikakor ni mogli ugajati. Bila je ves čas igre najšibkejši de! moštva. Logar je imel tokrat mnogo pos'a. reš'1 je mnogo situacij zelo sigurno, pa je imel tudi šibke momente. Prvi gol b: bil ob malo večj pazljivosti ubranljiv. Branilci sta se proti koncu igre s;cer popravila, toda bila sta še vedno daleč od dobre forme. V hal-fih je M v prvem polčasu Boncelj često poslednja opora obrambi, tudi sicer je bi! boljši od ostale dvojice. Herman ie naše! pot v staro formo šele v drueem nolčasa. Teda i je odlično igTa! s triom, koristil tudi v obrambi. Sočan se ne more znebit' svo-jh muh. Spočetka ie vse preveč rini! v srsdino. pa je bilo njegovo krilo stalno na čistem, ko se je tega odvadil in se vigral z ostalimi, je parkrat po svojem obi^ajti servirai žoge nasprotniku mesto svojim Napad se je povezal šele v spremenjen"' postavi. Tedaj je trio delal točno in zanes Ijivo, kombinacije so bile premišljene, -rk igralec ie prejemal žogo skoro na nogo in ob pravem času Jež ie preudarno vodi' kvintet. Lah je pokaral, da ie desina zveza dobro se je razumel i z Ježem i z Tanež< čem. dočim je bil prej na sred'* osami en. Grintal je enako dober na de=n: 'cot na levi zvezi, od kril je bil Jug bolj zapo^ten. ime! pa je enako kot nie<*ov dm*? ni desni strani zelo lepe stvari poleg neverjetnih napak Čakovčani so od samega začetka presenetili z veliko borbenostjo in z nepričako- vano dobro igro. Tehn:čno so dobro izvež-bam. Tudi vigrani so prav debro. Moči so precej izravnane, dasi je par .gralcev, ki se odražajo ud ostalih. Tako robustni Vamplin v obrambi, ki ne dela krivice svo emu imenu. Preko njega je težko priti. Vratar je držal neverjetne stvari, pa najsi bo z znanjem, ali po sreči. Srednja v-rsia je bila kot celota do polčasa odloSno boljša na terenu. v ostalem zelo izrvnena. V napadu je leva stran zelo nevarna: Takaj izredno prodoren in nevaren pred golom. Novak ga je stalno poš Ijal naprej. Zeio nevarno je tudi desno krilo. Gostje so vrgli kar od začetka vse na tehtnico. Že v prvi minuti so bili v vodstvu, z močno forsira-nim tempom so po izravnavi že po četrt ure zopet v vodstvu im ohranijo spričo tehnične premoči in sijajnega starta prvo besedo na poljoi do konca prvega polčasa. V drugem delu igre so postali deloma žrtev napačne taktike, deloma so jim moči pošle. POTEK Prvi napad izvedejo gostje, in ko ga obramba Lj. odbije, so že zopet pred golom; tokrat imajo uspeh: energična poteza naprej in Takač je na strelu, žoga obsedi. Lj. prenese igro na drugo polovico, v 4. min. je Jež v ugodni poziciji. Vampi n ga zruši. enajsCko pretvori Herman s suvereno sigurnostjo. 1:1. Gostje so sicer frapirani, pa se ne vdajo. Lj. igra zelo slabo :n tako je njena obramba stalno v akciji. Svoie delo opravlja slabo. V 18. nvn. Hermanov foul, prosti strel gre do levega krila, ki potegne m mimo presenečene obrambe Lj. doseže zopet vodstvo Vreme se spremeni in sonce močno ovira Lj. in Č. je precej v premoči V 41 min. pobegne desno krilo, center prevzame Mokovec. ki postavi rezultat na 3:1 za C. Po odmoru se situacija bist-veno sprem* ni. Sprva Lj. pritisne in Č. se potegne v obrambo. Par šan« za Lj.. s;cer zelo lep'h, toda uspeha ni. V -17. min. obrodi stalno prebivanje v kaz. prostoru zažel en urpeh stoping z roko kaznuje sodnik z enajstko. ki jo zopet Herman, tokrat lokavo spremeni v 2:3 za Ò. V 26. m<°n. — medtem je Lj. 2:0 (1:0) Maribor, 3. maja. V prvi tekmi ožjega tekmovanja nod-savezno prvenstvo v Mariboru se je pojavilo moštvo ljubljanskega Hermesa. Za n e-gov nastop je bilo med mariborskim občinstvom še precej zan:manja. pa j« zopet prišlo na stadion Železničarjev okoli ( napeta, zflawti zaradi tega. ker so Železničarji do 40. min. drugega polčasa vodili le z rezultatom 1:0, tako da so Hermežani še vedno imeli priliko za remis. Tudi terenske prilike so bile ob početku igre prav idealne. 30 m»n. pred koncem m se vi la oloha. ki ie igralce, pa tudi gledalce premočila do kože. Po predtekmi med rezervo Železničarja in novoustanovljenim SK Slavijo s Pobrala. ki «e je končala z zmago Železničarja s 4:0 (3 0), sta se g'avna akterja javila v naslednjih postavah: Železničar: Herman — Frangeš, R^njnk — Eferl, Frangeš II, A.ntoličič — Lado, Golinar, Konrad, Pavlin, Habicht. Hermes: Oblak — Klančnik. Košmerlj — Primär. Košenina. Kretič — Lado, Brodnik. Svetic, Praunseis. M ro. Železničar je pos'al v boj svo:o znano borbeno enajstorico. Njegove najboljše .rile so bile v krile h, dočim napad ni pokazal več kot običajno. Priznati je treba, da je bil Železni;ar v vseh vrstah boljši nasprotni. kar se je videlo zlasti v drugem polčasu. le volja ni držala koraka z znanem. Napad je »zdelal lepe situacije, v odločiViih tronotkih pa ni möge1 r>reko na-sprotn kove hrambe in sreče. Tudi je napad n-redvedel taktično povsem zgrešeno igro. ker je premalo zaiposlil sicer dobri krili. Tudi je v**a petorca zapadla v hiner-konmViaciie v ka-z enakem prostoru ni^'ot-ni'ka. ki jtà pa je z ViMkoto razdi^ai!. Vsi nana-dalci so se izkazali kot z~1o slabi strelci. Moštvo je v celoti ugajalo. Enajstorica je v celoti t*jaj?Jo. F.n«jstorica ;e dobro vtarama ter je predvedla za oko kapo, toda nekoristno igro. Hermežani niso izpolnili pričakovanj. Začeli so precej indoleotno. Dali »o se >rese-netiti po svežem startu nasprotnika in niso utegnili uvodoma preprečiti njegovih zamotanih kombinacijskih potez. S tem so se spravili v podrejen položaj, fci ga niso mogli ves čas igre popraviti. Tudi ted^; ko ao sporadióno napadalo, m niso mogli prav zoajitL Nobena poteza ni bila solidno zgrajena. V igri ni bilo nobene miselnosti, igralo se j« tj« ven dan brez prenvselka in brez ambicije. Zlasti ie po svojem ne- činku razo'ara! napad v cefori, ker ni b:k> v vsem kvintetu nobene izrazito pozitivne toč.ke. Srednje vrste Hermežani sikoraj nso imeli, kor so se krilci večji del i.gre udejstvovali v obrambi, poudarjati pa moramo: z uspehom. Ed:no Košenina je držal zvez med obrambo in napadom. Ime! je mnogo nesrečnega por.'a z naprd.iViim triom Mariborčanov, vendar se mu ie večinom posrečilo razdreti n "sorofcnikove kcmbnfiie. Branilca sta se držala dokaj dobro. Čimbolj pa se je igra nagibala h koncu, tembolj ju je zapuščala sigurnost :n hladnokrvnost. Nazadnje že nista bila prav ni5 več steber mcStva. Morah so prrti razen krilcev na p^moč še napadate'. Edini mož v enajstorici. ki je svojo naloigo odlično rešil. je bi! vratar OS!ak, ki :e branil v zares lepem stihi. Že od zadetka se je opazilo, da so se Hermežan5 za bolj defenzivno igro. kar s« j;m je tudi v glasnem posrečMo. kajti noraz 0:2 da-lec ni v skladu s potekom igre. igro odprla — pošlje Jež Juga krasno na- „ . , . ... _ , .. , I -J * 1 T - u- • Prvl ö"1 je zabil za Železin-rsarja v 32. prej. njegov center pride zopet k Jeizu, ki si . —■.. . . , .... • . , - . . . . , , . min. Crolinar. drugi gol pa je padel iz mojstrsko pripravi «n pretvor. 3:3 m ve- , ^ . , . . . , ., enajstmetrovke v 42 mm. ki jo je sodn k diktiral ker ;e Oblak frntlnl Gol narja. 'iko zadoi^oljstvo mM publiko. V 29. min. ;e zopet preiel Jn.g krasen pred!ožek. tokrat je s^m na strehi in nj-^gov vo"ev se kar tako odbije 'z r^kar Grinta' enkrat pot:sne no^er. Te skope četrt ure m"d dni«'m in četrtim go'om ie bila igra Lj. na višku potem se je no'egli» in d--> koim;ve v gla\-nem z'"4^vol ini vai za začetek. 1 \-o,ljntvo je sodil g. Ca-mernik iz Ljubljane. Zaprtje, nenormalno razpadanje m gniloba v črevesju poneha po upor«hi naravne FRANZ-JOSEFOVL grenčice. nr i* 8 Or Ä4SV* Ostale nogometne tekme LJLBLJAiNA: Jutnorskc: Reüa : Ljubljana 1:0, Korotan : Svoboda 2:1. Jadran : Slavija 2:1. ZAGREB: Prvenstvo. Concordia Starta 6:1 (2:1), Gradjanski : Hajduk 6:0 (2:0), Hašk : Slavija (Varaždin) 4:2 (2:1). BEOGRAD: Prvenstvo. B9K : Jugoslavija 3:2 (1:1). PRAGA: Kladno : DFC 4:1, Teplitzer FC : Žatec 3:1, Plzen : Kol n 8:4. RIM: Ambrosiana : Bari 2:0 Sampierdare-na : Milano 3:1, Juventus : B escia 1-0. Torino : Firenze 2:0. Rim : A essandria 3:1, Napoli : Lazio 2:1, Triestina : Genova «IH). Bologna : Palermo 1:0. DITNAJ: V soboto: Vienna : Liberias 5:1. Rani d • Sportklub 5:2. V nedelio FAC : WAC 2:2. BI "DfMtPESTA: Irsfka : Madžarska 3:3 (2:1). BERN: Španija : Svica 2:0 (0:0). NIVEA PASTA za Z0BE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Table tenis turnir Hermesa Prehodni pokal ]e z zmago Diri j e prvič ostal v L]ubliani Ostra borba med Ilirijo in Hermesom Ljubljana, 3. maja. Danes po poldrugi url zjutraj se je končalo v dvorani Sloge moštveno tekmovanje IV. propagandnega turnirja Hermesa. Kakor smo včeraj na kratko poročali, so pri moätvenem turnirju sodelovali Ilirija in Hermes iz Ljubljane s tremi moštvi, češkoslovaški table tenis klub iz Beograda, Zagrebačko klizačko društve Kra Ijice Marije iz Zagreba in SK Celje. S sodelovanjem Zagrebčanov in Beograjča. nov je turnir zelo pridobil na privlačnosti posebno še ker sta se nafla vodilna ki]uba to pot prvič predstavila naši publiki po zavidnih uspehih šlrom države Leto dni je preteklo, od kar smo zadnjič videli na delu goste iz Zagreba. Takrat je ZKD s Hexnerjem na Čelu zmagal na vsej črti oba krasna pokala sta romala že tretjič zapored v Zagreb. Tekom leta. oziroma bolje, zadnjega polletja pa se je situacija v našem tableteniškem športu temeljito izpremenila. Medtem je postala 1'irija dr žavni prvak, Hermes pa je vzgojil v svoji sredi prvaka med poedinci Ljublja na je prevzela iniciativo za uspešen dvig tega lepega sporta in bo, smo mogli da nes z veseljem ugotoviti, tudi v bodoče vodila usodo našega table tenisa. Zagrebčani, ki so po zadnjih porazih s strani Ilirije in Hermesa prišli z nekoliko skromnejšimi nadami v Ljubljano, si go tovo niso mislili, da bodo morali orožje odložiti že pred finalom žreb jih Je vrgel v grupo Ilirije ki je z njimi obračunala v semifinalu sigurneje. kakor kaže rezultat Weissbacher—Kosmina 15:21 21:11, 21:14. 2iža—Lazar : Kosmina—Marinko 17:21, 19:21 (!). Wessbacher—Marinko 15:21, 21:15, 21:16. Lazar—Kosmina 21: 16, 14:21, 21:16. Ilirija j3 pričela dobro. Lazar se je opomogel hitro zmagal nad MarLnkom in s tem otvoril score 1:0 za Ilirijo Weiss bacherju je drive proti Kosmini v prvem setu odpovedal, nato pa je premišljeno na biraj točko za točko, da je mogel partijo zaključiti zopet z drivi. Rezultat 2:0 za Ilirijo. Zdelo se je da bodo Utrijani gladko zmagali, saj je bila naslednja partija double, kjer sta 2iža in Lazar »doma«. Pa je prišlo drugače. Herrn ežana sta z osreči vlovili take pezdirke; to pa zaradi tega. ker jih zlasti za časa drsti. ko se leskečejo v zelo vidnih barvah ter se neoprezno sučejo okoli svojih, na manj zaraslih mestih zaritih školjk popadajo naši nenasitni roparji, ščuka in ostriži. Lahko si odgojimo v teku d ve rt do treh let velike pezdirke, ki so gotovo edinstveni tako glede lepote kakor tudi glede svoje razmnožitve škržkih. Domovina jim je večji del Evrope ln zapadne Azije, zelo lepe pezdirke si je odgojil v teku dveh let akvarist g. Bukovec na Prulah. Rod haracinid (Characinidae) se kakor vobče znano razlikuje od drugih rib ne samo po svoji živahnosti temveč tudi po posebnem znaku v obliki tolš£enke med hrbtno in repno plavutjo, kakor jo imajo naši salinonidi. Red kaj še so izjeme brez omenjene plavuti. Taka izjema je na pr. brizgačica (Pyrzhulina filamentosa C. V.), ki se odlikuje po dolgih suličasto oblikovanih plavutih. Ribica je podolgovata, gobček nadstojen, oči srednje, luske velike. Parček skoči za časa drsti na kak nadvoden, h gladini nagnjen list, kamor spusti samica kakih 8 do 16 jajčec, ki jih samec takoj oplodi. Zatem skočita nazaj v vodo- V kratkih presledkih se ženita na opisani način, dokler ne znese samica 140 do 160 jajčec. Samec se po drsti suče izpod gnezda tn vsakih 20 do 30 minut brizgne s pomočjo repne plavuti vodo nanj. Tri dni traia. da se izvale mladiči, ki zdrče takoj v vodo. V akvariju je treba namestiti parčku belkasto ali motno steklo, ali pa tenko deščico, ki uioli od roba akvarija poševno v vodo. Neke druge ribe istega rodu so bradlje ali golšavke z le malo vzbočenim hrbtom in polkrogu podobnim trebuhom. Dve vrsti sta posebno zanimivi, ker letita na krajše razdalje nad gladino. Leteča golšavka ima krilaste prsne plavuti, tolščenko in dolgo podrepno plavut, kakor na naši ploščici. Od škrg do repne plavuti in na podrepni plavuti je temna proga. Druga leteča riba te vrste je progasta bradlja z dvema vzpo-redmo z podrepno plavutjo tekočima progama. Oblika trupa je pa ista kakor pri prej omenjeni. Če so zasledovane ali spiacene, se dvignejo z gornjim delom trupa nad vodno gladino mahajoč s prsnimi plavutmi in udarjajoč z njimi po vodni gladini. Dvigajo se pa tudi popolnoma iz vode na razdalje 2 do 4 metrov, zatem pa padajo bočno nazaj v vodo. To so edine ribe. ki lete kakor ptiči z mahanjem prsnih plavnuti medtem ko je polet pri letalkah (Exocoetus) In drugih letečih ribah podoben plavanju po zraku z razširjenimi prsnimi plavuti. Opisane ribice so majhne. 4 do 6 cm dolge in priljubljene v akvarijih. Domovina haracinid je -lužna Amerika, Afrika in Avstralija; kljub temu preneso nekatere tudi normalno temperaturo, namreč 15°C in za krajšo dobo tudi manj. mislil, da ima opravka z lovskim tatom, je nastopil ostreje, nato pa je mož zaprosil, naj mu pokaže pot. Lovec mu je ustregel ; in Mrnar je šel. Od tedaj manjka za njim ; vsaka sled. Vsi napori iskalcev so ostali zaman. Ker je pogrešanec ali zablodel v gozdovih kočevskega in čabarskega sreza, ali pa morda celo izvršil samomor, se naprošajo zlasti lovci in gozdarji pa tudi drugi, da pomagajo pri iskanju pogrešanega. Pogrešanec je srednjemočne postave, širokega obličja, ameriško prirezanih brk. Oblečen je v navadno cajgasto obleko sive barve. S seboj ! nosi. kakor se je ugotovilo pri iskanju, na-' vadne lesene grablje. žena razpisuje na-| grado v znesku 500 Din onemu, ki dobi po-i grešanega živega ali mrtvega. Pogrešanec je popolnoma miren, vendar zelo plašen. V duševni zmedenosti je pobegnil Dolenja vas pri Ribnici, 3. maja Pred dnevi je doletela spoštovano družino posestnika Franca Mrharja v Prigorici, občina Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem, huda nesreča. Mrharjevi so namreč nenadoma izgubili svojega družinskega poglavarja, ki je bil zelo marljiv mož. že lani je opazila žena, da se je mož v svojem vedenju čisto izpremenil. Začel je tožiti, da je bolan in da bo zaradi bolezni propadlo posestvo. Očitno je bik), da je mož živčno obolel. Iskali so zanj pomoči pri zdravnikih, toda vse je bilo zaman. Mož je duševno hiral naprej. Domači so pazili stalno na njega; poslali so ga tudi v bolnišnico na opazovalni oddelek, odkoder so ga pa kot mirnega bolnika vrnili domov. Ker je bil miren so mu domači zaupali zdaj pa zdaj kako lažje delo, ker so mislili, da se bo z delom razvedril. Dne 25. aprila se je Franc Mrhar spet odpravil na lažje delo, na travnik v bližini doma. Ker ga ni bilo ob pravem času domov, ga je šla družina iskat. Pa ga na travniku niso našli. Iskali so ga potem v obširnih gozdovih Velike gore. Lovec Ru. deževega veleposestva v Jelenovem žlebu g. Lavrič je pogrešanega dobil usodnega dne, kasno popoldne v svojem revirju spečega. Ko ga je vprašal, kaj išče v gozdu, sploh ni dobil odgovora. Ker je g. Lavrič Zborovanje vlagateljev Ljubljana, 3. maja. V kmečki sobi Sla m ič e ve restavracije sc je v četrtek zvečer vršil občni zbor Društva vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani, ki so ga lani priklicale v življenje nenormalne denarne razmere, v katerih živimo zadnja leta. Prvi predsednik društva je bil g. dr. Žužek, a ko jc bil medtem imenovan za komisarja Kmetske posojilnice. je njegove posle prevzel podpredsednik g. Miroslav Zupan. Gibanje vlagateljev je zraslo iz spoznanja, da morajo organizirani vlagatelji v zaščito svojih interesov sodelovati pri vseh ukrepih, ki se tičejo ureditve našega kreditnega gospodarstva in sanacije denarnih zavodov V interesu varnosti njihovih vlog je. da skrbijo za zdravo kreditno politiko denarnih zavodov, ki ne sme biti preveč širokogrudna. Stremeti morajo tudi za tem, da se nesorazmerje med aktivno in pasivno obrestno mero zmanj&a. ker danes gospodarski posli ne prenesejo visokih obresti, zato se mora io obresti za posojila znižati, če želimo, da naj bo poslovanje zdravo in solidno. V smislu stremljenj, ki si jih je bilo aa črtalo društvo, je občni zbor sprejel resolucijo, ki ugotavlja: Velik del danes zaščite-n h denarnih zavodov je zašel v ta težki puiožaj delc-ma zaradi kolektivne kmetske zaič'te. deloma zaradi njihove neracionalne kreditne j olitike. Dosedanje pogosto in nesmotrno ir-tnjavanje zaščitnih uredb je š.